G eo g ra fsk i v e stn ik , L ju b lja n a , LV (1983)
U D K  91.(047.1) =  863 
UDC 91.(047.1) =  20
STANJE IN PERSPEKTIVE SLOVENSKE RAZISKOVALNE 
GEOGRAFIJE*
Iv an  G a m s * *
Ob tako  pom em bnih  p roslavah  s trokovn ih  d ruštev , k o t je  današn ji 
jub ile j GDS, slavnostn i govorn ik i navadno  n izajo  nem in ljive  zasluge, k i si 
jih  je  ju b ila n t p ridob il v p re tek lem  obdobju . Žal p a  p ad a  d an ašn ja  šest­
desetle tn ica  v  čas, ko splošna k lim a n i ugodna za h v a lisan je  o uspehih . 
S edan ja  k riza  nas bolj k o t k  sam ohvali vzpodbuja k  trezn i analiz i s ta n ja  
v  naši s trok i in  k  isk an ju  n a jb o ljš ih  po ti za bodoča desetletja .
Našo analizo p ričn im o s kadri. G lavna značilnost zadn jega d ese tle tja  je 
re la tiv n o  zm an jševan je  našega k ad ra  v  osnovnih  in  s red n jih  šolah, k je r  
je  usm erjeno  izobraževan je skrčilo  fond u čn ih  u r  za geografijo , pa porast 
štev ila  geografov v nešo lsk ih  zavodih. To si poglejm o podrobneje  n a  pod­
lagi podatkov, k i j ih  je  zb ra la  b ib lio tek a rk a  O ddelka za geografijo  F F  tov. 
J a n ja  M iklavec. (Za to  se j i  za h v a lju jem ). P ri tem  p reg ledu  in  kasn eje  v 
te k s tu  bom o ustanove, k je r  delu je jo  geografi, delili n a  dve skupin i. V p rv i 
so pedagoško-znanstvene te r  raziskovale geografske organizacije . M ed n ji­
m i so O ddelek  za geografijo  F F  (15 geografov), dva geografa n a  E konom ski 
faku lte ti, pedagoški akadem iji v M aribo ru  (3) in  v L ju b ljan i (4), geograf­
ski in š titu t un iverze  E.K. (10) te r  G eografski in š titu t A ntona M elika 
Z nanstvenoraz iskovalnega ce n tra  (ZRC) SAZU (5) in  In š titu t za raz isko­
van je  k ra sa  ZRC SAZU (4). D rugo skupino  im enu jem  ustanove za prakso. 
Med n jim i so Z avod SRS za d ružbeno  p la n iran je  (6), občinski p lan ersk i za­
vodi (4), U rban ističn i in š t itu t SRS (6), L ju b ljan sk i u rb an is tičn i zavod (5), 
R epub lišk i kom ite za d ružben i p lan  (1), R epublišk i kom ite za u rban izem  
in varstvo  okolja  (1), Z avod SRS za s ta tistiko  (15), Z avod SRS za varstvo  
narav n e  in  k u ltu rn e  dediščine (1), H idrom eteoro lošk i zavod SRS (5), J u ­
goslovanski leksikografsk i zavod — red ak c ija  za SRS (1), R epublišk i ko ­
m ite za in fo rm iran je  (1), C enter za p roučevan je  sodelovanja z deželam i v
* G ovor  n a  p ro s la v i š e s td e s e t le tn ic e  G eo g r a fsk eg a  d ru štv a  S lo v e n ije  20. n o v em b ra  
1982 v  L ju b lja n i
*• D r., r. p ro f. O d d elk a  za  g eo g ra fijo . F ilo zo fsk a  fa k u lte ta  U n iv erze  E. K ard elja , 
A šk er č e v a  12, 61000 L ju b lja n a , YU
razvo ju  (1), Zavod SRS za šolstvo (3), G ospodarska zbornica (1), G eodet­
ski zavod SRS (3), tu ris tičn e  organizacije  (8), m uzej (1).
V im enovan ih  u stan o v ah  de lu je  skupno  106 geografov. 43 jih  je  v pe- 
dagoško -znanstven ih  in  raz iskovaln ih  in s titu c ijah  (v p rv i p odvrsti 24 in  v 
d rug i 19), v  d rug i skup in i pa skupno  63.'
V tako  im enovan ih  u stan o v ah  za p rakso  so pogoji za geografsko s tro ­
kovno delo različni. S oditi je, da se z zb iran jem  in  an a liz iran jem  podatkov, 
ki so pom em bni za geografijo , u k v a r ja  p rib ližno  polovica zaposlenih  geo­
grafov  fu ll tim e. Če to  polovico p rište jem o  k  zaposlenim  v  geografskih  
raz iskovaln ih  in štitu tih , dobim o okoli sto oseb.
Poleg tega se ja v lja jo  k o t av to rji raz p ra v  ali č lankov  vsaj šest geo­
grafov  iz v rs t šolnikov in  šest upoko jen ih  geografov-raziskovalcev . N ekaj 
geografov pa je  v ta k ih  ustanovah , k i n im ajo  z geografijo  nobene zveze.
N akazanega dejstva , da je  v ustanovah  za p rakso  zaposlenih  več d ip lo­
m iran ih  geografov k o t v  geografsk ih  raz iskovaln ih  in  v  pedagoško -znan - 
s tven ih  ustanovah , se še vse p rem alo  zavedam o. U stanova, k je r  delu je  n a j­
več geografov, n i več O ddelek  za geografijo  FF  (v  začetku  le ta  1982 14), 
tem več Z avod  SRS za sta tis tiko  (15). Sam o v zavodu SRS za družbeno  
p la n ira n ja  in  v U rban ističnem  in š titu tu  je  skupno  dom ala to liko  geografov, 
k o t jih  je  v obeh geografsk ih  in š titu tih  (un iverze  E. K ard e lja  in  ZRC 
SAZU ).
