Leto LIX. Mko 143. V Ljubljani, v nedeljo 21 junija 19Z6. Cena Din Z* hüi]b vsak dan popoldne, ixvzemsi nedelje in praznike« — Inserat!: do 30 peti t i 2 D, do 100 vrst 2 d 50 p, večji inserati petit vrsta 4 O; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „Slovenskf Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Uprevntštvo: Knall o va ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Snaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telelon štev. 34, DOT PoStnina plačana v gotovini. Današnja številka - -Slovenskega Naroda» obsega 16 strani in velja 2 Din. Prihodnja številka izide radi praznikov šele v sredo popoldne Šesta manifestacija naše žiiavosti Šestič so se odprla danes vrata Ljub* ljanskega velesejma, šestič sprejema bela Ljubljana odlične tu* in inozem* ske goste, da jim pokaže, da kljub svo* jemu malemu obsegu ni zadnja med jugoslovenskimi mesti, in šestič gleda Slovenija s ponosom na svoj velesejem, ki jc nedvomno naša najvažnejša go* spodarska ustanova. Kdor pozna zgodovino Ljubljanske* ga velesejma, mora priznati, da pot od prvega do šestega ni bila lahka. Treba je büo mnogo pridnosti, dobre volje, požrtvovalnosti in napornega dela, mnogo gmotnih in moralnih žrtev, predno je zraslo iz malega veliko. —« Ljubljanski velesejem je bil ustanov* ljen v času, ko je sličnih prireditev povsod kar mrgolelo in zato je bil boj za njegov obstanek tem težji. S hvale vredno marljivostjo in požrtvovalnostjo je šla peščica naših gospodarskih pijo* nirjev na delo, da pribori Sloveniji s pomočjo rednih velesejmov tisti polo* žaj med drugimi pokrajinami naše dr* zave, ki ga po zemljepisni legi in indu* strijalizaciji po pravici zasluži. Pa ne samo to. Ustanovitelji Ljub* ljanskega velesejma so šli še dalje in organizirali v zvezi s to prireditvijo dalekosežno propagando v inozemstvu, hoteč odpreti naši industriji, trgovini, obrti in kmetijstvu pot v širni svet. Oboje jim je uspelo. Posrečilo se jim je tudi odstraniti vse ovire in prema* gati začetne težkoče, tako da se nam navzlic težki gospodarski krizi za uso* do velesejma ni treba bati. Najboljši dokaz, da je tej naši največji gospo* darski reviji obstanek zasiguran, je za* nimanje tu* in inozemstva za letošnji velesejem in število razstavi j alcev, ki je vprimeri s prejšnjimi leti znatno na* raslo. Moralna bilanca velesejma je torej \isoko aktivna in to jc pojav, ki ga mora biti vsak Slovenec vesel. O gmotnem uspehu bi bilo še prezgodaj govoriti in tudi razmere so zdaj take, da ne moremo preveč zahtevati, ven* dar pa upamo, da bodo razstavljalci in kupci popolnoma zadovoljni. Tako se bliža Slovenija s pomočjo vsakoletnega velesejma trenutku, ko bo lahko prevzela vodilno vlogo v go* spoclarskcni življenju Jugoslavije. Slo* venska industrija, trgovina, obrt in kmetijstvo se ima baš velesejmu naj* več zahvaliti, da je dobila stalne po* slovne stike z drugimi pokrajinami v državi, kakor tudi z inozemstvom. — Bre>? velesejma bi Slovenija z Ljublja* no kot svojim kulturnim in gospodar* skim središčem ne bila to, kar je — namreč važna zapadna postojanka, na katero Iuhko gleda država z zaupa* njen m ponosom. ProDagandno delo Ljubljanskega velesejma je za Slove* nijo in vso državo neprecenljive vaz* nosti. Zunanji svet se je baš na naših velesejmih prepričal, da neumorno de* farno in navzlic vsem težkočam napre* dajemo. Xaš kredit v inozemstvu ra* ste, na.-i izdelki si osvajajo zunanja tržišča in to je morda največji aktivum velesejma. Pa tudi Liubljana kot taka se mora zavedati, da si je z velesejmom v mar* sikaterem oziru zelo opomogla. Ne smemo pozabiti, da je bil tujski promet prejšnja leta v Sloveniji sploh, osobito pa v Ljubljani, zelo slabo razvit. Od kar imamo velesjem, je dotok tujcev od leta do leta večji. Poslovni in pri ja* teljskj stiki z inozemstvom se množe, Ljubljana postaja važno mesto v drža* vi, skozi katero gre ves promet z za* padno Evropo. Da pomeni to za Ljub* Ijano poleg moralne tudi važno go* sp 'arsko nridobitev, je samo po sebi umevno. Vsakoletni velesejem poživi ra - mesto, število tujcev, ki prihaia* jo k nam ic vedno večje in tako Ljub* Mana inozemstvi] že davno ni več špan* ska vas. kakor je bila poprej. Ob otvoritvi VI. Ljubljanskega ve* lesejma te šeste manifestacije naše ži* lavosti, vztrajnosti in marljivosti, mo* ramo torej priznati, da smo na obstan* ku in razvoju velesejma vsi zamteresi* rani. Zato moramo ne le želeti, marveč po svojih močeh tudi pomagati, da se naš velesejem čim bolj razvije, izpo* polni in utrdi, tako da bo lahko v bo* bodeče še z večjim uspehom zastopal interese našega gospodarstva. Narodna skupščina in vlada do izjave. — Konvencije so zahvala — Beograd, 26. junija. Vsa notranjepolitična vprašanja so zadmje dneve popolnoma potisnjena v ozadje. Naša javnost je z največjo napetostjo zainteresirana na beo&radskih in netiumskih konvencijah. Živahno se komentirajo poročila o razpoloženju najširših ljudskih mas napram Italiji. Vlada uvide v a, da vsi odklanjajo konvencije in pogodbe z Italijo. Globok vtis na skupščino je napravila brzojavna resolucija včerajšnje konference gospodarskih zbornic v Ljubljani. Pa tudi druge korp orači je pošiljajo odložne proteste na Narodno skupščino in na vlado. Protesti apelirajo na narodne poslance in ministre, naj odklonijo te konvencije. V Narodni skupščini naravno danes z največjo napetostjo slede debate o beo- bivata vsak dan nove protestne Italiji za velike politične usluge. gradskih konvencijah, ki se bliža vrhuncu. Radikali sami priznavajo, da konvencije ne odgovarjajo našim gospodarskim interesom v Dalmaciji in drugih obmejnih krajih. Ugleden radikal J-e napram novinarjem izjavil: »Mi dolgujemo Italiji velike usluge izredne važnosti, ker ie ž njimi Itajlia mnogo pripomogla h konsolidaciji in napredku naše države, k afirmaciji naše kra'ievlne kot najmočnejše države na Jugovzhodu Evrope. Ker so te koncesije političnega značaja, smo mi prisiljeni dati Italiji težke gospodarske koncesije. To je uaša obveza in ml moramo svojo obvezo izvršiti, ker so bile usluge Italije faktične in velike.« V čem so obstojale te usluge od strani Italije, dotičnik novinarjem m" hotel pojasniti. Trajno veliko zanimanje za pot prizori, — Minister dr. Ninčič se ce» v zunan — Beograd, 26. junija. Na včerajšnji seji Narodne skupščine se je razvil proti koncu strasten dvoboj med hrvatskim fe-deralistora dr. Bučem in zunanjim ministrom dr. Ninčičem. Dr. Buč je silno ostro napadel Italijo in Muossolinija. Posl. Joca Jovanovič-Pižon je v daljšem govoru kritiziral beograjske konvencije, ki dovoljuje Italiji nastanjevanje svojih državljanov v naših pokrajinah. Italija noče trpeti velike nacijonalne države na Balkanu m je vedno ovirala in preprečevala naš razvoj. Današnja seja Narodne skupščine je bila otvorjena šele ob 10.30 dopoldne. Razne formalnosti in naznanila o tekočih vlogah in zadevah so trajale eno uro In se je debata o beojrrajsklhe konvencijah nadaljevala šele ob 11.30. Tudi danes vlada v zbornici največje zanimanje za debato. Kot glavni govornik opozicije je določen dr. Grigosono. Razprava o konvencijah bo trajala najbrž ves dan, zastopniki pesamnih opozicijonalnih frakcij bodo podali le kratke izjave, na kar se bo ek razprave* — Ponovni viharni zgraža nad «vmešavanjem lilijo politiko. po reasumeju zunanjega ministra pričelo glasovanje. Prvi je govoril ostro proti konvencijam dT. Trumbič, kojemu je takoj odgovarjal dr. Ninčič. Med obema je prišlo do živahne kontraverze. Končno je dr. Ninčič zopet omenil >ulioo< ter protestiral proti temu, da bi se ulica vmešavala v zunanjepolitične zadeve. Neprijetno je. da daje ulica ton zunanji politiki. Pri tej izja/i j6 nastal v zbornici velikanski vihar in truSč. Zunanjemu ministru so vzklikali: »V svetovni zgodovini so ulice ustvarjale vetevažne dogodke I« Veliko ogorčenje je nastalo v zbornici, ko je podpredsednik dr. Subotic" izjavil, da predlaga za posl. Jagatiča izključitev iz sej. Klici: >Tako nameravate odstraniti opozicijo od glasovanja !