Naši dopisi. Iz državnega zbora. (Dalje.) Baš to pojeinanje diužbinskega življenja pa je glavni vzrok množeče se vzdivjanosti — poudarjam izrecno — nekega dela naše mladine. Ali čim manj je mladini obitelj, tem več bodi ji šola. Seveda, ne sinemo si prikrivati, da ljud^ka šola ne more družbinskih razmer zboljšati sama. Povoljnih uspehov bodemo le dosegli, če cerkev, šola in dom fkupno delujejo pri vzgoji mladine. (Zelo res! na desni.) Državi pa je tudi dolžnost odstraniti vse, kar ovira složno skupno delovanje teh činiteljev, ali pa niu je vsaj na poti. (Bravo! na desni.) Z velikirn veseljem pozdravljam torej besede, ki jih je govoril g. poročevalec grof Pininski o gojitvi nravno - verskega duha pri vzgoji in o tem, da bi se po pravici ustrezalo željain katoliške cerkve, kakor tudi vzvišene besede Nj. ekscelence gospoda naučnega ministra o polnenu šolske molitve. (Bravo, braco! na desni.) Kar se pa tiče šole same, bi poudaijal, da so nekateri učni predmeti posebno sposobni vzgojevalno vplivati, in sicer vera, pouk o materinščini in zgodovinski pouk z domovinoslovjem. Sieer je umevno, da se tukaj ne morem spuščati v pedagogične razprave, vender pa bi rad nekaj malega opomnil. Bogaboječnost, zaupanje v Boga. spoštljivost, ponižnost, ljubezen, okrepijo gotovo m-avno razsodnost. in čistijo mišljenje. Pouk o niaterinščini zavzema odlično mesto v vzgojevalnem pouku. Središče tega jiouka je berilo. To šele seznani otroka z jezikom njegovega naroda, mu podaja misli, jezik mu vzbuja razne čute, sočutje se drami, sklepi se delajo, načela se vstvarjajo, volja se spravlja na dobro. Glavni delež vzgojevalnega pouka gre tudi zgodovinskemu pouku z domovinoslovjein, s katerim se naj posebno goji ljubezen do cesarja in domovine. (Priznanje na desni.) Ljubezen do domovine se opira najprej na ljubezen domačije in pouk o doinačem kraji se rnora torej z vso odločnoftjo gojiti. Otrok naj se uči svojo doinačo zernljo v vsi njeni krasoti in njenem bogastvu spoznavati in ljubiti. Govoreč o tem predmetu si ne morein kaj, da bi ne navedel nekega bolj splošnega ukaza, ki se je v preteklein letu očitno vsled posebnega slučaja izdal glede na gojilev zgodovinskega pouka na ljudskih šolah načelnikom ukrajnih šolskih oblastev. Priznavam, da se popolnoma strinjain z vsebino tega ukaza, a ob jednem pa moram tudi reči, da sem se jako zavzel, da je ta ukaz, kojega uvod pač nikakor ni mogel meriti na ljudske šole po Spodnjem Štajerskem, dal predsednik več okrajnih šolskih svetov po Spodnje Štajerskem šolskim vodstvom v taki obliki, da se je moralo in se je tudi v istini napačno fklepalo. (PoKlanec Klint: Cujte!) Prosil bi dovoljenja, da srnem v pojasnilo prečitati uvod ukaza in nekatere stavke iz uvodnega članka, ki se je spisal vsled tega ukaza. (Podporočevalec dr. Beer: Od koga je ukaz ? Od rlade ?) Da, od ministerstva. Uvod slove (iita): »Es wurde die Wahrnehmung gemacbt, dass viele aus Volksschulcu rnit nicbtdeutscher Unterricbtssprache zur Aufnabme in die k. u. k. Militarschulen kommenden Knaben eine erstaunliche Unwissenheit iiber die wiehtigsten Moraente der Geschichte der čsterreichiseh - ungarischen Monarchie und des allerdurchlaucbtigsten Herrscherhauses an den Taglegen«. (Dalje prih.) Od