Od ustanov  za p rakso  se je  v zadn jem  d ese tle tju  število  geografov 
zm anjšalo  sam o v m eteoro loškem  oddelku  HM Z SRS, k je r  so n e k a te ri naši 
kolegi odšli v pokoj a li so tik  p red  tem , n jih o v a  m esta  pa so ali bodo za ­
sedli izšolani m eteorologi. Ne om alovažujem o n jihovega dela za sloven­
sko klim atogeografijo , v en d a r se bojim o, d a  bo n as ta la  v rze l v k lim ato - 
geografskem  raz iskovan ju , saj se v  pedagoško -znanstven ih  in  strokovn ih  
in štitu c ijah  noben  geograf ne specia liz ira  v  k lim atogeografijo .
P re d  zadn jo  vojno je  večina slovenskega geografskega raz iskovan ja  
odpadla n a  red k e  u n iv e rz ite tn e  učite lje  in  n a  sredn ješo lske p ro feso rje . K ot 
v d ru g ih  strokah , se je  tu d i v geografiji po osvoboditv i u v e ljav ila  p ro fesio ­
nalizacija  raziskovalcev  in  delež raziskovalcev  iz v rs t pedagoškega s red n je ­
šolskega k a d ra  je  zelo upadel. V strokovn ih  rev ijah  se u v eljav lja jo  
le še red k i geografi, zaposleni v  s red n jih  ali osnovnih  šolah. Za popolnejšo 
sliko o k ad rih  m oram o navesti, da se m ed av to rji geografsk ih  ob jav  ja v lja  
n a jm an j šest upoko jen ih  geografov in  da je  ak tiv n ih  še n eka j d rug ih , k i 
iih  nism o m ogli vnesti v  našo  razpredeln ico .
N aj zak ljuč im  oceno o n aš ih  k a d r ih  v izvenšolskih  u stanovah : 110 za­
poslenih  d ip lom iran ih  geografov je  za naše razm ere  razm erom a ugodno 
število. Tem  bolj, k e r  n im am o po treb e  raz iskovati d ruge dežele, k o t to  poč­
nejo  naši kolegi p r i  v e lik ih  narod ih . N aše geografsko raz iskovan je  nam reč 
pom eni raz iskovan je  S lovenije, le redko  tu d i naše d ržave Jugoslav ije  in  
p roučevan je  te o rije  naše  znanstvene veje.
i P o  v ir u  A n a liza  p o g o jev  in  m ožn osti a o lg o r o čn eg a  razvoja  ra z isk o v a ln e  d e ja v ­
n o sti do  le ta  2000 (O sn u tek , R SS , 1982) je  b ilo  1. 1981 v  » reg ister  ra z isk o v a lcev «  v p i­
sa n ih  le  34 d ru žb en ih  in  8 » fiz ik a ln ih «  g eo g ra fo v .
Po naši ev idenci je  doseglo zvan je  d o k to rja  znanosti 36 geografov. 
Š tir in a js t je  m ag istrov  geografske znanosti.2 Z lasti glede p rv ih  je  delež od 
vseh, k i raz isk u je jo  v  S loveniji, v ide ti ugoden, saj znaša dobro tre tjin o  
Delež d o k to rjev  je  n a jv iš ji v  pedagoško-znanstven ih  u stan o v ah  (3 0 % ), 
podpovprečen  je  v  raz iskovaln ih  geografsk ih  in š titu tih  (vk ljučen  je  po ­
sto jnsk i k rašk i in š titu t)  —  16 %. V ustanovah , k je r  geografi zbirajo , u re ja jo  
in  obdelu jejo  za geografijo  pom em bne podatke  pa im a zvanje dok to rja  ko ­
m aj slaba desetina  ta m  delu jočih  geografov. P r i  vseh  v rs ta h  u stanov  pa je 
delež m ag istrov  znanosti nezadovoljiv . Žal se je  zadn je  d esetle tje  le  m alo 
povečalo število  d o k to rjev  geografske znanosti.
P oglejm o si zdaj našo knjižno proizvodnjo. Žal n im am o podatkov  o 
ko lič inskem  obsegu vsega, k a r  geografi napišem o. Da b i dobili vpogled  v  to  
p rob lem atiko , je  J . M iklavčeva izp isala  iz zvezkov G eografske b ib liografije  
S lovenije, k i jih  le tno  izdaja  G eografski in š t itu t un iverze, b ib lio tekarske 
enote po le tih  za geografe, k i delu je jo  v deve tih  u stanovah . V 1. 1982 je  
bilo v n jih  zaposlenih  2/3 vseh geografov izven šol. N a teh  izpisih  je  n a ­
re je n a  tab e la  št. 1. P o trebno  je  poudariti, d a  so dob ljene štev ilke  le p r i­
b ližne vrednosti. P ri opuščan ju  b ib liografsk ih  eno t z negeografsko vsebino 
in  p r i u v rs titv i eno t m ed geografske in  negeografske ob jave je  v GBS 
m arsikaj nedorečenega. T udi k r ite r ij i  u v ršča n ja  ob jav  v  ostale ru b rik e  so 
se v  desetle tnem  iz h a ja n ju  G eografske b ib liografije  rah lo  sprem enili. B ib ­
liog rafije  ne zajem ajo  ob jav  vseh geografov in  izpad  je  p r i n e k a te rih  u s ta ­
novah  večji ko t p r i d rugih .
Ti deleži b i se zm anjšali, če bi upoštevali še 120 geografov s končano d ru ­
go stopnjo, k i po s ta tis tik i Z avoda za šolstvo SRS delu je jo  v 176 u sm e rje ­
n ih  šolah.