< Ob 13. po ponovnem govoru zunanjega ministra je bila seja prekinjena in ee nadaljuje ob 5 popoldne- Govori posl. dr. Gri-sogonc. Beogradske konvencije bodo najbrž pozno v noč ratificirane. Velike demonstracije v Splitu V Splitu je prišlo radi preostrega postopanja policije in žandar-merije do velikih demonstracij proti Italiji in dr, Ninčiču. — Beograd« 26. junija. Iz Splita prihajajo obširna porodila o razpoloženju in nezadovoljstvu domačega prebivalstva proti nettuniskim konvencijam. Po vsej Dalmaciji se razlega klic, da Narodna skupščina ne sme sprejeti teh konvencij; prebivalstvo daje z demonstracijami duška ogorčenju preti naši zunanji politiki, ki neprestano popušča Italiji. V Splitu so v Četrtek zvečer spontano nastale demonstracije. Na francoski cbali pred glavno kavarno je svirala vojaška godba. Zbrala se je, kakor običajno, okrog nje velika množica prebivalstva. Med koncertom so se začuli klici: *Doli italijanski imperijalizem!« s Doli nettunske konvencije!« Policija je pridrvela s pendreki in začela razganjati ljudi, kar Je povzročilo pravi vihar ogorčenja. Culi so se klici: vDoli Ninčič! Eviva Ninčič! Doli Mussolini!« Policija je nato začela po demonstrantih udrihati s pendrenki. Policiji na pomoč došla žen d ar meri j a pa jc začela razganjati ■demonstrante s puškinimi kopiti. Razburjenje se je zato Ie še povečalo in policija in žendarmerija demonstracij nista mogli udu-šiti. Ves Split je bil pokoncu in zrevolucl-joniran. Ogorčenje proti Italiji je doseglo vrhunec. Z višjega mesta pa Je bil baje dan ukaz žendarmerijl, da mora celo streljati na demonstrante, če se ne razidejo. O polnoči je bil Split spremenjen v pravo taborišče, kakor da bi bilo nad mestom proglašeno obsedno stanje. Brezobzirno postopanje varnostnih organov je vse ljudi do skrajnosti razburilo. Policija ie aretirala in odvedla v zapore 28 uglednih oseb, med njimi rudi več dam. Med drugimi je bil odveden v zapore ravnatelj potniškega urada Jerko Culič. Na policiji so bili aredranci pridržani vso noč v zaporu in nekateri celo kaznovani na večdnevni zapor. Tudi v Šib eni ku so se vršile velike demonstracije proti nettunskim konvencijam. Proti demonstrantom, ki so vzklikali »Doli Ninčič! in ironično: * Živel Mussomilc je, kakor povsod drugod policija nastopala brutalno. Dubrovniška policija je obsodila dva demonstranta na 8 dni zapora, a drugi štiri na 500, odmosno 200 Din globe, ker so se »prorivili oblasti«. Demonstracije v Dubrovniku so izzvali Italijanski mornarji, ki so pa ostali nekaznovani. Javna telovadba izbranih telovadcev ljubljanskih r " c^-kih društev za nastop v Pragi se vrši na letnem t3lovadišču v Tivoliju v terek, 29. t. m. ob pol 4. pop. izgredi nabornikov v Ljubljani Včeraj popoldne je na Sv. Petra cesti razgrajala skupina vinjenih nabornikov, ki so razbili tudi par šip. Stražnik Jakob Pav-lovčič je zahteval od fantov, da se legitimirajo, ti pa so navalili nanj in ga začeli suvati. Stražnik si proti taki premoči ni mosel pomagati. Rešil ga je višji stražnik Ogrin, ki je v tem priskočil in revolverjem v roki vstrakoval pijane ra^rajače. Ti so se pognali v beg, a so jih nekaj vendarle aretirali. Zagovarjali se bodo pred socBS&em. IGRALSKI DAN V nedeljo 27. t. m. VELIKANSKI POŽAR V SPLITU — Zagreb, 26. junija. Iz Splita javljajo, da je včeraj popoldne radi nastale eksplozije motorja popolnoma zgorela velika ladjedelnica >JusU v splitskem pristanišču. Požar je nastal na ta način, da je v stoječi motor, ki so ga popravljali delavci, šinila iskra ter zažgala bencin. Eksplozija je bila silovita in ves prostor ie bi! takoj v plamenu. Poleg ladjedelnice je zgorelo lastnikovo stanovanje in več barak. Velika nevarnost je pretila tudi sosedni Kataliničevi palači in delon:n tudi v bližini na molu postavljenim -15 cilindrom komprom iranega plina, škoda je ogromna. Vremenske katastrofe po 5 .i * Val neviht in orkanov gre okoli cesija razbita po nalivu. — Žrtv Vojvo — Berlin, 26. januija. Iz vseh krajev Evrope in tudi iz Amerike prihajajoča poročila o vremenskih katastroiah nudijo podlago za domnevo, da je šel val orkanov in viharjev okoli vsega sveta. Po poročilih iz Newyorka je divjal v Chicagu ob zaključku velikega evharističnega kongresa velik orkan. Po kongresu ie bila prirejena velikanska procesija, katere se je udeležilo okrog 800.000 oseb. Za časa procesije se je utrgal oblak. Nastal je velikanski naliv, spermljan od goste toče. Udeleženci procesije so bili do kože premočeni. Mnogo udeležencev se je tudi onesvestilo. Procesijo so morali radi splošne zmešnjave prekiniti. Vse ie oblegalo kolodvor. Ker je bil prekinjen tudi električni tok, železnica ni mogla voziti. Med navalom k blagajnam je bilo več sto oseb, • zlasti žensk in otrok težko poškodovanih. Radi povodnji je mnogo trpelo tudi mehikansko mesto Leon. Povodenj je podrla rečne nasipe in voda se ie razlila proti mestu. Pri tem ie utonilo nad 1000 oseb. Po poročilih iz Frankiurta ob Odri je silna povodenj porušila rečni nasip pri Niedersatenu v dolgosti enega kilometra. Mase vode so se razlile v nekaj trenutkih v nižjo ravan ter poplavile nad 5000 oralov rodovitne zemlje. — Dunaj, 26. junija. Poročila iz alpskih dežel javljajo več sto slučajev težkih neviht. Strela je udarila v več gospodarskih poslopij in je ubila tudi mnogo oseb. Zlasti na Tirolskem je veliko število žrtev po streli. cele zemlje. - Evharisiična pro-e strele. — Velika nevarnost v dini, — Berlin. 26. junijn. Reke Se vedno naraščajo. Reka Nekar ie pri Rarteobcrgn tekom zadnjih 24 ur narasila za 70 cm višje. Visoko narastla reka nosi * seboj : raznega drevja, vejejavja m drugih predmetov tudi veliko število ovac, prašičev in perutnine. Bodensko iezero ie narastlo na 551 cm nad normalo. — Sombor, 'Jti. junija. Donava staluo narašča, 9 čimer narašča t u-1 i n varnost poplave. Ogroženi so veliki nasipi pri A natura, Bogojevu in Dalju. Zadnja katastrofalna poplava je bila 1. 192-1., ko je Donava uničila nad 70.000 hektarjev i>olja in ; <> \zroeila za 300 milijonov dinarjev > ode. Danes je potrebno, da naraste voda samo še 05 cm, pa povzroči tako ikodo kakor leta 1924. Nevarnost preti nadalje tudi lelex-niški progi Vinkovci — Suboti< :i. Organi ht-drotehničnega odseka in vodne -o pod vzeli energične korake. »Li preprečijo nevarnost in ev. katastrofalno poplavo. MESTO PLEV L JE IMCENO. i— Beograd, *JG. junija. Parlamentaruj klub SDS je danes dopoldne prejel brzojavno obvestilo, da je bilo včeraj v?led elementarne katastrofe in velikih nalivov | >-polnoma uničeno mesto Plevlje. Katastrofa je odnesla mnogo materi jala, porušila \»č hiš in uničila vso letino. Nekatera porodila govore celo, da je več Človeških žrtev. Klub SDS je takoj vložil nujni predlog za nujno pomoč prizadetim meščanom. Križem Jugoslavije Že včeraj smo rned brzojavnimi vestmi poročali v silnem neurju, ki je v opoldanskih urah divjalo nad Zagrebom. Neurje je zahtevalo eno človeško žrtev, ena oseba pa je bila lažje ranjena. Po soparnem četrtkovem popoldnevu In zgodnjih jutranjih urah v petek so se na nebu zopet pričeli kopičiti težki pogu-bonosni oblaki. Okoli pol 11. se ie vlila nad Zagrebom strahovita ploha, med katero je grmelo in treskalo kakor na sodni dan. Nekoliko pred 12. je večkrat zaporedoma močno treščilo. V bližini nogometnega igrišča Gradjanskega je strela udarila v nekega 24ietnega mladeniča ter neko 451etno ženo. Ubiti mladenič je bil Ivan Suškovič, sluga hrvatske starokatoliške cerkve, rodom iz Sesvetov, ranjena žena pa je delavka Jovana Hršak. Oba sta pred nevihto bežala preko livade v bližino igrišča, strela pa ju ie zalotila tik pred bližnjim skladiščem drv. Suškovič je imel odprt dežnik. Strela je udarila v dežnik in ga popolnoma raztrgala, ubila mladeniča, nato pa odsko-čila na Ženo. Ranjena Hršakova ie mati