delavec Viakdo visiva In obrtnik __ ___ ^ M ■■■ M MM ^ vse sadove M ^m ^m H H B B ^ »vo|e9a dela I, du vodnik I HjH ^M ■BB BI KB mar UvosHi ^^If MA aIaIhb B — ^ JL =1 -rB IIIDICIII IIPT n Inozonutvo HH| MSB BB Ho""" IH ^HHpnk HM! MBi IrIB > :«3 ii5tvo ■■ uprava i* n mi. m. Din «••- B B B B n B BI B B Ul —rmh Hi srsss.-?i B m B ■ ■ HJH SL 11 m m m WuM mL u,lcl . prll.il tnamko za Ml- ^B H B| BH VBBf ■■ VfflH NH HI gra n BM H| — Mafranklrana SV M ■■ HP ■ W ■■ VDB H H Hi ^M^P^ »H poštni itnt m ni spr#J#nuij#< gg ^ i§4. "* Ban in samouprava. i i. b l-v [I n n il Dr. Henrik Steska, sodnik upravnega sodišča v Celju in odličen poznavalec naše državne uprave, je objavil dne 12. t. m. v »Jutru« članek pod gornjim naslovom, ki zasluži veliko pozornost. Ker je jako verjetno, da utegne marsikaj obveljati, kar predlaga odlični upravni strokovnjak, zato objavljamo najvažnejše odstavke njegovega članka tudi v našem listu. Dr. Steska pravi: Nova razdelitev Jugoslavije v devet banovin ustreza pogojem dobre državne uprave vsaj glede notranje ali politične uprave in z gotovostjo smemo pričakovati, da bo tudi finančna uprava z dosedanjimi 14 finančnimi direkcijami se prilagodila glede števila in obsega direkcijskih področij banovinam. Ban bo vršil najvišjo politično upravno oblast v vsej banovini in bo v ta namen razpolagal s potrebnim številom političnoupravnih, strokovnih in pomožnih uradnikov. V nižji instanci bodo banu podrejena sreska načelstva, mestna načelstva v večjih mestih (s funkcijo sreskega načelstva) in bodisi neposredno pod banom, bodisi kot poseben organ sreskega načelnika, razna krajevna policijska oblastva (uprave policije, predstojništva mestne policije in policijski komisarijati). 1P0 potrebi se bodo ustanovili še okrožni inšpektorati, ki bodo za več srezov v banovini v banovem imenu vršili nadzor. V Dravski banovini, ki bi se bolj značilno smela imenovati Alpska, bi bilo posebno potrebno ustanoviti tak okrožni inšpektorat v Mariboru in v Celju. Drugi način decentralizacije javne uprave je oni s samoupravo teritorija in i h in stanovskih edinic. Upravo je možno zboljšati, ako se javne naloge, ki imajo svoj izvor v skupnem sožitju, na izvestnem teritoriju ali v enakem ali podobnem poklicu deloma prepustijo zastopnikom teh skupin samim. Po vidovdanski ustavi iz leta 1921. smo imeli za teritorij srednje upravne stopnje dvoje povsem ločenih pravnih institucij, ono velikega župana in ono oblastne samouprave. Veliki župan je črpal svojo moč od centralne vlade in parlamenta, oblastna samouprava pa se je opirala na volitve in široke mase v krajini sami. Uradništvo je tudi bilo dvojno, državno in samoupravno. Ta dvojni tir javne uprave v pokrajini se ni posebno obnesel. Sedaj z uvedbo banske institucije bi se dala ta dvotirnost odstraniti, ne da bi se samouprava izločila. Samouprave za ozemlje srednje in nižje državne uprave (za oblast ali srez) sedaj ni več, a umljivo je, da ban ne bo trajno vršil vse posle svoje pristojnosti le s svojim uradništvom. Ozirati se bo treba na zahteve samoupravne ideje, ker sicer bi uprava preveč okostenela. Nikakor pa ni treba, da bi se samouprava povsod in na enak način uveljavljala. Pritegnitev lokalnih in stanovskih zastopnikov zavisi od vrste ban-skih poslov. Banske posle moramo deliti v več vrst in pri poedinih vrstah bi tudi različno bilo sodelovanje funkcijonarjev, ki bi izšli iz teritorijalnih volitev ali ki bi predstavljali iz-vestne stanovske interese in stroke. Ena vrsta banskih poslov so oblastni ali avtoritativni posli, pri katerih nastopa upravno oblastvo kot pravno prevladajoč vršilec javne oblasti napram drugim. Pri opravljanju skrbstvenih poslov pa bi ban trajno ne mogel pogrešati pritegnitve tudi oseb, ki bi po svojem pripadništvu k izvestnemu teritoriju ali socijalni skupini, dobro poznale potrebe in težnje dotičnih krajin in slojev. Pri skrbstvenih poslih se pospešuje gospodarstvo, socijalni razvoj, prosveta in zdravstvo. Semkaj spadajo n. pr. razna pokrajinska podjetja in druge gospodarske naprave, dalje šole in podobne prosvetne institucije (razen visokih šol in akademij znanosti) v pokrajini, potem pokrajinske humane ustanove (zdravstvene, ubožne itd.). Pri vršenju teh poslov, odnosno pri nadzoru nad temi institucijami in napravami pa se bo pojavila potreba ustanovitve posebnih odborov, ki bi se posvetovali in sklepali pod predsedstvom bana, pod bana ali banskega referenta in bi predstavljali obenem samoupravni element v pokrajinski upravi. Člani naj bi bili poleg banskega referenta za dotično upravno grano morda na eno tretjino zastopniki občih pokrajinskih interesov,, na eno tretjino zastopniki prizadetih stanovskih koristi in na eno tretjino strokovnjaki, postavljeni izmed oseb, ki se odlikujejo po teoretičnem znanju in mnogoletni preskušeni praksi. Z ozirom na še vedno tu in tam se pojavljajoče pregoreče strankarstvo, ki ceni le najizrazitejše pristaše večinskih strank, najsi tudi pristransko postopajo, bo dotlej, dokler bi ne imeli pokrajinske skupščine, tudi prvo-imenovani dve tretjini odbornikov bili imenovani in to deloma z ozirom na obče pokrajinske interese, deloma na poedine prizadete stanovske ali poklicne interese zemljiških posestnikov, obrtnikov in trgovcev, svobodnih poklicev, javnih in privatnih nameščencev, delovodij in delavcev. Pri odločitvi zastopnikov stanovskih interesov bi bilo umestno, da bi se ne postavili le oni, ki bi zastopali pred vsem najštevilnejši tip enega stanu, marveč naj bi se izdatno upoštevali tudi oni tipi, ki predstavljajo večja podjetja in boljše kmetije ter višjo izobrazbo in jamčijo za trajen napredek pokrajine, odnosno banovine in držav. Potreben bi bil banovinski odbor za pospeševanje poljedelstva in gozdarstva (deželne kulture), odbor za povzdigo trgovine in obrti, odbor za javne gradnje, odbor za humane in zdravstvene naprave, dalje odbor za nižje in srednje šolstvo in končno finančni odbor, ki bi se bavil z upravo oblastne pokrajinske imovine ter je z lastnim pokrajinskim proračunom in pokrajinskimi davščinami. — Sklepe teh odborov bi moral ban odobriti, a odobritev bi se smela odkloniti le zaradi kršitve zakona ali iz važnih obrazloženih javnih interesov. Tako sodelovanje navedenih odborov bi bilo potrebno tudi pri izdaji pokrajinskih uredb, v kolikor bi se ne nanašale na vzdrževanje javnega reda in miru. Z uredbami prizadeti sloji bodo najbolje sami mogli spoznati, so