Podobo zam eglju je  b ib liografsko prav ilo , da se n av a ja jo  p r i sk u p in sk e ­
m u delu  vsi soav to rji k o t pisci ene enote. Zato so številke, posebno v  ru b r i­
k ah  o učben ik ih  in  raz iskovaln ih  nalogah, p revisoke. V k ljub  tem  in  drug im  
p om an jk ljivostim  je  tab e la  le v red n a  analize in  razm isleka, saj le  zrcali 
osnovne poteze današn jega s tan ja . Za razu m ev an je  ru b r ik  je  po trebno  n a ­
vesti, da je  tov. J . M iklavčeva m ed sam osto jna dela  (4) šte la  tu d i serijo  
k ra je v n ih  opisov v K ra jev n em  leksikonu  S lovenije in  atlase. U učbenikom  
(kolona 5) so p r iš te ti tu d i sk rip ta  in  razn i p riročn ik i. V  koloni 3 so p r i­
spevki v  geografsk i period ik i, k i so p rav ilo m a d a ljš i od tre h  stran i, iz jem o­
m a tu d i dve. M ed poročila (kolona 9) so uvrščene razne vesti v  geografski 
period ik i, k n jižn e  ocene, poročila  in  drugo  d robno  gradivo. K  d isertac ijam  
so p riš te te  tu d i m ag istrske naloge.
K aj n a j rečem o n a  splošno o obsegu naše kn jižne pro izvodnje? G eo­
grafska b ib liog ra fija  za le to  1981 n av a ja  čez tr is to  objav, po čem er zavzem a 
geografija  nedvom no ugledno m esto  m ed  slovenskim i strokam i. Ta uspeh  
nekoliko  zm anjšu je  dejstvo , da odpade okoli en a  p e tin a  ob jav  n a  drobne 
p rispevke iz ru b rik e  poročila. K er ne razpolagam o s podobnim i analizam i v 
d ru g ih  strokah , ne vem o, ali je  naš delež poročil o raz iskovaln ih  nalogah  (v
2 G led e  n a  o m e n jen ih  110 ra z isk o v a lce v  je  d e lež  d o k to r jev  g e o g r a f ije  31 "/» in  m a ­
g is tr o v  8°/o. P r v i d e lež  j e  v  S lo v e n ij i n a d p o v p rečen  (p o reg istr u  R S S  25%), d ru g i p o d ­
p o v p rečen  (14°/i).
ge
og
ra
fo
v 
19
72
 
— 
19
81
 
v 
po
gl
av
itn
ih
 
us
ta
no
va
h 
T
ab
el
a
o
>a
• n
j ao
o u d n u s
TuinjBta
3 I° S
s^stipB y
■JBU 9UJBA 
-O^SIZBH
a C p
-B ^jasia
BJIDOJOcf
TittupoA
X  
c  ■■
s  g
i T3v  o
n
a  ° *
N  ^  05 >
ti
}>*
0 0  03 v  U C uo
1«t-l
cd
Utboo
tlfl CO
O
cd
_N
'S
cdw>
t-.o
M  >lfl
T5(TU0qon
B p p  B U
-Co ; s o u i b s
AOJBJ§Oa§
qiuajsoctez w 
*Aa;s *jg
0 5  lO
l >  oo
05 in 
(M
05  
I >  CD 
lO
O 
CD 05~ Tt<
CD 
0 5  IO
CO LO
oo
0 5  CM~ »-H C-o
CD 
co in  
m  »h
co
H O
OO
oo in
co o
oo
CD O  
T* »-H
00 
rji o
0 5
co o
0 5
c- o
I I
CD 
t >  OO
Tĵ
oo
c o  CO 
O  CM Tf
00 
o  csT
rJ<
CN
c - t-T
co
00
O  CO Tfl Tf
CD 
O  CM~
05 CM
»w IS)
a <— w
mO
« 8
S S
o <
o n
Q ,  U
BO
N S • 
cd m W
3 * « «  
g  N  «  
-  2  ^  
►2 +* £
>crt
C2 S
HH ^
Ö
; &  
w  >o o h
n n <  
rt 2 W 
M  r ', 
C  N  PS 
^  N
J® -H rt 
23*3 S
CO &
c  h
h-(
00 co
CM CO
CO 
Tj< CO 
Tji
00 
tJ< CD
0 0  CO 
CD CM
CM 
i O
00 
CM O
OO 
T f rjT
©
in
co
in
co cd o u 
a  t*> os o
N  0 ) 
r t  M
tuo cd
Q)  N
c  ^
(p
o
Q)
T3
T J
cd
g f
D , oj 
cd T J 
n  cd
cd cd 
GO 
0  OJ
o o
cd
0 5  I 
00
CM t jT
o
i n
N cd
cd cd tuD MQ1 Cu
c  »co *_^ o o
cd 0 X5 , 0  
J S ' 7 '  Cd - r 1
.a  ’S «
» J  Oh ^
CD
ir + j  O • j2
Q<>CO
cd ß
n  . s
cd --h  
tuo G
d ) >CJ
c  "M
O) m 
cd C
z.
° 2 D . i srt ^  
N rt rt N
SJ>m
c «
S w
rt T) 
* 7  O  
4 >  
cd 
N
CD
CO
T f
c- in
O  CD Tf T}1
CM 
0 5  O
m oo
oo
oo
co O
o  
r >  r-T  
CO t-H
CM O
(M
OO CD 
CD
CM̂ 
C - cm" 
CO
o
O;
■ ? S « i5 NJ® cd
. U  w z n  
C  5 ž D i  
£  g w ^
o £tš  
0> cd 2
rO  N  W
CD
0 5
OO
. ^  
I §
03
N  W
r t  3  
Ü0 m
a  ^C co
d) «*-i
cd
£  ä ?o 1 
0 )
O
r~- cm m
TF . 
CM
cm"
CO ir.
O C
a a
cd cd
N S N
cd cd
tuo N no
<D <D
C. <D w c
0) > <D
a B S rt 
ft
dese tle tju  1972— 1981 v obsegu om en jen ih  deve tih  u stan o v  slaba če trtin a  
vseh objav) n ad  ali pod povprečjem . M anjka tu d i znan ja , koliko je  g rad iva 
iz n jih  našlo  po t v  jav n o  objavo. Če ostanejo  ta k a  poročila neizrab ljen i 
tipkopisi v p red a lih  p isa rn iške  m ize, je  k rog ko ristn ikov  m a jh en  in  p o ro ­
čilo sm em o označili za m rtvo ro jeno  dete, vsaj k a r  zadeva razvoj stroke. 
V sekakor p a  je p rem alo  o b jav ljen ih  sam osto jn ih  del in  da ljših  razp rav  
g lede n a  štev ilo  tipkop isn ih  e laboratov  o izdelan ih  raz iskovaln ih  nalogah. 