S otrok. Prenesli so jo takoj v bolnico usmiljenih sester, kjer so ugotovili, da so njene poškodbe lažje narave in da bo čez par dni že okrevala. V četrtek zjutraj so se z aerodroma v Novem Sadu dvignila v zrak štiri letala ter poletela v smeri proti Sarajevu. Eno letalo se je moralo radi defekta motorja v Sremski Mitrovici spustiti na tla, drugo je padlo v bližini Travnika na tla. Oba letalca sta bila precej težko poškodovana. Ostali dve letali sta prispeli na aerodron v Raj-dovec pri Sarajevu. Dočim je eno letalo srečno pristalo, se je drugo pri spuščaniu zaletelo v prvo. Letalo se je malo poškodovalo, človeških žrtev pa ni bilo. Tako je pravzaprav od štirih letal samo eno srečno pristalo. Pred sodiščem v Skopi ju se je vršila 24. t. m. razprava proti Mihriji Šalih, ki je v spanju s sekiro umorila svojega pijanega moža. Zločin je bil izvršen v noči od 15. na 16. aprila tega leta. Vzrok tej rodbinski tragediji je bila ljubosumnost. Pok. Emil Šalih je bil star že 65 let, njegova žena pa jih je štela jedva 33. Pred štirimi leti mu je žena rodila dete. 2e priletni mož je sumil, da dete ni njegovo in očital je ženi nezvestobo. Posledica tega so bili zakonski prepiri in pretepi, ki so se vrstili da:i za dnem. Ker iena, svesta si svoje poštenosti, na noben način ni hotela pristati, da ga vara, se je Šalih udal pijači. Zapil je vse, kar je zaslužil in ni dajal ženi niti prebite pare. Fred sodiščem je žena opisala vso svojo tragično usodo, pripovedovala jc kako je nesrečne noči čakala doma moža z gladnim detetom v naročju. Prišel je v zori, vinjen ket običajno. Ženo je pričel rrikoj zmerjati in grditi, nato pa se zvalil na posteljo in za smrčal. V obupu .ie nato •^esla po sekiri i n tu udarila po slavi. V strahu, da ne bi vstal s poMcijc. ie Se večkrat zamahnila po njem. 9! o prosu smrti" naš novi roman se začenja že tako napeto, da bo takoj zbudil veliko zanimanje pri vseli čitateljili. Pisatelj nas vede na grad bogatega angleškega ari-stokrata, na katerem je zbrana elita angleške družbe. V njej se giblje tudi skrivnostni indijski princ Nar, ki si. čeprav je poročen, skuša pridobiti naklonjenost Elizabete, hčerke posestnika gradu, elegantne športne dame. Ktza-pa ljubi mladega Američana üranta, športnika prve vrste, ki ji vrača njeno ljubezen. Boj smrtno drznega mladega moža zoper vse nesreče, ki ga skušajo ločiti od ljubljene Elize, tvori vsebino tegai od prve do zadnje strani napetega :"-mana. Roman je vseskozi napet kot najdrznejši detektivski film in preprič ml smo, da ga bodo naši bralci SitaJi t največjim'zanimanjem. Izhajati začne 1. julija._ _ _ fifussGiinijeva hčerka postane italijanska kraljica? — London, 26. junija. »Daiiy Herald« prinaša scnzac";?ona'*io vest, da deluje itj-lijanskl ministrski predsednik in vodja iaši-stovskega pokreta v Italiji .Mussolini na to, da poroči italijanski prestolonaslednik Umberto Mussolini je k*o hčerko EJdo. Prestolonaslednik, k! je doslsj nasprotoval fa; i/.niu, se je sedaj premislil in ie odkrito pre t >ptl v fašistovski tabor. S to poroko bi aicli na zunaj potrdi! popolni prehod italijanske kraljevske hiše v fašistovski tabor. MvSSoU-ni hoče za svoj načrt pri-obiti pristanek itaijanskega krclja. prestolonaslednikovc^a očeta._ i Borzna poročila Ljubljanska borza danes ni polovala. Zagrebška borza danes nI poslovala. V prostem prometu so notirali: Cnrih 10.965, Pariz 165, London 275—275X5. Milan 205.50—206. Praga 168. Berlin 13.-19, Newyork 56.34, Dunaj 801. Čurih: Beograd 9.135, Pariz 13.90, Lo -don 25.14, Milan 1&80, Newyork 516.5U, Praga 15.31, Berlin 122.95. Trst: Beograd 43.90, Pariz 79, Prags SI.75, London 134.25, Newyork 27.62, Cu-rih 530—533, Dunaj 330—333. —Ij Vidovdan^ka proslava III. drž. re alne gimnazije se bo vršila v ponedeljel 28. junija ob devetih dopoldne v dvorani Kina Matice. Na sporedu so trije kratki govori, tri deklamacije in nekaj glasbenih m pevskih toek. Ves spored bo z razdelitvijo spričeval vred trajal približno eno uro. Vabljeni so slar5i in soroduiki učencev, prav tako tudi učenci te-ira zavoda in pri-jatelji šolsko mladine. Za kritje ^.lro5ko\ cü bodo pobirali pri vhodu prostovoljni pri spev ki. 4017 4 .Stran 2. «5 L O V E N S K i N A R O D» iunlia 192 . Otvoritev 31. IlK^jsnslia usiessii Ob izredno veliki udeležbi odiičnilt gostov iz vse države je bil danes otvorjen VI. Ljubljanski velesejem. Jupiter Piwitts, ki je letos s svojim blagoslovom izredno radodaren, je bii danes milosten: dasi ni sijalo vroče junijsko solnce, je vladalo vsaj suho vreme brez dežja. Ob pol desetih, ko je bila napovedana otvoritev letošnjega velesejma, so se začeli zbirati ob vhodu na sejmski prostor reprezentance oblasti in korpo racij, zastopniki industrijskih, gospodarskih in obrtniških krogov ter povabljeni gostje. Ob deseta je nagovoril polnoštevilno zbrane zastopnike predsednik VI. ljubljanskega velesejma g. Bonač. Pozdravil je najprej navzoče odlič-nike: ministra poljoprivrede g. Ivana Puc-lja, podpredsednika narodne skupščine g. Pasarica, velika župana ljubljanske in muri boi*ske oblasti gg. dr. Baltiča in dr. Pirkmayerja, zastopnika ministra za vojsko m mornarico generala Živkoviča, zastopnike tujih držav, generalnega konzula Čeho-slovaške g. dr. Resla, ffrancoskega konzula g. Fiacha, avstrijskega poslanika dr. Hof-lingerja in konzula dr. Sträurza, poljskega poslanika g. Okenskega in konzula dr. Man-valda, zasiopnike ljubljanske občine geren-te dr. Puca, Likozarja in Turka, zastopnike Maribora in Celja ter vse reprezt ntante trgovk ih in obrtniških zbornic. Predsednik g. Bonač se je nato zahvalil noviuarstvu za podporo ljubljanskemu velesejmu ter v kratkem govoru, ki ga prinašamo na drugem mestu, očrtal razvoj in pomen \elesejma v Ljubljani. Prosil je navzočega g. ministra,da otvori velesejem, ter pozval slavnostne goste, da zakličejo trikratni živijo kralju in kraljici. Navzoči so se njegovemu pozivu oduševljeno odzvali. Minister za poljedelstvo in vode g. Ivan Pucelj: >Dovolite mi, slavna gospoda, da naj- prej opravičim ministra g. d\r. Krajača, ki ee vsled resortnih poslov ni mogel udeležiti VI. ljubljanskega velesejma. Prosil me je, naj ga jaz sadom es lirjem, kar sem sprejel tem "raje, ker mi je v veselje in čast, da morem otvoriti to celično prireditev v svoji ožji domovini. Ta ii ministrski predsednik p. Nikola Uzunovič, ki se živo zanima za gospodarsko in kulturno življenje Slovencev, je izrazil svoja obžalovanje, da mu je vsled politične prezaposlenosti nemogoče prisostvovati otvoritvi letošnjega ljubljanskega velesejma. Meni je v veliko veselje, da morem 1o konstatirati, saj je s podporo naših bratov daua najboljša garancija za prospeh našega gospodarstva. S tem otvarjam VI. ljubljanski velesejem.