li uredbe primerne ali ne in njih zastopniki bi torej mogli primerne nasvete dajati in želje izražati, najsi bi jim tudi nedo-stajala sposobnost, take uredbe sestavljati. Pozneje pa bi se mogla upeljati pokrajinska skupščina za banovino. Tej skupščini bi pripadalo pod vodstvom bana ali njegovega namestnika v prvem redu izvolitev zastopnikov v razne pokrajinske odbore, sklepanje o proračunu glede, lastnih pokrajinskih skrbstvenih naprav in lastnih pokrajinskih davščin in sklepanje o pokrajinskih uredbah k državnim okvirnim zakonom ali na osnovi posebne zakonite pooblastitve. Potrditev proračuna in uredb bi pa morala pripadati banu, ki bi glede lastnih pokrajinskih davščin postopal v sporazumu s finančnim direktorjem. Uradništvo pri banu in njemu podrejenih uradih in zavodih bi bilo vobče državno. Zlasti velja to za vse one urade, ki bi vršili avtoritativne posle. Uradniki pri onih skrbstvenih napravah in institucijah, ki bi se vzdrževale predvsem iz lastnih pokrajinskih sredstev, pa bi smeli biti samoupravni, t. j. pristojni pokrajinski odbor pod banovim vodstvom bi jih imenoval in odboru bi bili podrejeni. S tako dopolnitvijo organizacije banske institucije bi se utegnili združiti državni in samoupravni interesi, ker bi se izbrala srednja pot. Novi bani. Dne 8. oktobra je Nj. Vel. kralj podpisal ukaz o imenovanju banov. Ukaz se glasi: Mi, Aleksander Prvi, po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije, postavljamo na predlog predsednika našega ministrskega sveta in našega ministra notranjih del ter na osnovi čl. 5 in 8 zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja: za bana dravske banovine Serneca Dušana, bivšega ministra in profesorja vseučilišča v Ljubljani, za bana savske banovine dr. Šiloviča Josipa, profesorja vseučilišča v p. in člana Vrhovnega zakonodajnega sveta, za bana vrbaske banovine Milosavlje-viča Svetislava, ministra v pokoju, za bana primorske banovine dr. Tarta-glio Iva, odvetnika in podžupana mesta Splita, za bana drinske banovine Popoviča Ve-limira, ministra v pokoju, za bana zetske banovine Smiljaniča Krsto, armijskega generala v pokoju, za bana dunavske banovine Popoviča Da-ko, bivšega ministra, za bana moravske banovine Nestoroviča Gjorgja, državnega svetnika v pokoju in člana Vrhovnega zakonodajnega sveta, za bana vardarske banovine Laziča Živo-jina, pomočnika ministra notranjih poslov. Predsednik našega ministrskega sveta, naš minister notranjih poslov naj izvrši ta ukaz. 9. oktobra 1929 v Beogradu. Aleksander, s. r. predsednik ministrskega sveta, minister notranjih poslov, častni adjutant Nj. Vel. kralja, div. general Peter živkovič. • • « Pomočniki banov. Z ukazom Nj. Vel. kralja od 11. t. m. so postavljeni za pomočnika bana dravske banovine dr. Pirkmajer P. Otmar, generalni inšpektor notranje uprave, za pomočnika bana savske banovine Sto-janovič Sava, sodnik upravnega sodišča v Zagrebu, za pomočnika bana vrbaske banovine Ivaniševič Milisav, veliki žUpan mostarske oblasti, za pomočnika bana primorske banovine dr. Perovic M. Ivo, veliki župan splitske oblasti, za pomočnika bana drinske banovine dr. Hasanbegovic Avdo, veliki župan tuzlan-ske oblasti, za pomočnika bana zetske banovine dr. Zec Jovan, veliki župan vrbaske oblasti, za pomočnika bana dunavske banovine Mišovič Vidoje, veliki župan raške oblasti, za pomočnika bana moravske banovine Todorovič Dragomir, veliki župan bitoljske oblasti, za pomočnika bana vardarske banovine Nikolič Milan, veliki župan sarajevske oblasti. ševanje ali namakanje zemljišč itd.)^forej potrebe, ki zahtevajo večjega posojila/Ki se ga ne more vrniti v enem, dveh ali treh letih. Tudi v tem oziru so meščanski zakoni ustvarili take razmere, da je bilo nemogoče izboljšati kmetsko gospodarstvo. Rok za povračilo posojil ni bil nikjer večji kakor 10 do 15 let. Vprašanje cenega kmetskega kredita je bilo odvisno popolnoma od reformiranja kmetske banke in spremembe njene kreditne politike. Zato je bil prvi korak kmetske vlade Stambolijskega v kreditnem vprašanju zakon o bolgarski kmetski banki. Izvedba tega zakona je rešila pravilnejše vprašanje kmetskega kredita in začela novo dobo za bolgarsko kmetsko zadružniško gibanje. Po tej reformi je postala banka ne samo največji kmetski kreditni zavod, ampak tudi največja gospodarska proizvodnja sila. Iz prej-šnega oderuha se je spremenila v največjo kmetsko proizvodno, konzumno in kreditno zadrugo. Zakon o kmetski banki je mogoče združiti v teh glavnih točkah: 1. Kmetska banka dobi pravico, da poveča svoj kapital s posojili na svojo glavnico in z izdajanjem obligacij (dolžnih pisem), ki jamči zanje država, da bi mogla podpirati kmetsko gospodarstvo s kar največjimi svo-tami denarja. 2. Kmetska banka dobiva pravico, da postane največja kmetska proizvodna in kon-zumna zadruga, ker dobi dovoljenje za prodajanje pridelkov in kupovanje potrebščin svojih klijentinj, kmetskih konzumnih in proizvodnih zadrug. 3. Prepovedano ji je dajanje posojil ne-kmetskim gospodarstvom; njen cilj je samo financiranje in podpiranje kmetskega gospodarstva. 4. Olajša se postopanje pri kreditiranju in znova združi ves kmetski kredit v kmetski banki, ki daje posojila poedinim kmetskim zadrugam. Po novem zakonu ima osebni kredit do 5000 levov za cilj, da pomaga kmetu pri kratkotrajnih tekočih potrebah; podeljeval se je po najenostavnejših pogojih: potreben je le podpis dolžnikov. Pri posojilih na več kakor 5000 levov je treba menice, ki mora biti podpisana od enega ali dveh porokov. Kredit na blago se oddeli od osebnega kredita; odpravijo Se njegove slabe strani in dovoli posojilo do 80% vrednosti zastavljenega predmeta. Po novem zakonu ni treba predmeta zastavljati, zadostuje že ugotovitev, da je ta predmet v resnici last osebe, ki išče kredit. Kmet je dobil možnost, da dobi posojilo na še ne spravljene pridelke. V tej obliki je pripomogel kredit na blago, da je moglo nastati mnogo proizvodnih zadrug, kakor: tobačne, vinogradniške, zadruge za pridelovanje rož, sladkorne pese, mlekarske in druge zadruge. Hipotekami kredit hoče zadovoljiti dolgotrajne potrebe kmetskega gospodarstva ali pa spremeniti stara kratkoročna posojila v nova, ki jih je treba vrniti šele po daljšem času. Kmetska vlada je imela pred očmi potrebe kmetskih zadrug: regulacijo in elekri-fikacijo vodnih sil, zadružne vinske kleti, kmetske tovarne, skladišča itd., in je zato podaljšala rok za povračilo