P rim erjav a  m ed kolonam a 6 in  7 je  razvese ljiva , k e r  se zavedam o m ale 
odzivnosti geografske period ike v strokovn i in  po ljudn i javnosti. To ra z ­
m erje  se z večan jem  štev ila  geografov v ustanovah  za p rakso  povečuje v 
p rid  negeografsk i period ik i. V le tih  1972—76 je  bilo to  razm erje  prib ližno 
6 : 4, v le tih  1977— 81 6 : 5. Z arad i soav to rstva  v ru b rik i o sam osto jn ih  d e ­
lih  n i v ide ti tega, k a r  pokaže pod robnejša  analiza: število  sam osto jn ih  del 
se ne povečuje sk ladno  z večan jem  štev ila  geografov-raziskovalcev . P ra v  
sam osto jna tisk an a  dela p a  so tis ta , k i najbo lj uv e ljav lja jo  stroko  v ja v ­
nosti. Iz tabele  I je  v idna  velika  raz lik a  glede ob jav  geografov iz p o sa ­
m ezn ih  ustanov. Te raz like  bodo m ogli najbo ljše  po jasn iti n aši kolegi, ki 
d elu je jo  v  ob rav n av an ih  ustanovah . M orebiti bodo iz n jih  lahko potegnili 
u strezne  zak ljučke. Še večje raz like  bi dobili p r i analiz i ob jav  geografov 
iz m a jh n ih  ustanov, k je r  p rih a ja jo  osebne k v a lite te  raziskovalca še bolj do 
veljave . Iz G eografske b ib liografije  S lovenije za le to  1981 je  mogoče ugo­
toviti, da odpade do b ra  tre t jin a  vseh b ib liografsk ih  eno t n a  slabo desetino 
av to rjev .
N aša tab e la  dokazuje, da p ri ob jav i da ljših  p rispevkov  odločno p re d ­
n jačijo  geografi iz geografsk ih  ustanov. Z astav lja  se vp rašan je , a li geografi 
iz ustanov  za p rakso  niso bolj m o tiv iran i za o b jav ljan je  rezu lta to v  ali pa 
so zato m an j sposobni. To vzbu ja  vp rašan je , ali u n iv e rz ite tn i štud ij dovolj 
vzpodbuja sam ostojno raz iskovan je  in  p osredu je  dovolj m etod ike raz isko­
van ja . U vedli smo podiplom sko izobraževan je geografov v šoli, ne m islim o 
pa n a  tako  dopolnilno izobraževanje p r i našem  k ad ru  v  u stan o v ah  za p ra k ­
so. Ta k ad e r razpolaga z ob iln im  geografskim  grad ivom  in  m arsik je  so m u 
na razpolago m odernejši tehn ičn i pripom očki k o t v geografsk ih  raz iskoval­
n ih  ali v pedagoško -znanstven ih  ustanovah , č e  bi naši kolegi v ustanovah  
za p rakso  u tegn ili in  b ili sposobni zbrano  grad ivo  geografsko op lem enitili 
in  ga ob jav iti v p u b lik ac ijah  s širšim  krogom  uporabn ikov , bi veliko  p r i­
pom ogli k  ra s ti in  ug ledu  naše stroke, ž a l  se del naših  m lad ih  kolegov v 
p lan ersk ih  in  u rb an is tičn ih  službah  ra jš i odloča za štud ij tre t je  stopn je na 
k akem  d rugem  p red m etu  in  ne n a  geografiji.
Z boljšo povezanostjo  z geografi v u stan o v ah  za p rakso  bi tu d i lahko  
zm anjšali neugoden  razvoj v s tru k tu r i n aš ih  objav. A v to rji v  om enjen ih  
d ev e tih  u stan o v ah  so v razdob ju  1977— 81 nap isali razm erom a več d robn ih  
člankov  in  poročil, delež tipkop isn ih  e labo ratov  o raz iskovaln ih  nalogah  pa 
je  večji, k o t je  b il v pe tle tn em  p redhodnem  razdob ju  (razm erje  206 :542). 
Š tevilo  vseh b ib liografsk ih  eno t n a  enega zaposlenega n a  le to  pa je  v r a z ­
dob ju  1977— 81 podobno (3,7) ko t v p re jšn jem  p etle tn em  razdob ju  (3,55).
Za stroko  je  seveda kvaliteta raziskovalnega dela p ra v  tako  pom em bna 
ko t k v an tite ta , ako ne celo bolj. O cen jevan je  k v alite te  p a  je  nehvaležno, 
k e r  je  sub jek tivno .
E na od  p rv in , k i p rid e  v  poštev  za ocenjevanje , je  obseg obravnavanega 
ozem lja. R azp rava o več jem  ozem lju  je  p rav ilo m a bolj odm evna k o t lo ­
kalna. S tem  v  zvezi je  v redno  navesti, da sta  M. N  a t  e k  in  I. P  i r  y  v 
Bibliografiji s lovensk ih  geografov o G orenjsk i 1945— 1979 (GDS, L ju b lja ­
n a  1980, ob jav ljen a  v zborn iku  »12 zborovanje geografov ...« ) našla  199 
del, pom em bnih  za vso Slovenijo . V razpredeln ic i, k je r  so ta  dela razv ršče ­
n a  po geografsk ih  panogah , so daleč n a  p rv em  m estu  razp rav e  o naseljih , 
p rosto rskem  n ač rto v an ju  in  u rban izac iji, skupno 21,6 %. S p rece jšn jim  
zaostankom  sledijo  dem ogeografija  s 13% , nato  p a  a g ra rn a  geografija  s 
k m etijs tvom , tu rizem , k lim ato log ija  z m eteorologijo  in  h id rogeografija . 
Z natno  m an jši deleži odpadejo  n a  p rom et, in d u strijo , georm ofologijo itd.