« Po otvoritvenem govoru ministra g. Ivana Puclja se je začel obhod po paviljonih. Slavnostne otvoritve so se poleg uvodoma omenjenih reprezentantov udeležili še gg. portugalski konzul g. Stracelj, španski konzul g. Hribar, švicarski konzul J. Sckmidlin, prota Jankovič, mariborski župan dr. Leskovar, vseučiliška profesorja dr. Pitamic in dr. ing. Kral, častni predsednik zagrebških komor S. A. Alexander, načelnik v ministrstvu za polioprivredo in vode M. Mojsilovič, dr. Popadič in V. Pro-lič, sekretar Saveza industriialaca v Zagrebu dr. Pandakovič, gen. sekretar zagrebške borze dr. Perušič, referent za trgovino in industrijo dr. Mam, celjski župan dr. J. Hra-šovec, načelnik dir. drž. železnic D. Fatur, ravnatelj A. Prnprotnik, dvorna dama ga. Tavčarjeva, predsednik Saveza kupalis'a SHS. msgr. Lovro Radičevic*, predsednici Narodnega ženskega saveza ca. Leposava Petkovičeva, deleg. Kola srpskih sestara ga. Ljubica D. Pešičeva itd. itd. zrornic v Soglasen sprejem resolucij. — Važnost izvršenega dela — Frogram izvo^ničarskega kongresa v BeDgradu. — Izlet v Tržič. — Obisk velesejma. Danes dopoldne se jc vršila v posvetovalnici mestnega magistrata zaključna seja konference gospodarskih zbornic. Sejo je o:\oril ob pol 9 zbornični predsednik s. Ivan Jelačin. Naznanil je, da je na dnevnem redu samo ena točka: razprava o rezolucijah. Rezohicije so redigirali tekom včerajšnjega popoldneva In večera vsi v Ljubljani nahajajoči se zbornični tajniki. Rezolucije jc nato prečital zbornični tajnik g. M o h o r j č, nakar so bile sprejete z enodušnim odobravanjem vseh delegatov. Po sprejetih rezolucijah se je predsednik zahvalil vsem delegatom za delo in uvidevnost, da je bilo doseženo v tako težkih pomorskih vprašanjih popolno soglasje. V imenu zborničnih delegatov se je zahvalil g. dr. Milan D j o r d j e v i č, član industrijske komore v Beogradu, lj b-Ijanski Zbornici, ki je riniogo pripomo:, a, da je konferenca izvršila tako važno delo v korist vsemu našemu narodu. V imenu zborničnih tajnikov se ie zahvalil tajništvu konference in tajništvu ljubljanske Zbornice splitski tajnik g. S a-v a B o š k o v i č. Glavna zasluga za uspeh konference gre ljubljanskim sodelavcem. Vsem je odgovoril podpredsednik industrijskih korporacii in prvi zbornični tajnik dr. Fran Windisclicr, ki je povder-ial, da vrše naše zbornice težavno duš-. \-no delo. združeno z velikimi telesnimi napori, vse nesebično za napredek celokup- nega gospodarstva. Veseli se uspeha konference, ki je na ta način kronala dolgotrajne trude prizadetih interesentov in delavcev. Prepričan je, da ostanejo dnevi konference v trajnem lepem spominu vseh delegatov. Nato je podpredsednik trgovske zbornice v Beogradu g. Miljutin Stanoje-v i č naznanil program predstoječega rednega izvazničarskega kongresa v Beogradu, ki se bo vršil sredi septembra. Na dnevnem redu kongresa bo v prvi vrsti vprašanje naše izvozne trgovine. Predlagal je, naj bi ta kongres razpravljal še o stanju in potrebah naše reCne plovbe in o regulaciji rek, pogozdovanju m izkoriščanju gozcia ter reviziji zakona o državnem računovodstvu, ki povzroča gospodarskim krogom baš sedaj ogromne nepriKke. Prco'agani program je bil soglasno odobren. Nato je predsednik zaključil konferenco. Udeleženci konference so se kor-porativno napotili na sejmišče k otvoritvi šestesa ljubljanskega velesejma. Včeraj popoldne so udeležnei konference napravili izlet v Tržič, kjer so si ogledali industrijske naprave. Vsi udeleženci so hvalili vzoren red, velike tvorniške obrate ter občudovali nove stroje. Tamošnji tovarnarji so delegate bogato pogostili. Zvečer so se delegati povrnili v Ljub-ljaneo, kjer so prisostvovali njim na čast prirejen svečani predstavi v opernem gledališču. Živahno vrvenje po mestnih ulicah. — Nihče ne misli na dopust in letovišča. — Dobrodošli ameriški rojaki. — Sokolska discipliniranost mnr V P r a s a, 23. julija. Letošnje praško leto v nobenem ožini ni sKČno prošlim letom. Prejšnja leta koncem junija so v Pragi posr/asriile sve Tilke v gledališčih in zabaviščih, a pri trgovskih podjetjih in kinematografih so se pojavile lakonični napisi: »Podjetje zaprto!« Obenem so taka podjetja naznanjala, da so zaprta za 2 ali 3 tedne radi letnih dopustov osobja. Koncem junija je Praga skoraj zamrla. Nasprotno je letos postalo koncem junija v Pragi najživabnejše vrvenje po ulicah in zbiranje ljudskih množic iz vseh krajev Češkoslovaške in ostalih slovanskih držav. Praga je od dne du dne živahnejša in Čilejša. Na dopust, na odhod v letovišča in toplice nikdo ne misli in tudi nikdo ne odhaja. V mestu postaja tempo življenja hitrejši in vse m •j'K'jsi, čimbolj se bližajo dnevi vse-soko! kega velikega zleta. Vsa pozornost zlate Prage je osredotočena na meve glavnih vsesokolskih svečanosti, jih vse željno in nestrpno pričakuje, Zato je povsem drugačno gibanje po ulica«, kakor v jeseni, ko se prične jesenska sezona in se zopet vračajo me-ščari s počitnic, dopustov, iz letovišč in toplic. Koncem junija so bile običajno tudi zetvorjene koncert, dvorane, prenehali so koncerti in le tupatam na vrtih je bila se kaka vrtna zabava. Sedaj je vse drugače. Že danes so koncertne dvorane prenaporni enega občinstva. Življenje v Pra.Ti sploh ne kaže poletnega značaja. Še pestrejše ie življenje zvečer. Ulice so dobile povsem novo sliko. Po njih se giblje docela drugo občinstvo. Na ulicah prevladuje že sedaj sokol ski kro.\ žive bane in svečana bela krila Sokolic. Pred zgodovinskimi praškimi zgradbami postajajo velike skupine ljudi, de-ca in odrastli, skromni seljaki in ponosni Amerikaner, ljudje, ki so prispeli v Prago ali s kakega slovaškega in pcjdkarpatskega sela ali pa ljudje, kateri so prebrodili ocean na ponosnem »Leviathanu«, vsi z žeijo, da vidijo velike vsesokolske svečanosti, I >an za dnem prihajajo množice iz vse Češkoslovaške. Ne prihajajo samo, da gledajo zunanje lice svoje zlate presto-lice, marveč feudi da vidijo nje zaklade, ki so zbrani v raznih muzejih, pa-h Sah in zgodovinskih institutih. Skoro vsak dan moreš opaziti na železniških postajah velike množice ljudstva, ki pričakujejo nove došlece na sokolski zlet. Zlasti navdušeno in presečno so bili 5f>reieti ameriški Čehi, ki so prišli na zlet v treh skupinah. Mnogi izmed teh Amerlkaneev niso videli svoje rodne domovine že desetletja in desetletja. Večinoma so Prago zapustili še v letih, ko je vzdihovala pod avstrijskim suženjstvom, a sedaj so se vrnili v svobodno Prago, ki navdušeno in materinsko sprejema in pozdravlja. Težko si je točno predstavljati iskreni sestanek pravega dobrodušnega Pražana z njegovimi ro;aki iz Amerike. V takem trenutka se nikdo ne sramuje svojih solz. solz radosti, in nikdo ne varčuje z vzkliki in ovacijami. Nepo-znanec pozdravlja nepoznanca kot starega prijatelja in nad glavami maniie-stantov plapola veliko morje češkoslovaških in ameriških zastav m zastavic. Ako hočete videti novo življenje na prask ih ulicah stopite v nedeljo na kate-okoli ulico, ki vodi proti sokolskemu stadionu na Stnthovski Brani /a lirad-čani. Zdelo 5c vam bo, da je zapustilo vse praško prebivalstvo svoje domove in da koraka k edinemu cilju, na Stadion. Ne vidite nikjer, kdo dirigira, kdo vodi, kdr> poveljuje tej neskončni masi ljudi. Toda znano je, da so si ti ljudje prežeti edine misli, edine želje, da do-spo tja z istim ritmom in z istimi kretnjami ,kakor jih bo izvajalo 14.000 so-kolskega naraščaja, ki bodo nudili sliko, katere ni mogoče naslikati in popisati. Tisoči in tisoči korakajo tja proti Stadionu. Kaj bo šele na dan glavnih zlet-nih vaj. Takrat se bodo zgrnile po teh ulicah proti Stadionu množice v stoti-sočih. Marsikdo bi si mislil, da je težko obvladati red med masami ob takih svečanostnih dneh. Res masa običajno ne ljubi reda, prija ji kaos, toda vse dosedanje sokolske prireditve na Stadionu so pokazale, da masa v temou drvi na Stadion, da prisostvuje sokolskim vajam in da je ta masa prožeta sokolskega duha, sokolske discipline in reda. VoC je čilo, veseJo. Pri cilju pred veličastnim vhodom Stadiona, nad ko jim so razširili svoja krila bronasti Sokoli, postavljeni na visokih stebrih, se mahoma vsa ta ljudska masa razkropi in razdeli na več rokavov in se v redu in disciplini nastavi po tribunah. Na tribunah je živahno. Glava pn glavi. Zdaj se začuje topovski strel. Nastopi pričenjajo. Na glavnem vhodu se pokažejo disciplinirani oddelki Sokolov, a občinstvo, kakor da bi prenehalo dihati. Za časa predzletnih prireditev na Stadionu je bila Matička Praga, kakor da je izumrla. Vse je bilo pusto po ulicah. Tako je prilično življenje v Pragi v dnevih pred gla\Tiimi vsesokolskimi svečanostmi._______ Sokol Odhod sokoljega naraščaja v Prago Prvi posebni sokolski vlak je odpeljal, kakor smo že poročali včeraj, jugoslovenski sokolski naraščaj preko Jesenic v Prago, kamor dospe danes popoldne. Pred odhodom se je vršila na letnem telovadisču ljubljanskega Sokola skušnja, pri kateri po nastopili moški in ženski naraščaj z vajami, ki jih bodo izvajali v Pragi. Tu nastopi moški naraščaj tudi 8 posebno točko z vajami