kmetskega hipote-karnega kredita od 10—15 let na 60 let. S tem, da je začela kmetska banka znova podeljevati kredite poljedelskim zadrugam, se je začela nova doba v razvoju zadružništva in kmetskega gospodarstva. Kmetske kreditne zadruge so dobile značaj podružnic kmetske banke in zato je banka v nekaterih krajih ukinila svoje podružnice in prepustila njihovo nalogo kmetskim krajevnim zadrugam. Da okrepi kmetske kreditne zadruge, jim je banka podeljevala kredit po niž- Agrarni; pokret v Bolgariji. VIII. Sedma reforma kmetske vlade, največja in najvažnejša od vseh, je zakon o cenenem kmetskem kreditu. Od pravilne rešitve tega vprašanja je odvisna tudi pravilna organizacija, razvoj, moderniziranje in napredovanje gospodarstva. Brez potrebnega kapitala gospodarstvo ne more napredovati, kljub vsej inicijativi in propagandi strokovnjakov. Prav tako mora gospodarstvo nazadovati in ne napredovati, če dohodki ne krijejo stroškov. Zato pa sta vprašanji velikopoteznega in cenenega kmetskega kredita in vprašanje organizacije kmetskega trga bolj važni od vseh drugih; v interesu napredka kmetskega gospodarstva jima je treba posvetiti posebno pažnjo in skrb. Predno pa pregledamo reforme kmetske vlade v vprašanju cenenega poljedelskega kredita, pa moramo upoznati čitatelja s poljedelskim finančnim institutom, ki ščiti, podpira in omogoča vse reforme kmetske vlade. Ta institut je bolgarska kmetska banka, ki je zasnovana in zgrajena na zadružništvu. Začetki kmetske banke segajo še v turško dobo v obliki občinskih «hambarjev». Po turškem zakonu je bil dolžan vsak kmet plačati občini za vsak par konj ali volov eno krino (= 15 kg) žita, ki se shrani v občinskem hambarju (skladišču) in je last občine. To žito je bilo namenjeno za pomoč potrebnim v slučaju slabe letine, požara, poplave in drugih nesreč. Ta zakon je veljal tudi v svobodni Bolgariji po osvobojenju do 1. 1908., ko so bili odpravljeni občinski hambari in namesto njih z njihovim premoženjem osnovane takozvane kmetske hranilnice. Pozneje so prekrstili te kmetske hranilnice v kmetsko banko, njihovo premoženje pa je bilo koncentrirano v centrali banke v Sofiji in njenih podružnicah v glavnih mestih okrajev in srezov. Kmetska banka, zasnovana na zadrugarstvu in lastnini organiziranih kmetov, je imela važno vlogo pri podpiranju kmeta s cenenim kreditom in pri reševanju kmeta iz krempljev špekulativnega kapitala. To delovanje kmetske banke pa seveda ni ugajalo kapitalistom in njihovi predstavnici in zaščitnici, meščanski vladi. Meščanske vlade so zato z več zakoni spremenile ustroj in uredbo banke in jo dobile v svoje roke; odslej so uravnavale njeno delovanje in kreditno politiko, tako, kakor so zahtevali njihovi interesi. Pri tem stanju se kmet ni mogel dosti okoristiti s cenenim kreditom svojega zadružnega denarnega zavoda; pa tudi tisti, ki so mogli dobiti kredit od kmetske banke, so morali sprejeti take pogoje, da bi bilo boljše in lažje dobiti kredit od zasebnih kapitalistov kakor od banke. Da bi še bolj zmanjšala moč in ugled kmetske banke, je meščanska vlada 1. 1910., ko je bil minister poljedelstva današnji ministrski predsednik Ljapčev, osnovala z zakonom centralno kooperativno banko s kapitalom desetih milijonov od kmetske banke in desetih milijonov od narodne banke z glavnim ciljem, da vzame kmetski banki kreditiranje kmetskim zadrugam. S tem je zadala meščanska vlada odločilen udarec enotni organizaciji kmetskega kredita in obstanku ter razvoju kmetskih zadrug. Od tega časa do reform kmetske vlade so bila kmetska zasebna gospodarstva in zadruge, prisiljena k sprejemanju dragega kredita, obtičala v razvoju in le še životarila. Meščanska vlada, ki je dobila v svoje roke kmetsko banko, je dovolila kmetu, da se posluži treh vrst kredita: osebnega, kredita na blago in hipotekarnega kredita. Po-; goji pa so bili taki, da kmet rajše ni izbolj-i ševal svojega gospodarstva kakor pa da bi i imel posla z zadružno kmetsko banko, ki so i jo vodili in upravljali njegovi smrtni sovražniki. Osebni kredit je zasnovan na osebnih sposobnostih kmetovih, njegovi delavnosti in poštenosti. Uprava kmetske banke pa se ni zanesla na to in je zahtevala za osebni kredit porokov. Za osebni kredit od 1000—5000 levov je bilo n. pr. treba dveh premožnih in zanesljivih porokov, ki sta morala garantirati za kmeta. Taki poroki so pa bili navadno sami bankirji in oderuhi, ki niso imeli interesa na tem, da bi kmet jemal kredit od kmetske banke, zato so uporabljali vsa sredstva, da bi odvrnili kmeta od kmetske banke in ga privedli do tega, da bi iskal kredita pri njih samih, ali so pa zahtevali, če so sprejeli poroštvo, za to posebnih nagrad od kmeta. Poleg tega je banka zahtevala za svoj kredit še hipoteko na kmetsko gospodarstvo. Kredit na blago (proti zastavi, lombardni kredit) je dajala banka po še slabših pogojih in zato je bil pred reformami kmetske vlade le malo razširjen. Zahtevalo se je poleg zastave predmeta še, da dolžnik izda menico, ki se je glasila tudi na vso vsoto, ki jo je dolgoval, in bila tudi podpisana od dveh solidnih porokov. To je bila torej nekaka mešanica osebnega in lombard-nega kredita. Cilj tega kredita pa bi moral biti, da pomnoži kmetu njegov obratni kapital v času pred poljskim delom in da mu omogoči, da mu ni treba hiteti s prodajo svojih proizvodov in more dočakati ugodne tržne cene. Hipotekami kredit pa ima za cilj, da spremeni kratkoročne kredite v dolgoročne, ali pa da zadovolji dolgotrajne potrebe po izboljšanju kmetskega gospodarstva (kupovanje novih zemljišč, domača živina, zgraditev gospodarskih poslopij, izsu- Med ^prednostmi ena : Najbolj gotovo znamenje dobro oskrbovanega perila je, da diši kot svež gozdni zrak — dokaz, da pravo francosko terpentinovo olje vsebuje & C ustanovljeno v začetku 1926. leta), katero z največjo vnemo deluje za kulturno in prosvetno izobrazbo naše kmetske mladine in naše vasi sploh. Upamo, da bo v tem pravcu delovalo tudi v bodoče! V teku časa se je ustanovilo tudi potrebno «Prostovoljno gasilno društvo Trnava-št. Rupert». Da so ga in ga še vodijo nesebični možje, o tem priča motorna brizgalna in lepa stavba — gasilni dom. Končno se je ustanovilo še «Kato-liško prosvetno društvo». V prednjem je v kratkem podana slika kulturnega stanja štirih vasi, ki so všolane v tukajšnji osnovni šoli in katere indirektni vpliv so omenjene kulturno-prosvetne ustanove. Dal Bog, da bi naša šola