V te j razp redeln ic i se sk riv a  po lsto le tn i razv o jn i tre n d  slovenske geo­
grafije . M ed obem a sve tovn im a vo jnom a sta  b ili pod  vplivom  prof. A. M e ­
l i k a  v o sp red ju  slovenskega geografskega raz iskovan ja  geom orfologija 
in  ag ra rn a  geografija. Tako je  b ilo  še v ran em  povo jnem  razdobju , ko so 
b ili geom orfologi n a jš tev iln e jš i geografi-specia listi. S edaj im a v  geom orfo- 
logiji g lavno raziskovalno  področje sam o k ak ih  6— 7 geografov; v  večin i so 
k rašk i geom orfologi. Ni lahko  ocen jevati ta  tre n d  razv o ja  s sta lišča kom ­
p leksne geografije. O sebno m enim , da je  za reg ionalno  geografijo  m anj 
boleče re la tiv n o  nazadovan je  geom orfogeneze, k o t p a  u p ad  splošne zave­
sti m ed  geografi, da v go ra ti S loveniji re lie f najbo lj vp liva  n a  razm estitev  
večine geografsk ih  pojavov. V em o za m noge m orfogenetske podrobnosti, 
večina geografov p a  se p rem alo  zaveda, da živi n a  rav n in ah , k i zavzem ajo 
slabo petino  S lovenije, dobre t r i  če tr tin e  p reb iva lstva , p re s ta v lja n je  p re b i­
v a ls tv a  in  gospodarstva n a  ra v n i svet pa še vedno tr a ja  in  povzroča posle­
dice, k i se jih  p rem alo  zavedam o.
V že om enjenem  v iru  je  m ed reg ionalno  geografijo  uv rščen ih  10,5 % 
vseh  raz p ra v  o S loveniji, č e  p a  od teg a  deleža odštejem o k a rte , ostane le 
7,5 %  vseh objav. P o  m ojem  se ta  delež še vedno re la tiv n o  zm anjšu je . 
V zrok lahko  iščem o v  specia lizaciji raz iskovaln ih  kadrov , k i jih  je  bilo 
vedno več in  si je  pač v sak  m ora l iz b ra ti posebno področje u v eljav ljan ja . 
D rug razlog u tegne b iti v tem , da n a  dom ačih  in  tu jih  geografsk ih  zboro­
v an jih  trad ic io n a ln i reg ionalnogeografsk i re fe ra ti  n e  vzbu ja jo  posebnega 
zan im anja , v sekako r m an jšega ko t prob lem ski, načeln i ali m etodičn i iz 
k ake ozke geografske panoge. N aj bo razlog ta k  ali d rugačen , u p ad an je  
reg ionalnogeografsk ih  štud ij, z lasti teh  o vsej S loveniji, vzbu ja  resne  po ­
m isleke.3
Za oceno našega raz iskovan ja  p rid e  v  poštev  tu d i ug led  geografije v 
okv iru  S lovenije. O n jegovem  s ta n ju  so n aša  m n e n ja  deljena. N a splošno 
pa geografi nism o zadovoljn i z našim  položajem  v znanosti in  p raksi. M no­
gi se p ritožu je jo , d a  d ruge  panoge rad e  sam e op rav lja jo  geografkse analize, 
nam esto  da bi nas povabile  k  sodelovanju . N adalje  so h u dovan ja , da si d ru ­
gi neup rav ičeno  lastijo  m e jn a  področja geografije p a  tud i, da je  p rak sa
3 č e  b i v  n e k a ter ih  n a ših  r eg io n a ln o g eo g ra fsk ih  razp ravah  črta li g o lo  n a š te v a n je  
d e ja v n ik o v  brez m e d seb o jn e  fu n k c ije  p o v eza n o sti, bi o sta lo  bore  m alo . M noge strok e  
n as p reh ite v a jo  z u g o to v itv a m i o v p liv u  n a ra v e  na  č lo v ek a  in  ob ratn o .
g luha  za naše izsledke ali d a  d ru g i p onav lja jo  že o p rav ljene  geografske 
š tu d ije  ali da povzem ajo  naše trd itv e  brez navedbe vira .
P odobna m iš ljen ja  je  sliša ti tu d i v  d ru g ih  strokah , k a d a r  je  govora o 
n jihovem  položaju. V erje tno  im ajo  vsi svoj p rav . Vse to  je  dopuščala p o l­
p re te k la  ekstenz ivna raz iskovalna  po litika, ko je  bilo n a  razpolago vsa­
k ršn ih  raz iskovaln ih  te m  in  dovolj sredstev  brez m eroda jnega  p re ­
v e r ja n ja  uprav ičenosti zasnove in  k v a lite te  izvedbe raziskav . Ob n aš ih  p r i ­
tožbah  p a  se m arsikdo  vpraša , ali n ism o splošni p rak s i zapadli tu d i geo­
grafi. T rdim o, da je  p red m e t geografskega raz iskovan ja  širok  in  spec ia li­
zacija n u jn a . V tem  sm islu b i m orali s trem eti k  tim sk im  raziskavam , h  k a ­
te rim  bi p riteg n ili geografe-specia liste . T ake raz iskave so bile, v en d a r bolj 
iz jem a ko t p rav ilo . T rd im o tud i, d a  n aša  s tro k a  povezuje m noge sorodne 
panoge. To b i od nas zahtevalo , da prevzam em o k o t k o o rd in a to rji tem e, h  
k a te r im  bi p r iteg n ili s trokovn jake  d ru g ih  strok . K oliko ta k ih  raz iskav  smo 
opravili? Ob n en eh n em  za trjev an ju , d a  je  geografija  znanost, se n ek a te ri 
vprašam o, ali n i p reveč tis tih  n aš ih  štud ij, k i u p o rab lja jo  fizičnogeografske 
ali d ružbenogeografske s ta tis tične podatke, ne da b i skuša li p re v e rja ti n j i ­
hovo v red n o st in  n av a ja li vir. P ričaku jem o, da bo tako  im enovana p rak sa  
bolj posegala po naših  razp ravah . Toda ali smo p r i k o n c ip iran ju  raziskave 
skušali n a jp re j zvedeti, kaj p rak sa  že ve, pa čeprav  iz neo b jav ljen ih  e labo­
ratov , in  ka j p o trebu je?  Iluzorno  je  k a rtog rafsko  p rik az a ti že ob jav ljene 
podatke in  jih  op rem iti s splošno znanim i trd itv a m i p a  p ričakovati, da bodo 
novost za u streznega s tro k o v n jak a  n a  občinski a li repub lišk i ravn i, k i de­
lu je  v  sk lopu  m ero d a jn ih  strokovn ih  služb. N aj pripom nim , da ti  očitk i ne 
le tijo  n a  naše kolege v u stan o v ah  za prakso , k i so neposredno  povezani s 
strokovn im i službam i. N a splošno pa nosi del k riv d e  za tako  s tan je  v naši 
k ak o r tu d i v d ru g ih  s tro k ah  p rak sa  sam a, k i je, ko t pogosto proglašam o, 
nedo rasla  znanosti.