s kiji, ki so izpadle pri skušnji zadovoljivo, v Pragi pa se bo gotovo potrudil sleherni nara-šcajnik, da častDO re^i svojo nalogo. Dobro so nastopile tudi narašcajnice. V posebnem "«laku so bili nameščeni v sprednjih vagonih narašcajniki, v zadnjih narašcajnice. Te kot oni eo pod vodstvom župnik runkcijonarjev, ki so odgovorni za red in disciplino. Sredi vlaka je bil posebni vagon za vodstvo. V njem so so namestili tudi starosta JSS brrt Gan^l, ki ostane v Pragi do zvršetka zleta, dalje predsednik železniškega odseka JSS brat Ludvik ter vrhovna vodnika našega naraščaja v Prago sestra Vaxogova in brat Ryska. Kot zdravnika sta spremljala naraščaj brata dr. Šavnik in dr. Ropaš. Radi skrajno ßlabega vremena, ki je doseglo baš ob odhodu vlaka svoj višek, se je zbralo na kolodvoru razmeroma malo občinstva, ki pa je navdušeno pozdravljalo našo mlado sokolsko vojsko, odhajajočo na velike naraščaj^ke dneve VIII. vsesokolskega zleta v Pragi, ki bodo pravi uvod glavnih zletnih. dni. 27., 28., 20. junija bo pokazal slovanski sokolski narrsčaj v bratski vzajemnosti SokoLstvu in vsemu kulturnemu svetu sadove svojega pripravljanja za zlet. Nastopil bo v vseh mogočih telovadnih panogah, vršile se bodo tekme, igre itd., najlepša točka pa bodo proste vaje naraščaj-nikov in naraščajnic in povorka 29. junija, v kateri bo 25.000 naraščaja. Prezident Ma-saryk bo prisostvoval tej povorki pred mestno hišo. Naš naraščaj bo izročil češkoslovaškemu naraščaju prekrasen prapor, ki naj zxirazuje oba naraščaja v bratski sokolski ljubavi in v delu za sokolsko idejo. Vse požrtvovalno pripravljanje za zlet bo našemu narašča ni in jugoslovenskemu SokolstvTi obilo poplačano v zlati Pragi. Praški zlet jim bo utrdil vero v nesmrtnost sokolske ideje, dvignil jih bo v ljubezni in volji do nesebičnega sokolskega dela in napravil jih bo za verne in neustrašetae propovednike za sokolsko stvar. Pozdravljena bodi, naša sokolska bodočnost na praškem zletu! Razvitje sekolskega prapora v Štepanji vasi O razvitju sokolskega prapora v Stepa* j nji vasi pri Ljubljani preteklo nedeljo 2Ü. t. m. smo že priobčili kratko poročilo. Ob* javljamo še nekatere karakterističnosti. Svečanost razvitja ni bila sicer pom* pozna, pač pa tem prisrčnejša. Prapor sam je krasno delo, narejeno po načrtu učitelja Račiča. Na predvečer razvitja v soboto je pevsko društvo «Sava» s člani sokolskega društva priredilo kljub neprestanemu de» žc u podoknico kumici ge. Reziki Brie* I j e v i. Agilni in marlijivi Stepanjci so ves teden obupavali, da se jim svečanost pone* sreči, toda v nedeljo se je nebo zjasnilo in nastalo je prav primerno vreme za sveča* nost. ki je pričela popoldne. Zastopstvo JSS, zastopstvo ljubljanske župe, ljubljanskega sokolskega društva in Sokol Vič so prikorakali % zastavami in vo* jaško godbo na čelu v Stepanjo vas, kjer jih je pri vhodu pozdravil član štepanjske* ga Sokola hr. Novak. V imenu JSS se je na pogdravu zahvalil Bogomil Kajzelj, d-i* joč izraza veselili napredka šrepanjskega Sokola. Vsa sokolska društva so nato odko* rakala med svirnniem godbe na slavnostni prostor na Planirfu, kjer ie bilo svečano razvitje prapora. Starosta štepanjske£a iSo* 1 kola br. B r i c e lj je vsvojem govoru orne« ii j nI siavno^tni pomen razvitja prapora so* kolskega društva, ki slavi ebenem 151etnico svozega -obstoja. Okoli tega prapora naj bi se zbiralo vse, kar misli in čuti za sokoisko idejo, za nje proevtt in njeno zmago. Sta* rosta Biicelj jc nato izročil krasen prapor br. Pogačniku star. v varstvo. Kumica s. Rizika Bricljeva v narodni nosi je praporu kumovala ob tej priliki po* zdravila prapor ^ prav izbranimi, iz srca in v srce sega očimi besedami. Pozvala je So* kole in Sokoiice, naj bodo ponosni na novi prapor, ki se pridružuje staremu ljubljan* skemu praporu. Pripela jc na prapor krasen trak, na kar jc sledilo pobra:injenje pra* porov. Sveč nost sta s primernimi govori za* ključila dr. Fran Lokar in Bogomil Kajzelj v imenu JSS. Nato je bil formiran sprevod sokolskih društev z vsemi prapori na čelu, ki je korakal s Planirja proti Stepar.ji vasi in nato nazaj. S tem je bilo razvitje kon* C-no, na kar je sledil nastop Sokolstva z raznimi vajami. — Razvitje je pozdravil brzojavno Sokol v Ribnici. — Pri proslavi je sodelovala godba Dravske divizijske ob* lasti. mM mM mm k* S%SÄ astnega izdelka Vam nudi 67 os. Rojina, Luibl«anaf Aleksandrova 3. Jugoslavija - Češkoslovaška V ponedeljek 2S. junija na Vidovdan se vrši v Zagrebu meddržavna nogometna tekma Jugoslavija : Češkoslovaška. Za tekmo vlada naravno v naših športnih krogih veliki interes. Tekom zadnjega leta smo odigrali celo vrsto meddržavnih tekem, pri kateri h nismo imeli preveliko sreče. V Italiji emo igrali na treh krajih. Podlegli smo v Padovi 2 : 1, zmagali v Napolu in pozneje katastrofalno izrubili v Rimu. Proti Bolgarski smo zmagali a : 1, v Parizu smo podlegli državni francoski reprezentanci s 4 : 1, v Havru pa zmagali nad pokrajinsko reprezentanco a 6 : 2. Brez dvoma je, da trpe naže državne reprezentance na takozvani zaszrebški orijeri-taciji in da je ta orijentaciia v glavnem kriva, da ne moremo postaviti dobre kTil-ske vrste in s tem obrambno in napadalno eksaktno delujočega moštva. Tudi nehomogenost je kriva naših porazov. K vsemu temu 6e pridružuje še make brezvoljnosti našega napada- Prepričani smo, da bi homogena moštva mnogo bolje odrezala. Dosedanja srečanja s Češkoslovaško so d~la sledeče rezultate: 7 : 0 na Olim-pijadi v Amersu, 6 : 1 sledečega leta v Pragi, 3 : 4 v našo korist v Zagrebu, neodločen rezultat 4 : 4 sledečega leta v Pragi, nato zopet dva poraza 2 : 0 (za nas je igral Hajduk) in pa 7 : 0. Od šest srečanj 1 zmaga, 1* neodločna, 4 porazi; 29 : 9 v korist Cehom. Ü izidu letošnje tekmo ni mogoče ničesar prerokovati. Češkoslovaška je to pot proti nam postavila razmeroma Šibko garnituro, tako da lahko naše moštvo zmaga, ako se le malo potrudi. Postava Češkoslovaške je sledeča: Staplik. Kumer, Pavlin, Krompholz, Stefel, Cipela, Wimmer, K nizek, Beibel, Janša, Dolejši. V tem timu so samo trije res renomirani igralci, in sicer Stapiik, Krompholz ter Vvimmer. Savezni kapetan JNS je postavil proti Češkoslovaški sledeče moštvo: Mihelčič, Ivkovič, Vrbančič, Hitrec, Premrl, Marjanovi?, Petkovi č, Načevič, Cindrič, Giller. — Lahkoatlefična fekma LJubljana — Julijska Benečija. Prizadevanju agilnega LLAP je k< nčno uspelo, da se pogodi z vod* stvom lahkoatletike v Julijski Benečiji gle* de teknKnanja med reprezentancama Ljub* ijane in julijske Benečijj. Tekma se vrši v Ljubljani 4. julija, v prvi polovici oktobra pa bo revanžna tekma v Trstu. Program ljubljanskega mitinga je nastopni: teki 100, 400, 800, 1500, 5000, pešhoja 5000 m, skoki v dalj, v vis, s palico in troskok, meti di* ska,kopja kladiva in krogle, štafeta 4 X 100 m. — Hazena. (Službeno iz LHP.) Za ju* trišnjo tekmo Maribor-Ljubljana odrejam sledečo družino: Jermol I in II Koch II, Vi* der, Oman, vse Ilirija ter Zupančič, Schiff* rer, Ccrnc, vse Atena. Odhod jutri v nedc* I jo ob 8. uri dopoldne z glavnega kolodvo* ra pod vodstvom ge. Polakove. Danes zvečer trening tekma med A in B teamorn. Včeraj pozvane se morajo brezpogojno od* zvati. V slučaju slabega vremena se vrši isrotam kratek sestanek, katerega se imajo udeležiti vse za jutrišnjo tekmo določene igralke, poleg teh tudi gdč. Jančigajcva, Cimpermanova in Bcrnikova. — Tehnični referent. UMS KOLEDAR Danes: Sobot«, 26. Jon:ja J >2t>. i-at;>. junija 19Jo; h * ! mi: Ircnej in Leon; pravoslavni; 15. Jun ja, > dov dan; musi-mani: 17. Kil džc 1344; üd je: 16. tamuza 56SÖ. Torek: 29. junija 1936; katoličani: Pe« ter in Pavel; pravoslavni: 16. junija: '-' . m: muslimani: IS. zil*liiclže 1341; židjc: 17. ta* muza' 5686. prireditvi: v soboto. Gledališče: «r-'iga^ova svatba-. Kino Maticz: ^Ljubimkanje v g.: ji»; Ljubljanski dvor: «:"r Ideal: «Pat in Patachon». Velesejem in Groharjeva razstava. PRIREDITVE V nedeljo. G ledaiisče: « G r o f i c j Marica*. Kino Matica: »Ljubimkanjc v garni/ Ljubljanski dvor: »Črni angclj Kin / . «Pat in Patachon». Športne prireditve: Igrišče Iliri u ob 14. prvenstvena tekma Jadran rez. — 11 m es rez. — Igrišče .1. 