procvitala tudi v bodoče — v pro-speh vsega ljudstva. — x. Iz uredništva. Dopis iz Dravelj za zadnjo številko lista prepozno prejeli. VSEM CENJ. NAROČNIKOM »KMETSKEGA LISTA« bomo priložili eni izmed prihodnjih številk lista lepe okusno izdelane rubricirane dopisnice za izbiranje novih naročnikov za prihodnje leto, na kar že sedaj opozarjamo. Zaroka na St. Domingu. (Nadaljevanje.) Ker so medtem lajali psi na dvorišču, se je prebudil deček, po imenu Nankij. Tega je bil imel Hoango izven zakona z neko zamor-ko. Spal je s svojim bratom Pepčetom v stranskem poslopju. In ker je v luninem svitu videl stati na stopnicah zadaj za hišo enega edinega moškega, je takoj hitel k dvoriščnim vratom, ki je bil oni prišel skoznje, da bi jih zaklenil. Tako mu je bilo naročeno za slične prilike. Tujec, ki ni razumel, kaj naj pomenijo te priprave, je vprašal dečka, kdo stanuje v selišču. Ko je stal blizu njega, je z grozo spoznal, da je dečko zamorec. Bil je že pripravljen na njegov odgovor: Da je namreč posestvo po smrti gospoda Villeneuveskega prešlo v roke zamorca Hoanga. Hotel je fantiča vreči na tla, mu iztrgati ključ od vrat, ki ga je držal v rokah, in pobegniti. Tedaj stopi Tončka s svetiljko v rokal ured hišo. «Hitro!» pravi, ga prime za roko ter vleče proti hiši: «Tu notri!» Ko mu je to rekla, je skrbno nastavila svetiljko tako, da je s polnim svojim žarom obsevala njen obraz. «Kdo si?» je vzkliknil tujec in se pro-tivil, medtem ko je iz več nego enega vzroka motril njen ljubki, mladi stas. «Kdo stanuje v tej hiši, kjer naj, kakor praviš, dosežem rešitev?* — «Pri svitu solnca! nihče razen moje matere in mene*, je reklo dekle in se vneto trudilo, da bi ga potegnilo s seboj. — «Kaj? Nihče?!» je vzkliknil tujec, stopil korak nazaj in ji iztrgal svojo roko. «Mar mi ni pravkar dejal tale deček, da domuje tu NOVICE.« Anton Švehla, veliki voditelj češkoslovaškega kmetskega pokreta in bivši dolgoletni predsednik vlade, je popolnoma ozdravel in se povrnil po dveh letih zdravljenja v aktivno politično življenje. Stopil je na čelo borbe v predstoječih državnozborskih volitvah. Kandidira za poslanca v praškem okrožju. — Tudi drugi voditelj češkoslovaške kmetske stranke dr. Milan Hodža je prekinil lečenje in stopil v volilno borbo. Češkoslovaški poslanik v Beogradu gosp. Jan Šeba odhaja iz diplomatske službe ter se bo posvetil političnemu delu v svoji državi. Narodno-socijalistična stranka ga bo kandidirala za poslanca pri sedanjih državnozborskih volitvah. Savinjski hmeljarji pri ministru Frange-šu. Kmetijski minister dr. Frangeš se je pretekle dni nahajal v Rogaški Slatini na oddihu. To priliko so porabili slovenski hmeljarji ter se zglasili pri njemu in mu ustmeno in v posebni spomenici razložili nad vse težaven položaj naših hmeljarjev ter navedli ukrepe, ki se naj izvrše za zaščito hmeljske proizvodnje. Strokovna šola za slivarstvo. Minister za poljedelstvo dr. Frangeš je odobril kredit v znesku 20.000 Din za srednjo poljedelsko šolo v Valjevu, kjer se naj ustanovi zavod za proučevanje slivarstva, raznih vrst sliv, škodljivcev in ostalih vprašanj, ki so v zvezi z racijonalnim slivarstvom. Zračna zveza med Zagrebom in Dunajem. V sredo, 9. t. m. je pričel redni zračni promet med Dunajem in Zagrebom. Vojna glasbena šola v Vršcu sprejme še nekoliko učencev, ki so dovršili z dobrim uspehom štiri razrede osnovne šole. Prošnje je treba poslati komandi šole do 25. t. m. Prosilci naj se takoj javijo pri kapelniku Dravske divizije ob uradnih urah v vojašnici vojvode Mišica, Metelkova ulica 2, Ljubljana notri zamorec, po imenu Hoango?* — «Jaz pravim: ne!* reče dekle in z izrazom nejevolje zacepeta z nogo. «In najsi tudi je hiša last krvoloka, ki nosi to ime, ga zdajle ni doma! Deset milj daleč je proč!» In nato z obema rokama potegne tujca v hišo ter vka-že dečku, naj nikomur ne pove, kdo je prišel. čim je prišla do vrat, je prijela tujca za roko in ga peljala po stopnicah v materino sobo. «No, kaj pomeni meč, ki ga tako za boj pripravljenega nosite pod roko?* je rekla stara, ki je ves razgovor poslušala z okna ter ob svitu luči opazila, da je prišlec častnik. Nadela si je očala in pripomnila: «Najino lastno življenje je v nevarnosti, ko sve vam dovolile pribežališče v tej hiši. Kaj ste prišli zato, da po šegi svojih rojakov povrnete dobroto z izdajstvom?* — «Bog ne zadeni,t> je odvrnil tujec, ki je stopil tik pred njen stol. Prijel je starkino roko in jo pritisnil na srce. Nato se je še parkrat plaho ozrl po sobi, odpel meč, ki ga je nosil za pasom in dejal: «Najbednejšega človeka vidita pred seboj, toda ne takega, ki bi bil nehvaležen in malopriden!» — «Kdo ste*? je vprašala stara in z nogo porinila stol predenj. Deklici je vkazala, naj gre v kuhinjo in mu pripravi večerjo, kolikor je pač v naglici mogoče narediti. Tujec je odvrnil: «Jaz sem častnik francoske vojske, dasi nisem Francoz, kakor ste že gotovo sami presodili. Moja domovina je Švica in moje ime Gustav pl. Ried. Oj, da bi je ne bil nikdar zapustil in ne zamenil za ta nesrečni otok! Prihajam iz trdnjavice Dauphin, kjer so pomorili vse belokožce, kakor veste. Zdaj nameravam priti v Port au Prince, še preden se generalu Dessalinesu posreči, da ga s četami, ki jih vodi, obkoli in začne oblegati.» — «Iz trdnjavice Dauphin!* vzklikne starka. «Pa se vam je posrečilo z Oddaja glavnih tobačnih zalog. Dne 19. ofetobra t. 1. se vrši licitacija zakupa glavnih tobačnih zalog. Ponudbe za zaloge v Sloveniji se morajo do tega dne vložiti v zaprtem in za-pečatnem pismu pri Oblastnem monopolskem inšpektoratu v Zagrebu. Pogoji, po katerih se dajejo v zakup glavne zaloge, potem obrazci ponudb, se dobijo tudi v Glavnem skladišču tobačnih izdelkov pri Tobačni tovarni v Ljubljani proti plačilu 10 Din. Pogoji se pošljejo tudi na pismeno naročbo po pošti. Število študentov na beograjski univerzi znaša letošnje leto nad 7000. Na novo se jih je vpisalo 1976. Kam bodo šli vsi ti šolani ljudje, nihče ne ve. Kostanj v cvetju. Naročnik našega lista g. Ivan Alič iz Studenic pri Medvodah nam je poslal kostanjevo vejico, ki je vsa v cvetju. Obenem nam je sporočil, da je veliko kostanjevo drevo kar pobeljeno od cvetja, česar še ljudje ne pomnijo v onem kraju. Ponarejevalci denarja pod ključem. Orožniki so aretirali v Mariboru veliko po narejevalsko družbo, ki je izdelala tisoč-dinarske bankovce in jih skušala spraviti v promet po raznih krajih na Štajerskem. Aretiranih je bilo 22 oseb. Pri glavnem kolovodji so našli že 81 izdelanih »jurjev«. Ponareje-valska družba je imela svoje delavnice tudi v Rogaški Slatini, Sodencih, Vel. Nedelji, Mo-ravcih pri Ljutomeru in Pobrežju. Orožniki so vso čedno družbo pozaprli, predno je svoje izdelke spravila med ljudi. Bogata dediščina beograjske univerze. Beograjsko sodišče je pretekli teden odprlo testament nedavno umrlega bogataša Luke Čeloviča, ki je prišel kot mlad fant iz Trebi-nja v Hercegovini v Srbijo in tam tekom svojega življenja spravil skupaj težke milijone. Po testamentu je Cehovič zapustil vse svoje premoženje, ki je ocenjeno na 13 in pol milijona dinarjev, beograjski univerzi. Resnična vrednost pa predstavlja trikrat toliko. vašo poltjo prehoditi to neznansko pot sredi po zamorski deželi, ki je vsa v uporu ?