D rug k r ite r ij  za oceno našega raz iskovalnega dela  b i u teg n il b iti ug led  
v  Jugoslav iji in  tu jin i. T ak  k r ite r ij je  p rob lem atičen , k e r  p r i  tem  u v e lja ­
v lja n ju  k v a lite ta  še n i vse. P o trebno  je  m a teria ln o  zaledje, zakaj za konico, 
k i se u v e ljav lja  v tu jin i, m ora  s ta ti so lidna k ad ro v sk a  in  finančna zaslom ­
ba. O bojega pa smo bili deležni geografi p rem alo  ob p o m an jk an ju  zavesti, 
da je  sve tovna geografija  zelo pom em ben in fo rm ativ n i kanal, p reko  k a ­
te re g a  lahko  geografi razširjam o  vesti o uspehu  socialistične družbe. Naj 
ponovim  često zapisano m isel, da im a slovenska geografija  še vedno visok 
ugled v  jugoslovanskem  p rosto ru . S eveda p a  so glede ug leda v  Jugoslav iji 
in  tu jin i velike raz like  m ed geografskim i panogam i.
Za ocen jevan je  veljave naše geografije  v tu jin i p ride  v poštev  tu d i 
število  n aš ih  ob jav  v tu jih  pub likacijah . To število  je  po m ojem  zn an ju  v 
zadn jem  d ese tle tju  naraslo , p recej tu d i po zaslugi naše udeležbe n a  m ed­
n aro d n ih  zborovanjih . Ob sedan jih  dev izn ih  u k rep ih  pa sm o glede teg a  re s ­
no  zaskrb ljen i.
R azm išljan je  o perspektivah naše stroke m oram o povezati z v p raša ­
n jem , ka j najbo lj ov ira  n je n  razvoj. Po m ojem  je  to  neizde lana te o rija  o 
p red m e tu  geografije v  sistem u sodobnih  znanosti in  neizdelana m etodolo­
gija  geografskega raz iskovan ja . Z adn ja  le ta  je  G eografsko d ru štv o  p r ip ra ­
vilo več d iskusijsk ih  sestankov  o teo re tičn ih  v p raša n jih  geografije. Na 
n jih , zanim ivo, vsi prisegam o, v zna tn i m eri po zaslugi S. I l e š i č a ,  da je  
geografija  kom pleksna veda in  da ob rav n av a  tako  n ara v n e  ko t d ružbene 
reg ijske  d e javn ike  v m edsebo jn i odvisnosti. Toda v p rak si po jm u je  kom ­
p leksnost vsak  po svoje in  v  om ejenem  obsegu dejavn ikov , k i jih  pač p o z ­
na. To se p rav i, d a  so naše  defin ic ije  geografije  p reoh lapne. Da bi p riš li z 
m rtv e  točke sporazum evan ja , je  po trebno  izdela ti slovensk i term inološk i 
geografsk i slovar. P o lju d n a  javnost, d ruge stroke  in  tu d i n ek a te ri geografi 
sm atra jo , da je  geografija  že goli p rik az  geografske razp o stran jen o sti n e k e ­
ga po java, b rez analize, k a te ri reg ionaln i d e jav n ik i vp liva jo  n a  to  raz p ro ­
stran jenost. V tem  sm islu  n a jd e te  v n aš ih  b ib liog ra fijah  n av ed en ih  vrsto  
člankov, k i niso nič d rugega  ko t p rik az  fizičnogeografskih  ali (in) d ružbe- 
nogeografsk ih  s ta tis tičn ih  podatkov  na ozem lju  neke u p rav n e  enote v S lo ­
ven iji ali v svetu , pa im ajo  navedeno  v naslovu, da so geografski. M nogi 
se nek ritičn o  zadovo lju je jo  p r i raz lag i razp ro s tran jen o sti s tem , da gre za 
večjo ali m an jšo  razvo jno  stopnjo  nekega procesa, k i je  sam  n a  sebi po ­
gojen  s svetovnim i gospodarsk im i tokovi ali tehn ičn im i inovacijam i, ven d ar 
ko t splošno gibalo ti  procesi po m ojem  m n en ju  ne m orejo  b iti p red m et geo­
g rafskega raz iskovan ja . L ahko  pa p rouču jem o  n jih o v e  reg ionalne m odifi­
kac ije  ob vp livu  reg iona ln ih  dejavnikov .