6'. K. Primor 14.15: nogomet Jadran; junior ji: MU nato Primorje jun.; Reka; on 16.45: h Adrija (Trst) — Primorje; ob 18, nog Primorje: Slovan. Od 7. ure zjutraj pa do večen tekmovalno streljanje S. L. d. na voj strelišču. Velesejem in Groharjeva razstava. PRIREDITVE V PONEDELJEK: Gledališče: «d3oris Godimo* > Kino Matica: «Sv. Janez in kana (Harold Lloyd); Kino Ideal: «Pat in I chon; Ljubljanski dvor: »Grofica Mas Kolesarska dirka Primor ja. Start i na Kongresnem trgu; cilj ob 14.30 na igri u A. S. K. Primorje). — Ob 15. dirke na i šču Primor j a. Velesejem in Groharje\'3 razstava. Vidovdanske proslave v Kinu Matici in po šolah. PRIREDITVE V TOREK. Opera: «Grofica Marica». Kino Matica: «Sv. Janez in kanarček« (Harold Lloyd); Ljubljanski dvor: «G;< I ca Marica*; Kino Ideal: Pat in Patach< Velesjem in Groharjeva razstc\L>. Javna telovadba na tivolskeni tc!ova» dišču ob pol 16. DE2URNE LEKARNE: Sobota: Sušnik, Marijin trg; Kurah, Gosposvetska cesta. Nedelja: Sušnik, Marijin trg; Kurait, Gosposvetska cesta. Ponedeljek: TJ. Trnkozv, Mestni trg; Ramcr, Miklošičeva cesta. Torefc; Bohinc, Rimska cesta; Leuste':, Resljeva cesta. VLAKI ODHAJAJO IZ LJUB J ANE. Na Gorenjsko: ob 5.25, 6.37, MAß, 14.45, 19.00 in 21.10 (brzi). V Kamnite: ob 5.10 (samo ob nedeljati in praznikili, 7.55, 14.00 In 1S.2C». Na Dolenjsko: ob 6.17, 10.10, 13.15, 18-52, 21.55. Proti Rakeku: ob 3.45 (orient simple K 4.17 (brzi), 4.50 (brzi), 12.20 (brzi),- 14.22, 17.45, 2L20, 23.10. Proti zidanemu mostu: ob 0.21 < I, 0.54 (brzi), 1.2S (ekspresni), 5.26, 7A3. 9 s (brzi), 12.02 (brzi), 12.14, 14.15, 17.15 (..... ), 17.45, 211.20, 23.10. Na Vrhniko: ob 7.50, 13.25, 18.15, 2?.20 VLAKI PRIHAJAJO V LJUBLJANO. Z Gorenjskega: ob 7.27, 8.45 (brzi), 8.58 (gor. kol.) 11.33, 16.38, 18.48, 21.05, 22.10 (ob nedeljah in praznikih). Iz Kamnika: ob 6.46, 13.05, 1735, 2\ 10, (ob nedeljah in praznikih). Z Doleniskega: eb 6.02, 7.38, 10.27, 11.35, 20.40. Z Rakeka: ob 0.13 (brzi), 0.48 (brzi), 1.18 (ekspres), 5.55 (brzi), 7.20, 10.40, 11 3 (brzi), 16.16 (brzi), 18.43, 22.3$. Z Zidanega mosta: ob 3.25. 335 ' -nres), 4.11 (brzi), 4.42 (brzi), 7.32. 9.57, ii 06 (brzi), 13.53, 17.12 (brzi), 18.03. ?f.00 {b >. 21.46. Z Vrhnike: ob 6.27, 10.00, 17.*), ?o.55 Tob nedeljah in praznikih). So ze tukai Zeppslini iz „Jftirim" Eolcoköe, Vse obcüönje, vse ogleduje vele* sejem paviljon i t: ia rasa velesefma: i SSM (Harold Ll(jyd) (Harry Ledtkc n Lil'an Haivey) ' 2. ) MSv. Janez in kanarček" v 3, ) „Qlow&h, ki se nskoii n& smefe" (Busler Keaton) 4*.) „Beüa sestra" qumm Gish) Za ta veiefilni bo dvorana dekorirana v gotskem slogu. Film spremi a velik pevski zbor in pomnoženi oikester. Predstave ob delavnikih ob: 4., pol 6., pol 8. in 9., ob praznik h ob; 3, pol 5, 6. pol 8., in 9. Pri vseh predstavah svlra naš prznano prvovrstni ume niški or':cster pod vodstvom prof. E. Feršnga. ELITNI KINO MATICA najlepši in največji kino v Slo enH — Telefon 124. Stev. 143. »S L o v E n S K I N A K O D» dne 27. junija 1926. Kontrasti stanovanjske krize Pod zaščito stanovanjskega zakona stoječi državni uslužbenec ob dežju pod šotorom na ulici« — Dvonadstropna dobro ohranjena hiša s številnimi sobami popolnoma prazna v sredini mesta. Neprestani nalivi in deževje! iVes •nesec junij nismo imeli niti treh lepih solnčnih dni. Tudi včeraj je lilo ne* prestano. To povzroča v človeški du* ši težko depresijo in melanholijo. Ob takih deževnih dnevih je tudi revolu* cijonarni Cankarjev popotnik najraje zlezel v kak hlev ali listnjak ter se tam varoval pred moreco mokroto. Ljubljanske ulice so ob takih trenut* kih tudi na zunaj izraz splošnega du* levnega nerazpoloženja. Včeraj sem ob deževju brodil po ulicah ter srečal svojega nekdanjega znanca. Stal je na Cankarjevem na* brežju. Motril je sicer že staro, toda še vedno dobro ohranjeno hišo z dve* ni a nadstropjema in spodaj z večjimi skladišči. [Vrata so bila močno zaprta in še zapahnjena z železnimi zapahi. Torej od nikoder ni mogoč vstop člo* veku, ki je brez strehe in si skuša naj* ti v teh deževnih, dušo morečih dne* vih tiho in toplo zavetje. Vprašal sem znanca: «Čemu smotriš to poslopje?* Odgovor revolucijonaren: «Sem z dni* žino pod milim nebom, toda sredi Ljubljane stoji prazna hiša, v kateri »e najbrže sprehajajo miši in podga* nc.» — Po daljšem molku je zopet na* dalje val: «Zanimaj se za to stvar in danes, ob tem deževju, poseti družine, bivajoče pod šotori!* Poslovila sva se. Zadnji čas so se izvršile zlasti od strani rednega in de* loma tudi stanovanjskega sodišča mno* goštevilne deložacije. Celo na Kralja Petra trgu pred justično palačo je bi* lo postavljeno pohištvo, pokrito z ve* liko železniško plahto. Na drugih kra* jih mesta je bilo še več takih žalost* nih pojavov. Kričeč primer pa sta dva šotora, ki se nahajata pred nekdanjo šentpetersko vojašnico, kjer ima svoj sedež stanovanjsko sodišče, ki stran* kam dodeljuje stanovanja in rešuje tudi stanovanjske spore. Na travniku ob zidu šentpeterskega zurmišča in ob Škofji ulici je postav* Ijen šotor. Zraven njega je mala shrambica za premog in druge malen* kosti, poleg nje pa prav primitivna pce. Nesrečni deložiranec si je v skraj* ni sili zgradil peč iz nekaj kosov ope* ke, počez pa postavil štedilniško plo* ščo. Da ne bi padal dež na ogenj in oviral kuhe, je deložiranec postavil skromno strehico, ki pa ne more pre* prečiti ovir za kuhanje tople hrane ob neprestanem deževju in nalivu. Že ne* kaj dni me je ta šotor zanimal. Neko ^opoldne sem videl okoli šotora ska* ati dva malčka in okrog gospodinjiti repko ženo, ki je obenem varovala dojenčka. Včeraj popoldne sem poslu* šal prijateljev nasvet in šel na posete k deiožirani rodbini. V šotor je svo= beden vhod in brez posebnih ceremo* nij sem pozdravil celokupno rodbino z družinskim glavarjem vred. Pod šotorom stanuje poštni usluž; benec Anton Toplikar, s svojo ženo Kcziko, sinom Tončkom, hčerko Mi* mico in 5mesečnim dojenčkom Davo* dnom. Poprej e je stanoval v Bohori* cevi ulici 11 v Udmatu, toda pri neki stranki kot podnajemnik. Stanovanje je bilo pravemu najemniku sodno od* povedano. Sedaj se je pričela zanj kri* ževa pot in pravo trpljenje. Sodba je postala pravomočna in izvršna. Pred enim mesecem se je moral Toplikar umakniti in preseliti na travnik pred šentpetersko vojašnico. To je bila usoda podnajemnika, katerega stanovanjski zakon v nobe* nem oziru ne ščiti. G. Toplikar je opi* sal nato svojo nadaljno borbo za sta* novanje. Dejal je kratko: «Pri stano* vanjskem sodišču sem prosil in prosil, da mi nakažejo stanovanje. Prijavil sem tudi sam več stanovanj. Vse za* man. Neko stanovanje, v katero me je hotela radevolje sprejeti tudi lastnica, so odkazali drugemu. Sedaj že mesec dni čakam pod tem šotorom na boljše čase. Včasih ne morem niti naj* ti pravih izrazov svojemu razburjenju, niti se brzdati. Bil sem tudi razburjen na stanovanjskem sodišču tako, da sem rabil izraze, radi katerih morda pridem pred kriminal, jaz, vsa leta po* šten državni uslužbenec* Neprestano so goste kaplje dežja ropotale po šatorovi plahti... «Kako si kuhate toplo hrano?* Tu je posegla v besedo skrbna gospodinja in mati 5*mesečnega do* jenčka: «Ne morem nama skuhati ob tem deževju tople hrane. Je nemogo* če. Poglejte tam našo kuhinjo! Jemo vsak dan samo solato ali kaj mrzlega. Otrokom segrejem na temle malem samovaru nekaj mleka. Za tega male* ga mi je hudo, ker mu ne morem niti plenic posušiti. Dobe pa se še usmilje* ni ljudje, ki mi jih posuše in operejo. Iskrena jim hvala!* «Kako prebijete te deževne in hladne noči?* «Ponoci je mraz! Midva še neka* ko prestaneva, ker sva utrjena, toda najini otroci!