* — «Bog in vsi svetniki so me varovali,» odvrne tujec. «In še niti sam nisem, dobra mamica. V spremstvu, ki sem ga pustil zadaj, je prileten, častitljiv starček, moj stric, s soprogo in petimi otroci, da niti ne omenim več služabnikov in dekel, ki spadajo k družini. Truma dvanajstih ljudi, ki jih moram s pomočjo dveh jadnih mul voditi s seboj po neizrekljivo napornih nočnih potovanjih, ko se čez dan ne smemo pojaviti na vojni cesti.» — «Ej, Bog nebeški,» vzklikne starka, sočutno zmajuje z glavo in si vzame ščepec tobaka. «Kje le neki je ta čas vaša popotna družba?* — «Vam,» je pripomnil tujec po kratkem premisleku, «vam se lahko zaupa. Iz vaše polti mi seva žarek moje nasproti. Da veste: družina je zdaj miljo daleč od tod, pri galebjem ribniku, v pustinji bližnjega gorskega gozdovja. Lakota in žeja sta nas predvčerajšnjim prisilili, da smo si poiskali to pribežališče. Minulo noč smo zaman razposlali služabnike, da bi pri domačih spravili malo kruha in vina skupaj. Strah, da jih primejo in pomore jim je branil napraviti v to svrho odločilne korake. Tako sem moral tvegati lastno življenje in se podati nocoj sam na pot, da poskusim svojo srečo. Ako me vse ne vara,» je nadaljeval in stiskal starki roko, «me je nebo pripeljalo k usmiljenim ljudem, ki niso prežeti one okrutne in nezaslišane srditosti, kakršna se je polotila vseh prebivalcev tega otoka. Bodite tako ljubeznivi, pa mi za drag denar napolnite nekaj košar z živili in okrepčili. Samo še pet dni hoda imamo do Port au Prince-a. če nam preskrbite sredstva, da pridemo v to mesto, vas bomo vedno smatrali za rešiteljico našega življenja*. PODLISTEK H. von Kleist-Ivan Albreht: Strahovita avtomobilska nesreča v Mariboru. V petek zvečer okrog 22. ure se je pripetila v Mariboru tako strašna avtomobilska nesreča, • kakršne v Sloveniji še nismo zaznamovali. Trgovec Franc Vrhunc je vzel na svoj avto manjšo družbo in jo peljal okrog 9. ure zvečer na krajši izlet v iRazvanje. Na avtu so sedeli poleg Vrhunca, ki je šofi-ral, upokojeni davčni oficijal Janez Cerkovnik, na drugem sedežu zadaj pa žena Josi- j pina Cerkovnik in Ana iPirnat, žena vpokoje-nega profesorja. Po preteku ene ure so se vračali iz Razvanj proti Mariboru. Vrhunc ! je vozil z bliskovito naglico. Ko je privozil do mostu, ni mogel vsled neznanske hitrosti zaviti po ovinku čez most ter se je z vso silo zaletel v železno ograjo ob mostu. Učinek je bil strašen. Ženski sta v velikem loku zleteli iz avtomobila preko ograje in padli 2:1 metrov globoko na obrežje Drave. Obležali sta na mestu mrtvi, neznansko razmesarjeni po glavi in telesu. Moška sta sicer ostala v avtomobilu, vendar sta dobila take rane po obrazu ter notranje in zunanje poškodbe, da je Cerkovnik po nekaj minutah izdihnil, a Vrhunca so nezavestnega prepeljali v bolnico in je malo upanja, da bi okreval. Policijska oblast je ugotovila, da je vzrok nesreče bila prehitra vožnja. Ta slučaj naj 'bi pač zmodril večino avtomobilistov, ki včasih prav noro vozijo po cestah in spravljajo v nevarnost ne samega sebe, ampak vse druge voznike in pešce. ! Griža. V okolici Trojan razsaja že dalj časa opasna bolezen griža, vsled katere so umrle že štiri osebe. Zdravniška oblast je storila vse potrebno, da se nevarna bolezen za tre. Vlomilci v Domžalah. Vlomilska tolpa, ki že dalj čaas krade po raznih trgovinah v ljubljanski okolici, je pred nekaj dnevi prišla v Domžale in tam popolnoma izropala podružnico Rihtarjeve trgovine iz Doba. Ponoči so vrgli iz okenj močne železne mreže, pobili šipe in potem prosto odnesli vse kar jim je prišlo pod roke. Dobrota je — sirota. Vdova Frančiška Kampelj je imela malo lepo posestvice v Mali Strmici pri Šmarjeti na Dolenjskem. Ker je bila sama, je posinovila svojega nečaka Martina Stariča. Fant je dorastel in ima sedaj 22 let. Rad bi se oženil, a njegova krušna mati ni hotela ničesar slišati o njegovi zahtevi, da mu prepusti posestvo. Te dni jo je pa nekdo počakal v gozdu, jo zabodel z nožem v srce in ji na to še glavo razbil. Sum je padel na posinovljenca, katerega so orožniki aretirali. Zločin brezvestnega moža. Na Sušaku je zakonski mož Andrija Sorman na drobne kose razsekal svojo ženo ter na to kos za kosom sežigal v peči. Predno je pa svoje zločinsko početje dokončal, mu je prišla na sled policija, ki je našla še okrog 20 kosov mesa in kosti sredi sobe povezanih v platneno cunjo. Sormana so aretirali in ga odvedli v policijske zapore. Žalosten konec obupanca. Na progi blizu »Ravberkomande« pri Postojni je skočil pod vlak 241etni Ivan Trampuž iz Rožne doline pri Ljubljani. Vlak mu je odtrgal glavo in obe nogi ter ga tudi drugod strahovito raz-mesaril. Mladeniča je gnal v smrt obup. Že kot mlad otrok je legel na progo in vlak mu je odtrgal levo nogo. Pohabljen se je preživljal s prodajo šivalnih strojev in drugih predmetov, dokler se ni odločil končati življenje na preizkušen način pod vlakom. Zastrupljenje s plinom vinskega mošta. Gostilničar Srečko Kojič iz Stare Palanke je naročil svojemu 15-letnemu natakarskemu vajencu, da naj nekoliko časa pogleda v klet, da mošt ne prekipeva. Ko je dečko odšel v klet, so ga močni mostovi plini omamili, da je nezavesten padel na fla in kmalu vsled zastrupitve umrl. Nesrečni fantovski nož. V bližini župni-šča v ftalobjem sta Se pretekli petek zvečer srečala mlada fanta Fran Pušnik in Franc Vuga. Bila sta že dalj časa sprta in to je naj-brže tudi bilo vzrok, da sta se ob tej priliki spoprijela. Pušnik je udaril Vugo s palico, a ta mu je vrnil z nožem. Prerezal mu je na nadlakti glavno žilo odvodnico ter odšel domov. Ranjeni Vuga je na njivi