Kolpe. (Dalje.) V zgodovinskem pouku ozirati se je posebno na avstrijsko zgodovino in na zgodovino naše presvetle vladarske hiše. Kar zadene učno tvarino, je v preteklem šolskem letu marsikateri učitelj v kakera predmetu nekoliko zaostal. Res je, da je bila kriva temu nenavadno huda zima in epidemične bolezni, vender je opomniti, da se mora učna tvarina razdeliti na celo leto, in kadar kaka neprilika ali nezgoda ovira dosego učnega smotra, naj učitelj po svoji previdnosti izbere najvažnejše in najpotrebnejše točke v zaostalem predmetu. Ženska ročna dela naj se vp&ljejo, kjerkoli je raogoče; o dotičnem ukazu govoriti hoče g. predsednik pozneje. K dobremu uspehu pa innogo pomaga dobra disciplina v šoli. Največ se mora otrokom zlasti na kmetib le v šoli v glavo vbiti, ker doina nimajo časa, da bi se učili. Pri deci učitelj tedaj skrbi, da otroke med poukom vzdrži mirne in pazne. Kjer ni miru in paznosti, je trud podvojen in skoraj brezuspešen. Skrbeti je učitelju tudi za zdravje otrok; gleda naj na red in snago pri mladini in v šolskem poslopji. Pomladi naj učitelj s primerniini besedami otroke opomni na varstvo ptičev in na pokončevanje škodljivih mrčesov, kakor nam to veleva zakon od 17. dne rožnika 1870. 1. Kmetijski pouk je jako potreben, in učitelj more s pomočjo šolskega vrla v tej stroki mnogo koristiti. Veselo znamenje je, da se nekateri učilelji zlasti s sadjarstvom hvalevredno pečajo. Dotičniki so dobili za vlansko leto precejšnje podpore, drugi pa jih smejo letos pričakovati. Kjer še ni tega pouka, naj se vpelje, saj imajo že vse šole vrte, izvzemši Štrekljevec. Uradni spisi so bili večinoma v lepem redu. V tednik naj se učna tvarina vpisuje določneje in natančneje. Šolske knjižnice štejejo po nekodi še prav malo knjig. Voditelji naj skrbč, da bode število knjig vedno naraščalo. Vsaka šola naroči si »Vrtec« in knjige družbe sv. Moborja. Slednjič g. nadzornik zahvali še one gospode, kateri so poslušali njegov vlanski nasvet, da naj se vpelje po šolah tudi cerkveno petje, da bodo pri šolskih mašah peli otroci. Prav ganljivo je poslušati petje nedolžnih otrok; s tem petjem si šola kolikor toliko tudi pridobi ljubezen in naklonjenost roditeljev. Gospod prvoinesnik trdno upa, da se bode v bodočnosti po vseh šolah prav raarljivo gojilo cerkveno petje in da bodo pri šolskih mašah popevali izključno le šolarji. Zdaj prebere g. nadzornik najvažnejše ukaze in naredbe c. kr. šolskih oblastev. Pri vseh ukazih poda g. nadzornik natančna pojasnila. — Po tej točki dnevnega reda zapusti zborovanje predsednik c. kr. okrajnega šolskega --veta, blagorodni gospod dr. Frančišek Hinterleclmer, kateri nas je počastil s svojo navzočnostjo. Gospod prvomestnik mu nazdravi s trikratnim »živio«. Četrto točko dnevnega reda: »Razdelitev učne tvarine iz realij za posamezne kategorije ljudskih šol« je izdelal stalni odbor na podlagi pismenih izdelkov, katere so bili za vlansko konferencijo naredili nekateri gospodje učitelji. Gospod Šest referat glasno prebere. Pri vsakem razredu, resp. oddelku je pridejal g. nadzornik potrebna pojasnila. Skupščina vsprejme soglasno to razdelitev in gospod nadzornik dostavi, da jo bode poslal v prepis vsem šolara, ako jo bode odobril vis. deželni šolski svčt. (Konec