___Moj Bog!... Materi se je zasolzilo oko, stisnila je dojenčka na prša in pristavila: «Naj bolj mi je hudo za tegale! Cele noči prejoka, ker nima tople sobe in ne tople postelje.* Poslovili smo se in skušal sem po* gledati še v drugi šotor, stoječ pod kostanji ob bregu Ljubljanice. Tu je pohištvo spravljeno pod veliko želez* niško plahto. Pravijo, da ta stranka biva pod kostanji že dva meseca. Sku* šal sem najti vhod v šotor. Končno sem dvignil rob plahte in vprašal: «Ali je kdo doma?* Oglasi se mil otročji glas: «Ne! Sami smo! Zvečer prideta ata in mama.* Ker sem bil v bližini stanovanj* skega sodišča, me je gnala ne samo radovednost, marveč tudi novinarski poklic, da vsaj mimogrede proučim milje na tem sodišču, ker sem slišal nekatere pritožbe. Po dolgih ovinkih in iskanju sem dospel v II. nadstropje zadnjega trakta nekdanje vojašnice — do sodišča. Vidim odp to sobo in no* tri mladega uradnika stoječega pri mizi in čitajočega neki spis. Na odprta vrata potrkam, vstopim in pozdravim: «Dober dan!* Nikakega odgovora. Stopim še korak dalje ter ponovim: «Dober dan, go* spod!» Ozrl se je in jaz sem prosil, če bi mogel govoriti s tem in s tem go* spodom. Dobil sem suh in birokratičen odgovor: «Sedaj niso uradne ure!» Na mojo pripombo, da želi novinar dobiti neke informacije, je postal mladi go* spod prijaznejši. Ker so popoldne raz* prave, sem stopil najprej v večjo so* bo, ki je določena kot čakalnica za stranke. V sobi je čakalo večje število strank, tožiteljev in tožencev. V drugi sobi se vršijo razprave, ki potekajo še precej mirno in stvarno. Zanimiv je bil dialog med boljšima strankama pred tričlenskim sodiščem. Toženec naglasa: «Saj ima tako stano* vanje kot turški paša!» Tožitelj pa zahteva, da toženec iz* prazni svoje stanovanje, ker ga potre* buje. «Saj je ekonomsko dobro situ* iran!» Kako je pravda izpadla, ne vem, ker nisem čakal izida, ampak sem od* šel po nasvetu svojega prijatelja k dru* gemu uradniku stanovanjskega sodi* šča, da dobim pojasnila. Tu je bil raz* govor o poslovanju sodišča, o dodelit* vah stanovanj in o uvodoma omenjeni prazni dvonadstropni hiši sredi mesta. Pojasnil mi je zadevo. Omenjeno hišo se imenuje najnovejša burka flarold Lloyda 8 dejanj šale in smeha, pride te dni v «Elitni Kino Matica» Prosveta Anatol Kammenski: fflenažerija — Kako vam ugajajo majhni pre* šički? — je vprašal Anton Gerasimo* vič z naglasom na majhni: — o ve* likih za enkrat molčim. Sploh pa ... da* nes sem dober, vesel in velikodušen. Zelo sem vam hvaležen. Ljutikov, da ste prišli in konec besedi. V uradu bom seveda kljub temu sitnaril. Danes ste zamudili celo uro, včeraj pa tričetrt ure. Opozarjam vas, da je treba delati. Da — s. Nič ne de, da ste ministrov nečak. Tristo vragov, zdi se mi, da sem že zopet pijan. A zakaj? Zato, ker sem nesrečen. Pevec sem, tenor di — forza, moj glas prav nič ne zaostaja za ka* narčkovim, na me silijo pisati referate in poročila za senat. In nihče noče raz* nmeti, vrag jih vzemi vse do zadnjega. Valcntino sovražim, ona je mrha. Ka* nareka imam pa rad. Samo on me raz* ume. V. Ob enajstih je prišel nečak Antona Gerasimoviča, artiljerijski poročnik Merz, toda z njegovim prihodom se ni ni 2 spremenilo. Samo Anton Gerasi* movič je spregovoril z obnovljeno energijo, obnovljeno se je Valentina smehljala Serjoži in vedno češče se je začela pojavljati na pragu Dosja. Poročnik Merz je veselo žvenketal z ostrogami, hodil po sobah, kadil in trkal z Antonom Gerasimovičem. Va* lentino je nazival «velecenjena tetka», «Drekrasna gospodinja*, «naša čudovi* ta predsednica* itd. Serjoža Ljutikov se je počutil z Merzovim prihodom še bolje. Anton Gerasimovič je že govoril: — Jaz sem širokogruden in talen* tiran človek. Preziram uradnike in sebe ne smatram uradnikom. Da — s. In če v celem departementu nihče ne zna pi* sat referatov take, kakor jaz, imamo opraviti samo z novim dokazom, da je v meni poginil pisatelj, poet. Valenti* na, nikar tako ne sili v Sergeja Ivano* viča. Vidite, gospoda, moj nečak je že davno zaljubljen v njo, a kaj mu to korisvi? Ovije jo okrog prsta, obrne in konec besedi. Kaj ne, Merzulja? — Da, res je, striček! — se je ogla* sil Merz: — prekrasna, tetka! Dovolite, da vam poljubim ročico. — Ne, ne dam, — se je zasmejala Valentina. — Naj jo poljubi raje Ser* joža. Serjoža je poljubljal njeno roko in mislil — kaj storiti, da ostane vsaj za hip na samem z njo. Dosja je prinesla štiri steklenice piva in Anton Gerasi* movič je zakričal: — Hura, hura! Nu, artilerija, sproži težke topove! Valentina, kaj pa rezer* va, jo imamo? — Ne, je že dovoli, nobene rezerve nc dobiš! Saj si že itak ostuden. Lahko na Cankarjevem nabrežju je Okrožni urad za zavarovanje delavcev izpraznil že pred več kot šestmi meseci, febru* ar j a je zaprosil neki gospod, da se mu po stanovanjskem sodišču dodeli sta* novanje v tej hiši. Lastnik je pri raz* pravi kratko izjavil, da hiša ni nikdar služila v stanovanjske svrhe, marveč so bila tam skladišča in pisarne. Ker takoj po prevratu tvrdka ni imela mnogo blaga na razpolago, je državna oblast zasedla za OUZD vse prostore. Sodišče je uvedlo poizvedbe, ki so te navedbe ugotovile in končna sodba se je glasila, da ne more stanovanjsko so* dišče s prostori v tej hiši v smislu se* Groharjeva razstava V počaščeni e 15 letnice umetnikove smrti je priredila Narodna galerija v Ljubljani kolektivno razstavo I. Groharjevih del. Razstava se nahaja v Jakopičevem paviljonu. Prirediteljem spominske razstave je uspelo, da so nabrali deloma iz dvoran Narodne galerije, večinoma pa od zasebnikov nadvse obsežno kolekcijo Groharjevih del, iz katerih je razvidina skoro popolna slika njegovega ustvarjanja in umetniškega življenja. Na razstavljenih delih nartančno razločimo poedine faze Groharjevega razvoja: mladostno dobo slikarskih prvencev s cerkvenimi motivi, nato približevanje k samostojnemu slogu in končno popolno oblast nad vsemi impresionističnimi umetniškimi silami z izvirno domačo vsebino. Prepričani smo, da bo razstava učinkovala radi svoje slovenske pristnosti ter umetniške potence največjega slovenskega upodabljajočega umetnika v pravem propagandnem smislu in da bo privabila številno občinstvo v svoj hram. Ivan Grohar se je rodil v Sorici. Oče mu je bil dninar, prva leta po končani ljudski šoli je služil za hlapca, pastirja in drvaria. Pozneje je prišel v Kranj in Zagreb. Po končani vojaški sluižbi je hotel na beneško akademijo, nakar ga je kranjski deželni odbor poslal na deželno risarsko akademijo v Gradec. Odtod je sprva hotel na dunajsko akademijo, nato je odpotoval v Monakovo, potem se je vrnil v Sorico, kjer je mnogo slikal. Odtod je odšel zapet za dve leti v Monakovo. L. 1900 se je vrnil v Ljubljano in začel slikati gorenjske krajine. S tem zalčne njegovo pravo umetniško življenje in delovanje. Bival je prehodno v raznih krajih Slovenije, odhajal za kravek čas v inozemstvo in sodeloval pri številnih inozemskih razstavah. Ustanovil je prvi slovenski umetniški klub »Sava«. Tedaj se je s prijatelju z Jakopičem, ki tvori ž njim dvo-zvezdie slovenskega impresijonizma. Umrl je v Ljubljani na jetiki, ki si jo je nakopal z življenjem, polnim pomanjkanja in stradanja. Njegova najmočnejša dela so »Pod Ko-privnikom«, »Sejalec«, »Pomlad«, »Cvetoča jablana«, »Sora v zimi«, »Snopi« Itd. Moč Groharjeve umetnosti je v njegovi vedrini in prisrčnosti ter v toplini ljubezni, s katero je slikal svoje krajinske impresijonistione vizije. Iz njegovih slik diha najčistejša dobrota in mir. Slavcev koncert Za koncerte, vrh tega še za vokalne, je sedaj pač neprikladen čas. Društvo, ki pri* reja sedaj koncerte, mora že vnaprej raču* nati z materijalno izgubo. Ako navzlic te* mu stopa na oder, pa mu je gotovo mar za svoje delo, za moralne vrednote, za svoj pevski napredek in to je tudi več vredno, kot polna blagajna. Pravili so, da je bilo včeraj prodanih dokaj več vstopnic, kakor pa je bilo