izkrvavel in umrl. Umor slovenske služkinje v Beogradu. Pri nekem višjem uradniku v Beogradu je služila 23 letna Kati Hohnjec. Imela je lju-bavno razmerje že dalj časa z orožniškim pod-narednikom Gjorgje Jocičem. Zadnje čase se je razmerje med njima ohladilo in služkinja ni hotela ničesar slišati o kaki poroki, v kar jo je Jocič nagovarjal. Ko se je odločila službo pustiti in se vrniti domov, je to tako razburilo njenega ljubimca, da je ustrelil najprej njo ha to pa še sebe. Oba sta bila takoj mrtva. Lep dohodek od tujskega prometa v Sloveniji. Pretekli teden se je vršil v Ljubljani občni zbor Zveze za tujski promet. Iz obširnega in vsestransko zanimivega poročila je razvidno, da je letošnje leto obiskalo Slovenijo 80.000 letoviščarjev, ki so dali okoli 70 milijonov dinarjev zaslužka. Največ letoviščarjev je bilo na Bledu in ima od njih tudi največ zaslužka; poleg njega pa zasluži cela okolica od tujskega prometa. Agrarna reforma v Avstriji. Te dni je imela svoj letni kongres avstrijska socialdemokratska stranka. Najvažnejši sklepi kongresa se tičejo agrarne reforme v Avstriji, za katero bodo socijalisti najodločnejše nastopili v prihodnjem parlamentarnem zasedanju. »Zeppelin« ne bo letel na severni tečaj. Vodstvo ekspedicije za polet Zeppelina na severni tečaj se je s posebnim vprašanjem obrnilo na moštvo Zeppelina, ali se hoče prostovoljno udeležiti poleta ali ne. Vsi člani so udeležbo odklonili, ker se jim zdi vožnja prenevarna in bi bilo škoda izpostavljati zrakoplov Zeppelin, ki je srečno preletel pot okoli sveta, nepredvidenim nevarnostim na Severnem tečaju. Pripravljeni bi bili sodelovati na drugem zrakoplovu. Znižane davke bodo imeli prihodnje leto v Franciji. Parlamentarni finančni odbor je izglasoval znižanje davkov za dve milijardi in 225 milijonov dinarjev. Tedenski koledar: 20. oktobra, nedelja: Felicijan. 2tL. oktobra, ponedeljek: Uršula. 22. oktobra, torek: Kordula 23. oktobra, sreda: Ivan Kap. 24. oktobra, četrtek: Rafael. 25. oktobra, petek: Krizostom. 26. oktobra, sobota: Amand. Sejmi: 21. oktobra: Krško, Dovsko, Cerklje, Lesce, Zubna, Jagenca, Podšentjur, Žiri, Rakitna, Sevnica, Sv. Peter pod Sv. Goro, Celje. 22. oktobra: Novo mesto, Drami je, Sv. Marija Magdalena. 24. oktobra: Dol, Dol. Logatec, Velenje. 25. oktobra: Lemberg. 26. oktobra: Videm. Valute: Dati moramo za: 1 nemško marko Din 13-52 1 švicarski frank Din 10-94 1 avstrijski šiling Din 7-99 1 angleški funt Din 276-20 1 ameriški dolar Din 56-60 1 francoski frank Din 2-22 1 češkoslovaško krono Din 1-68 1 italijansko liro Din 2-98 Ljubosumna žena. V nekem krakovskem predmestju na Poljskem sta živela v zadovoljnem skupnem življenju že priletna poro-čenca Anton in Sofija Rožički. Mož je imel na ramenih že 67 let, a žena mu je bila za 6 let starejša. Dočim je bil mož še zdrav in mladostnega izgleda, je žena nenavadno hitro oslabela. Mož je pričel gledati za mladimi ženami in dekleti. To je pa ženo tako razburilo, da ga je neko noč polila s petrolejem in zažgala. Hipoma se je vnela cela hiša in z možem vred do tal pogorela. Sama je pobegnila, skočila v reko Vislo in se utopila. Iz železa — zlato. Letos spomladi je bil v Berlinu aretiran alkimist Franc Tausend, ker je bil osumljen velikih prevar s tem, da je pretvarjal železo v zlato. Te dni so Tausen-da privedli pred komisijo kemijskih strokovnjakov in ga pozvali, da pokaže kako pretvarja železo v dragoceno kovino. Na največje zaprepaščenje vseh prisotnih pa je obtožencu v resnici poskus vspel. Kemičari si tega slučaja ne morejo raztolmačiti in tudi sodišče je v zadregi. Tretji član rumunskega regentskega sveta je bil izvoljen v sredo 9. oktobra t. 1. od rumunskega parlamenta in senata. Izvoljen je bil sodnik najvišjega sodišča Saraceanu. Popolen sporazum med Anglijo in Ameriko. Med angleškim ministrskim predsednikom Macdonaldom, ki se mudi ta čas v Ameriki, in med predsednikom ameriških držav Hooverjem je bil dosežen popolen sporazum glede pomorske razorožitve. Že prihodnje leto bo sklicana konferenca pomorskih držav Anglije, Amerike, Francije, Italije in Japonske, da se pridružijo še ostale države "razoro-žitvenemu dogovoru med Macdonaldom in Hooverjem. Ruska cerkev prodana. Pretekli teden je bila v Berlinu prodana na dražbi novozgrajena pravoslavna ruska cerkev in sicer na zahtevo ženevske banke, kateri je ruska cerkvena občina dolgovala 140.000 mark. Angora se pretvori v Antvaro. Predsednik turške republike Kemal paša je izdal odlok, po katerem se bo prestolica Turčije Angora preimenovala v Antvoro. Roparji z avtomobilom. Ko se čimdalje bolj razvija promet z avtomobili, se tega resnično praktičnega prevoznega sredstva tudi vlomilci in roparji s pridom poslužujejo. Tako so v pondeljek ponoči vlomili neznani roparji v Mozlju pri Kočevju v trgovino Ivana Kramarja ter odnesli vse manufakturno blago, ga naložili na avto in se odpeljali s plenom neznano kam. Najbrže bo pa orožništvo storilce kmalu izsledilo. Depolitizacija duhovščine v Rumuniji. Rumunski listi poročajo, da pripravlja kmetska vlada načrt zakona, ki naj izloči vero iz politike. Zakon bo prepovedal vsako vpletanje vere v politične boje in bo duhovnikom vseh veroizpovedi zabranil vsako aktivno politično udejstvovanje. Na ta način hoče vlada vrniti cerkvi potreben ugled in spoštovanje, ki ga ji je zapravila politikujoča duhovščina. Mednarodni kongres zločincev. Brazilj-policija je aretirala zloglasnega mednarodnega vlomilca Alberta Pinta, pri katerem so našli razne važne listine in med drugimi tudi poročilo o mednarodnem kongresu zločincev, ki se je vršil v španskem mestu Lerida. Zbor je trajal teden dni. Na kongresu so bili zastopani delegati vseh strok zločincev, tako žepni tatovi, ponarejevalci denarja, vlomilci v hotele in bančne blagajne itd. Po državah so bili zločinci zastopani iz Francije, Portugalske, Italije, Anglije, Španije, Amerike in Nemčije. Kongres je razpravljal predvsem o enotnem akcijskem planu za zločinske pod-vzetnosti po vsem svetu, dalje o pravični razdelitvi plena in o enotnem zločinskem jeziku. Izbrali so v te svrhe centralen odbor, ki bo po načrtih vodil zločinske podvige po celem svetu. Švedski kapital tudi v Nemčiji. Ker se bori nemška industrija vžigalic že več let z velikimi finančnimi težavami, se je pričela pogajati nemška vlada s švedskim trustom za vžigalice za velikansko posojilo v znesku 125 milijonov dolarjev. V primeri, da bi se pogajanja