Ne m islim , da bi lahko  naše š tu d ije  delili n a  geografske in  negeograf- 
ske sam o po štev ilu  o b rav n av an ih  reg ijsk ih  dejavn ikov , k i vp liva jo  n a  g eo ­
grafsko podobo po k ra jin e . Saj je  p r i n ek a te rih  p ro b lem atik ah  te h  več, p ri 
d ru g ih  m anj. Bolj um estno  je  deliti naše ob jave n a  bolj ali m an j geograf­
ske. N a to  preso jo  vp liva  že sam a ob rav n av an a  tem atik a , k i je  lahko  bolj 
a li m an j povezana z reg ijsk im i dejavn ik i. Ob vsej sedan ji gonji za »pravo« 
geografijo  pa je  tre b a  le p ris tav iti, da je  važnejše od razg lab ljan ja , kaj je  
geografsko in  k a j ni, v p rašan je , kaj je  znanstveno  in  ka j ne, ozirom a, kaj 
je  bolj in  ka j m an j znanstveno . V geografiji so po m ojem  m n en ju  bolj 
s trokovne in  bolj znanstvene tis te  štud ije , k i raz p ro s tra n jen o st nekega geo­
g rafskega p o java  raz laga jo  z d rug im i reg ijsk im i d e jav n ik i ob uporab i 
k v an tita tiv n ih  m etod  in  ne sam o o p isn o /
Po m ojem  bi se m orali geografi p rizad ev a ti raz likovati opisno geogra­
fijo od raz laga lne že z im enom  stroke. 2 a l ne m orem o več sled iti etno lo ­
gom, ki ločijo opisno etnog rafijo  od raz laga lne etnologije , k e r  pom eni geo­
logija že drugo  stroko. V poštev  p rid e ta  še besedi geognostika in  geono- 
m ija. Tako delitev  p a  b i še lahko  izsilili v dom ačem  jeziku, če b i poleg 
zem ljep isa u p o rab lja li še besedo z e m l j e s l o v j e .
P riz n a ti m oram o, da zem ljeslov je n i dovolj ide jno  izg ra jeno  sam o do­
m a, am pak  tu d i v svetu, Toda to  ne pom eni, da sm em o čakati k rižem  rok  
na  svetovni razvoj. M alo je  geografsk ih  dejavn ikov , k i b i vp liva li po vsem  
svetu . V nobeni reg iji n i enako  n jihovo  jakostno  zapored je . Ne glede na
* T udi n e k a ter i g e o g ra fi o p o rek a jo  k v a n tita t iv n im  m eto d a m , č e š  da lah k o  kdo  
bolj za d en e  resn ico  k o t s to  ta b el. T o o p o rek a n je  za n ik a  o sn o v e  z n a n o sti o  d o k a z lj iv o sti  
sp ozn an j. Z n a n o st n i ed in a , k i iš č e  resn ic o , je  pa  ed in a , k i je  sp osob n a  sp o zn a n ja  d o k a ­
za ti. N ek d o  la h k o  n a  p o g led  b o lj zad en e  zn ačaj p o k ra jin e  k o t g eo g ra f, tod a  to  sp oz­
n a n je  n e  m o re  o b je k tiv n o  in  d o k a zlj iv o  p r en e sti na druge.
svetovni razvoj m oram o k v an tita tiv n o  ugotoviti štev ilo  in  m oč reg ijsk ih  
dejavnikov , k i g rad ijo  tako  im enovano geografsko podobo slovenskih  po ­
k ra jin  in  S lovenije k o t celote. P r i  tem  n i po trebno  začeti n a  novo, k o t če- 
sto n av a ja jo  m la jš i geografi p r i raz lag i svo jih  idej. V delih  A. M e l i k a ,  
S.  I l e š i č a  in  n e k a te rih  d ru g ih  geografov so t i  d e jav n ik i večinom a že 
op isan i in  jih  je  po trebno  p redvsem  ov redno titi ob novih  pogojih  ž iv ljen ja  
in  j ih  k v an tita tiv n o  opredeliti.
Še bolj nu jn o  k o t u trd iti ide jne  zasnove p red m eta  je  določiti in  izva ja ti 
naloge, k i sm o jih  dolžni o p rav iti do naše družbe. K ot sm o naved li n a  za ­
četku , je  n aša  k n jižn a  p ro izvodn ja  obilna, a razd rob ljena . D ružba p a  neko 
stroko  ceni v  velik i m eri po rep rez en ta tiv n ih  in  p reg ledn ih  delih. Takega 
znača ja  je  po m o jem  a t l a s  S l o v e n i j e .  K m alu  se bo začelo tre t je  d e ­
se tle tje , o dkar smo to nalogo sp re je li k o t svojo obvezo, k i p a  tre n u tn o  še 
n i izpo ln jena. E nake važnosti je  nova, m o dern iz irana  geografska m onogra­
f ija  S lovenije  in  n je n ih  delov. M e l i k o v a  m o n o g r a f i j a  s š tirim i opi­
si m akro reg ij je  že zdavnaj pošla s k n jižn ih  polic in  je  v  n e k a te rih  pogle­
d ih  zasta re la . Da nism o obojega že nap rav ili, je  po m ojem  po svoje k riv a  
tu d i o rgan izac ijska razdrob ljenost. Z an jo  ne m orem o k r iv iti sam o raz isko ­
valne po litike. Obe deli b i lahko  izv ršili p r i obsto ječi in š titu tsk i raz d e lje ­
nosti, ako b i ho teli. Žal red k o  uspem o u s tv a riti tim ske raz iskave zno tra j 
ene sam e geografske in stituc ije . Za splošno geografsko m onografijo  S love­
n ije  im am o ugodne pogoje v  k v a lite tn em  k ad ru , k i se že d ese tle tja  u k v a r­
ja  z neko  geografsko panogo v  o k v iru  S lovenije. Ob večjem  p rila g a ja n ju  
skup inskem u delu  n e  b i b ilo  težko u red iti slovenskega zem ljep isnega im e­
noslovja. D ružba p ričak u je  od  n as in  n e  od k a te re  d ruge stroke, a li je  p rav  
O bala, S lovenska Is tra , K oprsko  P rim o rje  ali O balno področje, ali, n a  d ru ­
gem  koncu  S lovenije , K ozjak  a li K obansko. P re j ali slej bo tre b a  geograf­
sko b ib liografijo  cen tra lno  u red iti in  p ren es ti podatke  s karto n čk o v  na 
raču n a ln išk i trak . S tem  bom o bistveno  izboljša li k v a lite to  raziskav.
Ob om en jen ih  p o treb n ih  rep rez en ta tiv n ih  delih  n i po trebno , da b i se 
vsak  geograf u k v a r ja l sam o z n jim i. K dor je  znastven ik , skuša  z d ese tle tja  
dolgim  delom  re š iti n ek  problem , k i je  od p rt v sve tovnem  okviru . Sam o to 
m u odp ira  v ra ta  do u v e ljav ljan ja  v sve tovnem  okv iru . P r i  tem  pa je  po­
tre b n a  p rip rav ljen o st, pom agati p r i sk u p n ih  raz iskavah .