prih.) Iz litijskega okraja. (Konec.J Takoj po obedu otvori g. Ravnikar, kot predsednik, zborovanje učiteljskega društva za litijski okraj. Naznani, da bode zaradi kratkega časa (imeli smo namreč ves popoludan skušnje za koncert) izostalo poročilo o tretji glavni skupščini »Zveze slovenskih učiteljskih društev« v Trstu, ker je to poročilo itak že vsak bral po šolskih listih. Pač pa prosi, da naj blagovoli tajnik g. Adlešič poročati o delovanji društva, kar omenjeni gospod tudi stori. Delovanje je seveda še skromno — vsak začetek je težak — vender je pa društvo v prvem letu dvakrat zborovalo in sicer 19. lislopada 1. 1. v Litiji in 14. vel. travna t. 1. v Zatičini. Podrobnosti o teh zborovanjih so bile že naznanene po šolskih listih, zato jih jaz tu navajal ne bodem. Društveno stanje je seveda tudi še slabo — pa ne obupati, saj vemo, da »zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača«. 0 diuštvenem stanji poročala je izvrstno v gladki, lepi slovenski besodi gdč. Podkrajšek. Dal se jej je tudi »absolutoriuin« brez pregledovanja računov. Omenila je, da nna društvo 30 pravih in 1 podpornega uda; to je g. nadzornik Bezlaj. Od teh jib je plačalo udnino _ti. Po sklepu tega poročila predlaga g. Likar, da naj se z vsklikom voli prejšnji odbor, kar tudi obvelja, sanio naniesto gdč. Podkrajšek voli se za blagajničarico gdč. Demšar. Na to zaključi g. predsednik zborovanje, spoininjajoe se našega presvetlega vladarja, kateri je največji zaščitnik šole in učiteljev in kateri nam je dal pravice, ila se smemo družiti v društvib. Trikratna slava in živio zadonela je po sobani, učiteljstvo pa je naudušeno zapelo cesarsko pesein. Takoj na to srao se podali nazaj v šolo, kjer smo poskušali pe.smi, katere srno zvečer pri koncertu peli. Za učiteljstvo je bil to težaven, utrudljiv dan, pa vsak je rad in z veseljem se trudil, saj je šlo za čast in povzdigo našega stanu. Še pred osmo uro so se jeli polniti prostori gostilne »na Pošti«, kjer je bil ta dan napovedan konceit učiteljskega društva. Od blizo in daleč prihajali so šolski prijatelji in prijatelji učiteljev, da so bili kinalu vsa soba in stranski prostori napolneni. Pa še več občinstva bi se udeležilo našega koncerta, da ni ravno ob času, ko so se nekateri odpravljali hudo deževalo. Točno ob 8. uri slopi g. piedsednik društva na oder ter v izvrstnem govoru pozdravi vse navzočne, takoj na to pa nastopi moški zbor ter zapoje Nedvedov »Popotnik« s sainospevoin (g. Bartl) in čveteiospevom (Bartel, Ravnikar, Likar, Gampa). Ta pesem sicer ni šla tako, kakor ki irnela iti, pa pomisliti je treba, da smo imeli samo jedno skušnjo in da smo bili utrujeni od dolgih zborovanj. Druga točka koncerta je bila Volaričeva pesem »Pri zibeli« za mešan zbor. Pela se je dobro, kar je tudi občinstvo s ploskanjem naznanjalo. Morala se je ponavljati. Tudi Gerbičev čveterospev »Pod lipico«, katerega so peli Bartel, Ravnikar, Likar in Cainpa, odobravalo je obcMnstvo z burnim ploskanjem. Ravno tako je tudi obt-instvu jako ugajala pesein našega pevovodje g. Bartelja »Nazaj v planinski raj« z bariton - samospevom (Likar) in čveterospevom (kakor zgoraj). Skladatelj inoral se je pokazati obeinstvu. katero ga je naudušeno pozdravljalo. Ena najlepšib točk pa je