uspešno zaključila, bi prevzeli švedski kapitalisti monopol produkcije vžigalic tudi v Nemčiji. Madžarska objestnost. Na Češkoslovaško-madžarski meji se je pripetil te dni dogodek, ki zna imeti težke posledice za odnošaje med obema državama. Na meji pri Sokolniku je prekoračila državno granico madžarska obmejna straža ter napadla češkoslovaške Stražnike. Pri tem je bil težko ranjen eden izmed napadenih češkoslovaških stražnikov. Po napadu so se Madžari umaknili. MARODM GOSPODAR Ne prenaglite se! Letos je cena pšenice znatno padla, tako da je pšenica na svetovnem trgu precej cenejša kakor koruza. Za našo državo kot celoto je ta pojav velike gospodarske važnosti. Doslej so namreč v krajih, ki veljajo v naši državi za najbogatejše (Vojvodina, Banat, Srem), pridelovali večinoma pšenico in pšenica je bila za tiste kraje glavni vir bogastva. Ker pa je cena pšenice padla in ker nihče ne more vedeti, če se bo cena pšenice kmalu zopet dvignila ali pa tudi ne, so začeli razni »narodni gospodarji« ljudem svetovati, naj začno sejanje žita, zlasti pa pšenice, opuščati in naj se rajši oprimejo pridelovanja takih pridelkov, ki jih rabi industrija, in ki imajo zato tudi višjo ceno. Taki pridelki so zlasti krompir, ki ga rabi industrija špirita, potem konoplja in lan in koruza. Ne moremo reči, da »narodni gospodarji« nimajo prav, zlasti če presojajo položaj 8 stališča celokupne države, in res je, da so dohodki kmetov v Vojvodini in v Sremu za državne finance silno važni, ker plačujejo bogati ta-mošnji kmetje mnogo stotin milijonov davka. Naša država pa obstoji iz različnih pokrajin, ki se tudi v gospodarskem oziru (ne samo v verskem ali pa v narodnem) že zaradi različnega podnebja in raznovrstnosti zemlje zelo med seboj razlikujejo. In če kje, velja v kmečkem gospodarstvu pravilo, da ni vsaka stvar za vse. Naša Slovenija n. pr. ni žitna dežela in tudi še kmalu ne bo. Kar se tiče pri nas pridelka pšenice, ječmena, koruze, ajde in prosa, to še za domačo potrebo ni dovolj, ampak moramo žito dokupovati iz Vojvodine. Nas se torej višja ali nižja cena žita tiče le kot kupcev, ne pa kot prodajalcev. Tisti naš kmet, ki je tako srečen, da pridela dovolj žita vsaj za svojo potrebo, nima od višje ali nižje cene nič, ker ne more nič prodati, a mu tudi ni treba dokupovati. Za nas torej tisti splošni nasvet, naj bi začeli izpreminjati vrste pridelkov, v glavnem ne velja. Velja samo toliko in takrat, če bi mogli mi začeti s pridelovanjem takih pridelkov, ki so mnogo dražji kakor pšenica in koruza, tako da bi mogli mi za izkupiček svojih pridelkov kupiti dovolj žita in da bi še nekaj ostalo. Takih pridelkov pa je pri nas prvič malo, drugič pa bi morali imeti priložnost in možnost cene različnih pridelkov stalno kontrolirati, sicer jih ni mogoče primerjati. Take stalne kontrole pa pri nas ni, kajti tiste cene, ki jih beremo v časopisju, so borzne cene. Borzne cene so pa narejene dostikrat tako, da odgovarjajo potrebam in željam špekulantov, ne pa potrebam kmetov in zato so nezanesljive. V račune z nezanesljivimi številkami se pa naš kmet ne more spuščati. Vsa ta zadeva pa zopet kaže, kako silno bi bila potrebna pri nas Kmečka zbornica za celo Slovenijo. Če bi imeli Kmečko zbornico, bi ta lahko dobivala vsaj iz naših krajev točna in zanesljiva poročila o cenah in na podlagi teh točnih cen bi se šele mogli spuščati v na-daljne račune. Ker pa svojega zanesljivega zavoda za take stvari še nimamo, opozarjamo naše kmete, naj se ne prenaglijo. Izšla je Blasnikova Velika pratika za navadno leto 1930 ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtah. V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; — poštne .določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulatei tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskenl, Koroškem, Štajerskem, Prekmurjii, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — tabelo hektarov v oralih; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanle obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena -V hiši. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku tiskarni J. Blasnika nasl. d. d. v Ljubljani. Naročajte »Kmetski list«! Dravska banovina je v vsem svojem obsegu ustvarjena pokrajina za pridelovanje izredno okusnega sadja. Njene povečini hribovite lege in nižave, ki so zavarovane proti severnim vetrovom, kakor pobočja gričev in obronki hribov, ki se kot podaljšek visokega alpskega gorovja nizajo preko Dravske notri v Savsko banovino, omogočajo z njenimi razmeroma obilnimi padavinami pridelovanje najrazličnejših in najboljših poznih zimskih jabolk. To je prvovrsten pridelek, ki ga išče trgovina od nekdaj pri nas. Sadni pridelek naše Dravske banovine pride v najizbranej-ših vrstah na razstavo sadja, ki se vrši letos na Ljubljanskem velesejmu v paviljonu od 19. do 24. oktobra. Sadje se bo oddajalo vloženo v takozvanih amerikanskih zabojih po 20 do 25 kg. Taki zaboji so najbolj pripravni za prezimovanje sadja. Vzorčni sadni sejem, ki bo trajal v Ljubljani od 19. do 24. t. m., obeta po dosedanjih priglasilih in pripravah mnogo uspeha. Pričakovati je, da se ga bodo udeležili interesenti od blizu in daleč in da se bodo sklepale kupčije povoljno. Razstavljene bodo najboljše domače vrste namiznih jabolk, kakor kanad-ke, voščenke, zlate parmene, mošanckarji itd. po primerno ugodnih cenah. Nagrade proizvajalcem svežih jajc. Ministrstvo poljeprivrede razpisuje, nagrado v znesku 5000 Din onemu proizvajalcu, ki bo prvi po tem razpisu prinašal stalno na eden doli navedenih trgov jajca, obeležena z datumom, kdaj so izležena in z imenom (tvrdke) proizvajalca. S tem ciljem bo razglasilo ministrstvo v dveh ali treh mesecih — od dneva tega razpisa — en dan kot kontrolni. Na ta dan morajo proizvajalci prijaviti pri gradskem poglavarstvu — v Ljubljani pri mestnem magistratu, tržno nadzorstvo — da prodajajo svoje proizvode z napisom datuma in tvrdke (podetjnika) ter morajo ob enem doprinesti dokaze o tem (lastne kontrolne knjige, fakture, potrdila od kupcev ali slično). Prvenstvo bodo imeli v enakih slučajih, ki so člani (peradarske, živinarske selekcijske zadruge) perutninarske zadruge in katerih jajca imajo povprečno največjo težo. Pri jednaki vrednosti ali enakih slučajih se morejo razdeliti tudi dve nagradi. Mesta kontrole bodo v Beogradu, Zemunu, Novem Sadu, Somboru, Subotici, Osijeku, Zagrebu in v Ljubljani. Obrazce za dnevno beleženje jajc morejo proizvajalci dobiti, ako to žele, pri občinskih poglnvarstvih označenih mest za kontrolo. Borza. Vrednostni papirji. Ljubljana. Vojna škoda 419—420, Celjska posojilnica 170 den., Ljubljanska, kreditna 123 den., Praštediona 865 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 130 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den., Ruše 250—260. Les. Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno 7 vagonov bukovih hlodov, 3 vagoni bukovih drv, 4 vagoni bukovih metlišč in 1 vagon borovih brzojavnih drogov. Povpraševanje je za vsako množino borovih brzojavnih drogov (8, 10, 11, 12 in 13 m), za 600—800 ma brzojavnih drogov (smreka, jelka), samo 10 m dolgih, dalje za lipove plohe (od 2 m naprej, od 16 cm širine naprej) in za jelove antene (18—20 m dolžine, premer spodaj 25 cm). ■niiiniiiiiiiiniiiiiinininn *Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu niiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM Batom poštne hranilnice štev. UJt57 REGISTROV AN A ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO Brzojav: >Kmetski dame. TtUfm v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6%, im- STANJE VLOG 15,000.000 DINARJEV '•C pri trimesečni odpovedi po 7% %, brez odbitka davka na rente JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlo§ Strankam nudi brezplačno poštne položnice ta nalaganje denarja. — Vložne knjiiice drugih zavodov sprejema kot gotovino breg prekinjenja obrestovani*. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi j BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 — lt% m od 8 — M, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 — lt%. Podružnica v Mariboru, Slomškov trg 3, pritličje, poleg stolne cerkve. Najboljši tel aaltrpelnc]il Šivalni stroji in KOLESA so GRITZNER in ADLER za dom, obrt In Industrijo, ▼ raznih opremah Iatotam Švicarski pletllnl stroji DUBII2D Pisalni stroji 1IRANIA plaCdnl »ogoJL-VaClatna ga Tovarnlika naloga t JOSIP PETELUVC ITI 11 ft ff % 1[A *>»«« P«l«noT^« " MA3 spomenika ob -vodi. Gotove obleke in površne suknje! Do ustreženi mojim odjemalcem in jih obvarujem nepotrebnih potov in stroškov, sem upeljal nov način prodaje oblačilnega blaga. Vsak, kateri nima svojega krojača, ali ni z njim zadovoljen, lahko pri meni izbere blago - in dobi v 6 dneh zgo-tovljeno obleko po najnovejši modi, ali pa po svojem okusu. Cena gotovi obleki bo čeneja, kot povsod drugod, za to jamčim. Jamčim pa tudi za dobro izdelavo in dobro podlogo! - - Vpeljal sem tudi vse vrste usnja - po znižani ceni. - -Pridite in prepričajte se pri Ivan A. Grosek, trgovina z mešanim blagom, Trebnjo. POZOR! Kupujem ■ vse vrste POZOR! DEŽELNIH PRIDELKOV po najvišjih dnevnih cenah. — Imam vedno v zalogi kalijevo sol, super-fosfat (rudnine), trstje za strope (štu-kadur) m priznano najboljši trboveljski cement Osvald Pengov, Ljubljana Karlovska cesta 19, poleg dol. mostu Fabiani <$ Jurjovec Ljubljana, Stritarjeva ulica 5 Velika zaloga SUKNENEGA BL4GA za moške in ženske obleke. Lepa izbira svilenih rut in šerp. Krojači in šivilje, pišite po vzorce! Stroj za srotanje na električni pogon ugodno kigl prodaf ,Ekonon', Ljubljana »ILOVAC« Tvornlca glinastih strešnikov ln opeke Frohlich & Bichler Hnmmiiiiiintiiii Karlovac tiiiimiiiiiiiiiiiimi Proizvajanje vseh vrst opeke in strešnikov ter vseh glinastih predmetov kakor tudi ploščic za tlake. Posebno s* priporočajo faleovani In dvakrat faleovani streSnikl ▼ dovršeni obliki ter po zelo ugodnih cenah. Kvaliteta zidne in strelna opeke je strokovnjaiko priznana, kot najboljša ▼ državi. Dobavlja se franko na vsako postajo. < "> Generalno zastop- .ClfAMAUi LJubljana stvo za Slovenijo: 'dVl/UVrl^ Kolodvorska? Lepo, čisto semensko Florjan Jane (p. d. Ba-stelj) v Radovljici ima na prodaj za ca. 40 hI dobro ohranjenih vinskih sodov raznih velikosti. Želod divji kostanj, bukov žir, seme akacije, javorja, jelove storže plača najbolje FRUCTUS, Ljubljana, Krekov trg 10/1. * » dobavlja ^EKONOM" osrednja gosp. zadruga Ljubljana, Kolodvorska ulica 7 Dražestne kodre neomejeno trpežne, pri vlažnem zraku ali potenju dosežejo dame in gospodje brez Skarij za ko-dranje z uporabo HELA-LOCKENKRAUSLER. Tudi najlepia bubi-glavica bode s Hela lepša, ker je vsaka ondulacija nepotrebna. Velik prihranek na času in denarju. PospeSuje rast las. Vale ogledalo Vas bo očaralo. Takoj pri uporabi polno onduiiranih kodrov, krasne frizure. Veliko zahvalnih pisem. Posebno gledališke igralke so polne hvale. — Cena 12 Din; 3 steklenice 28 Din. — Dr. Nik. Kam«ny, Kožico, poštni predal 12, 214, CSR. „ IA * X" pšenična a* a je izvrstna, celo redilna ln okusna. Zahtevajte jo pri vseh trgovcih I Razpošiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje, ali pa po povzetju za 75 Din Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu 5 kg zavoju »Java« pšenične kave je kot darilo pridejana lepa skodelica za kavo Kdor pošlje 2 Din v znamkah. dobi vzorec 100 g »Java« pšenične kave poštnino prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika. — Pržiona kafe »Java« k. d.. Beograd, Lomina ul. 1 l/i. Bolni na oljuiih! Mnogo tlsoi ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hranjenja, ki je že mnoge rešila. Ta se lahko uporablja pri vsakem načinu življenja, in pomaga, da se bolezen hitro premaga. Nočno potenje in kašelj prestane, telesna težina se poveča, pljuča polagoma poapne in bolezen izgine. Resni možje zdravniške znanosti potrdijo prednost moje metode ter jo radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom prehranjenja, tem bolje za vas. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega znanja. Ker pa moj založnik razpošlje skupno samo 19.000 komadov brezplaino pišite takoj, da boste tudi Vi med srečnimi prejemniki knjige. Georg Fulgner, Berlin-Neukolin Ringbahnstrasse 24. Abt. 616. Laneno olje, Sirnež, emajlne in ostale lake, oljnate barve in vse v stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri MEDIC -ZANKL, d. z o. z. tovarne olia, firneža, laka in barv LJubljana-Medvode. Lastnik Franjo Medif. PodruZnica Maribor - Novi Sad. EKONOM osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, Kolodvorska 7 ima stalno v zalogi: Umetna gnojila: Tomaževo žlindro, kalijevo sol, su-perfosfat, nitrofoskal (mešano gnojilo), čilski soliter, apneni dušik i. dr. V Trebnjem je zaloga pri Iv. A. Groseku. Seno in pšenično slamo dobavlja po najnižji ceni franko vsaka postaja.