Ob zak lju čk u  razg lab ljan ja  o n aš i geografiji še p ripom ba, da se opisa­
no s ta n je  v  n aš i s tro k i n a jb rž  b istveno  n e  loči od s ta n ja  v m nogih  sorodnih  
strokah . T udi one so zad n ja  d ese tle tja  pod  vp livom  ekstenzivne znanstvene 
politike zapadle v  tak o  im enovano  »elaboratom anijo«, to  je  delu  za p isan je  
tipkopisov, s k a te r im i zadostiš naro čn ik u  in  d v o jn ik  v tak n eš v p redal, ne 
d a  b i b ilo  k d a j dognano, ali je  raz iskava , če je  res bila, p rispeva la  svoj 
k am en  k  n ad a ljn ji zg radb i stroke. T ak  kam en  p a  pom eni, če gledam o iz 
širše p erspek tive , le objava, p a  čeprav  v  oblik i povzetka, k i se sk licu je n a  
osnovno gradivo. G ospodarska kriza , k i je  zaustav ila  tu d i v znanosti ek s ten ­
zivni razvoj, sili našo  raziskovalno  po litiko  k  novim  prijem om  za ocenje­
v an je  raz iskovalnega dela. Ž al je  v ideti, da bo ta  ocena n a ra v n av a  p re d ­
vsem  s sta lišča  neposredne uporabnosti. V saka stroka, če je  del znanosti, 
p a  lahko  p risp ev a  d ru žb i p redvsem  le, če je  sam a ide jno  izg ra jena  in  im a 
izdelano svojo m etodologijo  isk an ja  resnice, k i je  naš  skupn i cilj.
V kljub  zaostren im  pogojem  smo lahko  geografi optim isti glede ra z ­
voja naše stroke. V in stituc ijah , k i so neposredno  vk ljučene v prakso , im a­
mo dobre pozicije. Zdaj je  nasa  dolžnost, da tam k ajšn jem u  k a d ru  om ogo­
čimo tako  uve ljav ljan je , ko t to  p ričak u je jo  d ru g i od naše povezovalne s tro ­
ke. Če bom o uspeli u trd iti ide jno  zasnovo naše stroke in  ob likovati boljšo 
m etodologijo  raz iskovan ja , ne bo težko p re iti iz k v an tite te  v večjo k v a li­
te to  dela. N aš optim izem  sloni tu d i n a  rastočem  pom enu  p rosto rsk ih  ved, 
ki s posebnim  v id ikom  zd ružu jejo  rez u lta te  so rodn ih  strok . Že zdaj izhaja  
v po lstrokovn i in  po lju d n i l i te ra tu r i  p recej več geografskega čtiva, k ako r 
ga zm orem o p risp ev a ti geografi.
STATE AND PERSPECTIVES OF THE SLOVENE RESEARCH
GEOGRAPHY
Iv an  G a m s  
(S um m ary)
This paper w as p resen ted  a t th e  ce leb ra tion  ob th e  60th an n iversary  
of the G eographical Society of S lovenia (NW  Y ugoslavia).
A t firs t th e  staff of geographers g rad u a ted  a t th e  un iversitie s w as 
analysed. Before th e  Second W orld W ar th e  geographical resea rch  in  S lo­
venia w as done m ostly  by the  few  u n iv ersity  p rofessors an d  by  th e  sholl- 
teachers. W ith th e  reduction  of geography  in  the  secondary  schools recen tly  
m ore and  m ore g rad u a ted  geographers took em ploym ent in  th e  in stitu tions 
involved in  p rax is as in  th e  in stitu tio n s of statistics, reg ional p lanning , 
u rban ism , in  the  hydrom eteoro log ical serv ice ete. The geographers th e re  
a lready  au t-n u m b e r  the  geographers em ployed  in  the  pedagogical-sc ien tific 
d ep a rtm en ts  (D epartm en ts of G eography  a t the  Phylosophical F acu lty  and 
a t th e  Pedagogical A cadem ies in  L ju b ljan a  and  M aribor) and  in  th e  geo­
g raph ical research  in stitu te s  ( th a t of the  U niversity  E.K. in  L ju b ljan a  and 
th a t of th e  A cadem y of Sciences and  A rts in  L jub ljana , p a rtia lly  also th e  
In s titu te  of K ars t R esearch  in  P o sto jn a). A t th e  end  of 1982 in  the  in s titu ­
tions involved  in p rax is  63 and in  the  in stitu tions involved  in  science and
education  43 geographers w ere  em ployed. A lack in  co llaboration  w ith  the 
geographers in  d iffe ren t in stitu tio n s for com m on tasks and  a closer collabo­
ra tio n  is needed. In  au th o rs  view  th is is conditioned  by a m ore un ifo rm  
conception of geography accepted  by them .
Secondly, the  pub lications of geographers in  th e  period  1972— 1981 are 
ana lysed  (tab le 1). U n til th e  Second W orld W ar the  geom orphology and 
ru ra l geography  w ere  p red o m in an t in  th e  S lovene research  geography. 
R ecently  the  publications dealing  w ith  th e  se ttlem ents, reg ional p laning, 
u rb an isa tio n  and  popu la tion  are by fa r th e  p redom inan t. The reg ional geo­
graphic d isserta tions a re  in  decline.
The m ain  tak s of the  geography  in  S lovenia is th e  com pleting  the
A tlas of S lovenia (now  th e  firs t sheet is as good as in  p rin t)  an d  the  m o­
dern ised  reg ional m onographs on Slovenia. F or b e tte r  u n d erstan d in g  a t the 
n u m era l discussion on the  ob ject of geography a S lovene geographical te r ­
m inological g losary  is also u rg en tly  needed. F rom  th e  au th o r’s s tandpo in t 
a m ore precise defin ition  of the  geographical science w ould  be usefu l for 
the S lovene and for the  w orld  geography.