bil sainospev Fr. S. Vilharja: »Nezakonska mati« za sopran. katerega je pela s krasnim, v srce segajočim svojim glasom gdč. Dolinar. Kakor očarani in okameneli bili so poslušalei in šele ko je odzvonel zadnji glas iz ust ljubke pevke, vzdramili so se ter niso mirovali pred, dok da jih je razveselila še z jedno pesinijo in sicer s pesmijo »Srce« od ravno istega skladatelja; in tudi to je inorala ponoviti. Na glasoviru jo je spremljal g. Bartel. Za tein je prišla na vrsto Gerbičeva pesem »Klic pomladni« za inešan zbor, katera se je morala na željo občinstva ponavljati, ravno tako tudi Eisenbutova »Ustaj rode«. Lepa točka bil je tudi »Venec slovenskib pesmi za gosli« (I. gg. Čampa in Šilc, II. gg. Rnjina in Likar), cello (g. Slanc) in čveteroročno igranje na glasovir (gdč. Kronabethvogl in g. Plhak). Predno se je ta točka pričela, stopi na oder g. Ravnikar ter v iineni učiteljskega društva pričujočega g. skladatelja oziroma sestavljevalca okrajnega komisaija g. Parino naprosi, da naj blagovoli on vodstvo te too-ke prevzeti, čeraur je občinstvo piav živahno pritrjevalo. Slednjič se omenjeni gospod uda občni želji in ko stopi na oder, ni bilo pozdravljajočega ploskanja ni konca ni kraja. Da se je izvajala ta točka pod tako izvrstnim vodstvom izvrstno, mi ni treba poudarjati; morala se je ponavljati. Na vrsti je bila še zadnja točka: Volaričeva pesem »Labko noč«. Tudi ta se je pela prav dobro, kar je občinstvo zopet naznanjalo z burnim ploskanjem. Končan je bil tedaj koncert in pokazali smo, da nismo sicer uhietniki, kateri se bavijo s a m o s petjem in godbo, pač pa, da smo storili kolikor se je dalo pri na«ih okoliščinab storiti. Sklenili smo pa tudi, da se hočemo še pokazati v javnosti in si pridobiti lepših uspehov, kakor so bili ti. K lemu pomagaj Bog! Po koncertu pel je kvartet: Bartel, Horvat, Likar, Šilc še mnogo pesmi občinstvu v veselje, dokler ni prišel čas odhoda. Bil je lep večer, večer, kateri se lesketa v spominu kot svitla zvezda sicer mračnega našega življenja. V naših srcih pa se je vzbudilo upanje, da bodeino iineli še več takih lepih in lepših večerov. Janko Likar. Iz kranjskeg"- okraja. (Konec.) Vzgoja mladine ima pravo podstavo in se otrod v verskem in državljanskem oziru dobro vzgajajo. Vedenje otrok zunaj šole je večinoma spodobno, le v par krajih imajo navado prosjačiti. Ker otroci take krajcarje skoraj vselej zapravijo, zato naj se strogo zoper to deluje. Tudi zoper žganjepitje naj se učitelj bojuje, ker ravno v našem lepem okraji se prebivalstvo manjša, in sicer vsled žganja, kakor dokazujejo zdravniki in ogromne številke žganjarskega davka. Žal, da dobimo, ako vprašamo otroka, kdo mu je žganje dal, odgovor: Oče. Učilelj naj skuša pridobiti zaupanje ot.rok, kar mu bode dalo moč, tudi v dobi, ko šoli odrastejo, zoper to zlo se vojskovati. Iz vedenja učiteljskega osobja se razvidi, da ve ceniti svoj stan in da gleda na svoj ugled, med seboj pa naj živi složno. Naš stan je vzvišen in važen, zato naj vsakdo misli na ves stan, ako mu ni kaj prav in preneha naj nesloga, ki se še sem in tje kaže. — D i s c i p 1 i n a šolska je pri nekaterih učnih močeh prav vzgledna; važno je pa, kako se doseže. Le disciplina, ki se pridobi z ljubeznijn, je kaj vredna, s strahom pridobljena ne velja nič. — Pouk je v obee povoljen in mnogo boljši od viani, k čemur pa je veliko pripomoglo dobro zdravstveno stanje učiteljev in olrok. Največji napi-edek je v pisanji, Jcjer so se dosegle jednotne oblikc, in v pismenib izdelkib. Jezikmora biti vsikdar pravilen. Pouk je večinoma jednoten, a brez izjem tudi ni. Pri posameznib prcdmetih opomni g. nadzornik najprej, da se nazorni nauk na nekaterih šolab jako dobro goji. Ta nauk je važen, ker se uče otroci misliti in opazovati, kar mu je glavni namen. — B r a n j e se pri začetnikib povsod uči pravilno, razven jednega slučaja. Bere se večinoma glasno in dobro. Tudi rnemoriranje se pridno goji, a pazi naj se, da se recitira z občutkom. V slovnici na jednorazrednicab ni mogoče mnogo doseči, posebno če so prenapolnene, a vse je dobro, kolikor se pridobi. Na štirirazrednicah naj se bolj goji analiziranje. Stavkove dele in govorne razpole morajo prav dobro ločiti, posebno oni, ki gredo v srednje šole. Pismeni izdelki so dobri in se kaže velik napredek. Pogreške naj učitelj le podčrtava, učenei pa potem sami popravijo. S pisanjem v pravopisne zvezke na jedno črto naj se pozno pric-ne, ker prezgodnje pokvari pisavo otrokovo. Tablice naj se, ako ne prej, vsaj v drugem oddelku popolnorna cdpravijo. V nemškem jeziku so na nekaterih šolah prav dobri uspehi. V višjih oddelkih se inora z otroci tudi neniški govoriti. Pri računstvu so se dosegli dobri in prav dobri vspehi. Povsod naj se rabijo isti izrazi, kot so v knjigi. Pri realijah bi bilo želeti, da si vsak ucitelj napravi podrobni učni načrt. Priroduznanstvo goji se dobro, v zemljepisji in zgodovini pa je našei g. nadzornik dobre vspehe povsod, tudi na jednorazrednicah. G. nadzornik poda nam nekak navod, kaj in koliko naj bi se pridejalo v zgodovini, ker naše učne knjige temu ne zadostujejo. Tako navodilo je izdal mestni šolski svet do učiteljstva mesta ljubljanskega. (Primeri »Učit. Tovariš« 1. 1890. stran 311). Zemljevida okraja še niinanio. Dobro bi bilo, ko bi naši odposlanci pri deželni konferenciji predlagali, da ga višje oblasti prirede. V lepopisji je velik napredek, le pisava je sern in tje pretatika. Tudi riše se dobro, in posebno lepi vspebi so se na štirirazrednicab v prosteui risanji dosegli. isLotako napredujejo ročna dela; vender bi se morala na več šolah gojiti. K sklepu svojega poročila pravi g. nadzoinik, da je vse govoril le v prid učiteljstva in šole ter naj se tudi blagovoli kot tako sprejeti. Na vrsto pridejo referati. Prvi poioča g. Papa »o učneiu načrtu za drugi deželni jezik na štirirazrednicah«. Po kratki debati se poroeilo vzame na znanje. G. Rozman poroča v imeni dotičnega odseka »o dolotitvi učne tvarine za realije na jednoraziednicab«. Referat se odobri. Med zadnjim branjem vstopi c. kr. okiajni glavar g. dr. M. Gstettenbofer z c. kr. okrajnim zdravnikom g. dr. Edv. Šavnikom. G. predsednik ju prav srčno j)ozdravi, na kojein pozdravu se g. oknijni glavar zabvali s za učiteljstvo prav lepirni, veselimi besedami. Potem predava g. dr. Šavnik »o šolski bigijeni«. Njegovo temeljito predavanje sprejme se z živabnirn odobravanjein. Ker je pa g. doktor obljubil svoj spis v »Učit. Tovariši« razglasiti, ne bodem govoril o njegovi vsebiui. Ura bila je poludne in g. okrajni glavar se prijazno po.slovi od nas. Tudi g. dekan in duhovni gospodje odidejo. G. doktor pa nam še razjasni ukaz o spričevalib o stavljenih kozab, koja morajo vodstva pri vstopu otrok v šolo zahtevati. »Poručila o učilih v zmislu zadnje okrajne konfeiencije,« o kojih bi imel puročati g. Rozman za jedno-, g. Jelenec za dvo-, gspdč. Wobinz za tro- in g. Kmet za štirirazrednice, se ne bero, temuč se »en bloc« sprejmo. Učne knjige obdržimo stare, le štirirazrednice dobe za 4. razred tirugo berilo, ker je sedanje pretežko. Od predsednika knjižničnega odbora smo zvedeli. da je knjižnici od zadnje konferencije priraslo 58 zvezkov, ined temi. 25 muzikalij in 1 atlant. G. Kramar je daroval Schillerjeva dela, na kojern daru se niu skupščina toplo zahvali. Knjižnica je imela dohodkov 147 54 gl., Lroškov pa 14013 gl. torej ostane v blagajnici 7'13 gl. Na novo se naroei na pedagogični časnik »Volksschule« in nakupiti so se sklenila Kneippova dela. Na željo knjižničnega odbora se bode naznanjeval od sedaj prirastek knjig v »Učit. Tovariši«. Odbor ostane dosedanji. — Pri volitvi v stalni odbor sta bila po listkih Voljena prvič g Kragl, koji je izmed 43 glasov dobil 3Ž, in g. Papa z- 2_ glasovi. Pii ožji volitvi med gg. Jelencem, Režekom in g. Vavknom voljena sta bila poslednja dva. — Še bolj živahna pa je bila volitev treb odposlancev k deželni konferenciji radi premnogih kandidatov, tako da je pri prvi volitvi le g. Kragl z 3_ glasovi srečno skozi zlezel: ined gg. Jelencem, Levičnikom in Vavknom bilo je treba ožje volitve. Voljena sta bila g. Vavken z 39 in g. Levičnik s 24 glasovi, g. Jelenecje s 23 glasovi propal. Vsi trije izvoljeni se spodobno zahvalijo na skazanem zaupanji. Ker ni bilo nobenega samostalnega predloga, sklene g. predsednik. zborovanje s trikratniin »živijo« presvetlemu vladarju Frančišku Josipu I. G. Papa se v imeni skupščinarjev zahvali g. predsedniku na spretni in nepristranski volitvi zborovanja. Skupno smo obedovali v gostilni g. P. Mayr-ja ml.. kateri je nam na čast svoj vrt s cesarjevo podobo in prernnogimi zastavami ukusno ozalšal. Da nam je z dobro jedjo in s svojo obče znano izvrstno kapljico postregel, mi pač ne bi bilo treba praviti, ali zakaj bi ne pohvalili, kar je hvale vr-ednega, saj je »jesti in piti pol življenja». Po obedu nas je počastil tudi c. kr. notar g. V. Globočnik, ud c. kr. okrajnega šolskega sveta. Tudi gg. katebetje so se v našo sredino povrnili. Mej napitnicami nam je najbolj ugajala g. notarjeva, ki je govoril o važnosti učiteljstva in vzvišenem poklici učiteljevein za domovino in državo. Najboljšega vspeha pa jo želeti napitnici g. nadzornika, v koji nam je prav toplo priporočal slogo. Naše slavčke je pa menda vzela huda, inrzla zima, ali pa nam je hudobni Italijan vse polovil in v svoj nenasitni želodec pomašil, da nismo nobenega slišali. Tembolj pa nas je razveselil godbeni kvartet CvirnJezeršek - Kmet - Maly. Kar presenečeni smo poslušali njihovo izvrstno igranje. Gotovo bi lahko v vsakem društvu nastopili, in častno bi rešili svojo zadačo. Na svidenje prihodnje leto! — Brzojavno nas je pozdravilo uoiteljstvo stolnega niesta Ljubljane in g. Rant, ki je na Dunaji v tečaji za deška ručna dela. — yz.