ljudi na koncertu. Postopek go* spode, ki plača vstopico, a na koncert ne pride, je za pevca žaljiv. Meni ni mar za tvoj denar, hočem tvojega zanimanja, pri* znanja, tako se odpravi nadležneža, pro* sjaka z lajno. «Slavec» je pokazal z včerajšnjim na* s topom dokajšen napredek. Bali smo se že, da vsled notranjih kriz zaspi. Resna volja glasbenega učitelja Brnobiča in 50 mladih ljudi, ki rajše pojo, kakor pa se potikajo brezplodno okoli, je dvignilo «Slavca» iz brezdelice. Včerajšnji koncert je dokaz, da je društvo na pravem potu. Ne bom gledal na malenkostne hibe, ker je celota prav hvale vredna. Svetujem le izpopolniti alt in tenor, paziti na to, da alti ne bodo disto* nirali, ne forsirati dinamičnih, semtertam tekstu neprimernh sunkov, iskati bolj no* gresta v restavracijo in zaključita pi* jančevanje tam. — Hura, pojdimo v restavracijo! — In čim prej, prosim, — je dejala Valentina srdito. — Upam, da pojdete z nami tudi vi, velecenjena tetka, — se je oglasil poročnik. — Niti na misel mi ne pride, saj sem že zdaj zaspana. Sergej Ivanovič mi bo že oprostil, strašno sem trudna, — je dejala z utrujenim glasom in po* dala Ljutikovu roko. Serjoža jo je po* ljubil in zadrhtel pri misli, da bo opoj* nih sanj tako kmalu konec. Toda tisti hip se je zgodilo nekaj, kar je postavilo Ser j ožino dušo na glavo. Stal je že na pragu salona. Va* lentina je obrnila možu in nečaku hr* bet, razširila značilno oči in mu skrivaj namignila z roko. — Dosja, — je zaklicala, kakor da se ni nič zgodilo, — kaj pa ježi, ali ste jih našli? Pojdiva, Sergej Ivanovič, pa naj bo, za slovo vam pokažem še ježe. In komaj je stopil Serjoža za njo, ko ga je v salonu prijela za roko in zašepetala: Kaj res nisi uganil, tepček? Le hitro ju spravi z doma, odkrižaj se ju in pri* di nazaj. Potrkaj na vrata. Dosja ti odpre. Mili, mili... U*u, jamice, brci* ce... Valentina se je naglo ozrla. Niko* gar. Samo iz jedilnice so sc razlegali danjega zakona razpolagati in se do* delitveno postopanje ustavi v smislu č7e;?a 2.. odstavka I. stanovanjskega zakona, ker ti prostori nikdar niso služili za stanovanja. Od tega časa nikdo več ne zahteva v tej hiši stanovanja, a prostori se tu* di ne oddajajo v najem kot poslovni prostori. Slučaj te dvonadstropne hiše je ob* enem drastičen dokaz, da je sedanji stanovanjski zakon v marsičem po* manjkljiv in ni računal z okolnostjo, ako bi se taki poslovni prostori več ne vporabljali v svoje svrhe in kaj je po* tem ž njimi? /. D. tranjih vrlin skladb. V splošnem so bila de* la, ki jih je «Slavec» pel na pamet, princ* šena sigurno in svobodno. Program je bil poživljen s tremi ženskimi zbori in solo* nastopom opernega tenorista Banovca. K posameznim skladbam nekoliko pripomb. «Tece voda» je srčkana stvarica, «Lepa Mara» je na vsak način v celoti predolga, preenolična, «Stoji mi pol je» da neprimerno več truda, kakor pa uspeha. «Cesi me» je bila prav dobra, «Cergo moja» je skladba Davorina Jenka, ne narodna, pri zmanjša* nem septimnem akordu v «Gudi gudalo» je treba paziti na čistost, v ženskih zborih poj alt poslušaioč klavir, «Vecer» je kontra* punktična igrača mojih dijaških let, «Jabu* ka» je kompozitorno precej več vredna, kot «Zimsko jutro» istega skladatelja, bila je tudi peta prijetnejše, «Zrelo žito» je bilo prednašano iz drugega dela pa najboljše. G. Banovec mora svoj program posvežiti, gdč. Čopova je vrla pianistka, g. Lipovšek je sodeloval tudi pri »Skupnem grobu*. V splošnem je koncert moralno prav do* stojno uspel. Ljubeznjivega priznanja s plo* skanjem in cvetjem mnogo. «Slavec» je sto* pil na pot, ki pelje navzgor. Prepričan sem, da sedaj na tej poti ostane in pride kmalu do zanimivejšega programa, do večjih del! —č. Ljubljanska opera v praznikih. V dneh 27., 28. in 29. junija so v ljubljanski operi sledeče predstave. V nedeljo zvečer ob pol 20. se poje priljubljena Kal mano va opereta »Grofica Marica< z gospo Poličevo v naslovni vlogi. Ista opereta se ponovi zadnjikrat v tej sezoni na praznik sv. Petra in Pavla (v torek) ob 15. popoldne. Uprava je določila poslednjo uprizoritev >Grofice Marice« kot popoldansko predstavo radi tega, da omogoči obisk tudi izven-Ijubljanskemu občinstvu. Predstava bo končana ob pol sedmih, tako da je zaunanjim gostom omogočen odhod z večernimi vlaki. Obe predstavi >Grofice Marice ToscaTannhauser< pod vodstvom ravnatelja g. Mirka Poliča. V operi sodelujejo vse nase operne moči; delo je popolnoma na novo naštudirano in tudi inscenirano. Režijo vodi g. Zdenko Knittl. Z uprizoritvijo »Taiinhäuserja* zaključi Narodno gledališče v Ljubljani gledališko sezono 1925—1926. Češka baletna premijera. Dne 1. julija uprizore na Narodnem divadlu v Pragi premijero baleta »Doktor FausU, ki ga je napisal skladatelj František Škvor. Premijero bo dirigiral skladatelj sam. Razpisi za skladatelje. L' academia filarmonica Romana razpisuje nagrado 1000 lir za suito godalnega orkestra. >The mu-sical fund society of Philadelphias pa hoče nagraditi najboljše delo ikomorne glasbe za tri do šest instrumentov s 5000, 3000 in 2000 dolarji. Sovjetsko gledališče. Na mednarodnem kongresu gledaliških igralcev, ki se pravkar vrši v Berlinu, je poročal ruski igralec Konstantin Vladimirov o položaju sovjetskega gledališča. Rusko gledališče poskusa ohraniti klasične umetnine, v drugi vrsti pa podpira proletarsko in seljaško ustvarjanje. Dalje 6tori sovjetsko gledališče vse, da se gledališko umetnost čim bolj popularizira. Daje brezplačne predstave za pijani glasovi. In naenkrat je stopila na prste, objela Serjožo in se strnila z njim v dolgi, znojni poljub. — Gospa, ali ste znoreli, dovolj je tega! — je zašepetala Dosja, stoječ na straži. Serjoža se je izvil iz njenega obje* ma. Dosja je stala vzravnana, vitka, na ravnih, malce razkoračenih nogah in mu gledala naravnost v oči. — Ne smeš ga gledati, — je zaše* petala Valentina z ljubosumnim gla* som. — Ježek, ježek — je zakričala na ves glas. — Nu, evo vam, igrajte se z jezom. Lahko noč. Planila je v spalnico in zaloputnila vrata. Serjoža je brcnil z nogo ježa ter se vrnil k Antonu Gerasimoviču in častniku, ne da bi pogledal Dosjo. Predno je odšel Anton Gerasimovič z nečakom v restavracijo, se je obrnil v predsobi k Dosji, rekoč: — Kako dobro ženo imam: v re= stavracijo me je sama nagnala in celo deset rubljev mi je dala na pot. Kje neki je dobila take kapitale? Dosja je pa zašepetala Ljutikovu v slovo: — Pazite, da se ne izdaste! Gospod je opazil in že je ljubosumen. Najeli so dva izvoščka. Serjoža je sedel k Antonu Gerasimoviču, poročnik Merz je sedel sam. — Oprostite, Anton Gerasimovič, — jc dejal Serjoža, ko so zavili v trei* Stran 3. delavske organizacije in za vojake rdeče armade. V prvi dobi po revoluciji ?o bila gledališča nacionalizirana. Mestna akademska gledališča v Moskvi in Leningradu vodi enotno vodstvo. O programu odločajo vsi faktorji, od najvišjega pa do lokalno organizacije gledaliških igralcev. Gospodarski položaj igralcev je osiguran z zakonom. Plača je odvisna od gospodarskega stanja gledališča in od umetniškega položaja igralca. V ponedeljkih so gledališča zaprta radi počitka. Zaslužni umetniki in igralci dobe naslov >ljudskega artista^. To odlikovanje podeljuje ljudski komisar za prosveto. Opozorilo delodajalcev glede prijave delavcev Delodaialci se opozarjajo na aarcdho •ministra za socijalno politiko broj 380, z dne 9. aprila 1936, razglašeno v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasii, od 18. maja 1926, s katero se zvišuje najvišja zavarovalna mezda od Din 40 na Din 48 in ustanavlja še XVIII. mezdni razred. Po omenjeni naredbi se bodo uvrščali odslej v XVIII. mezdni razred vsi nameščenci, ki zaslužijo dnevno nad Din 48. V XVII. mezdni razred pa se bodo uvrščali nameščenci z dnevnim zaslužkom od 40 do 4S Din. Ta izprememba bo stopila v veljavo s 1. julijem 1926. Ker pa se je udomačilo tekom časa pri prijavah onih nameščencev, ki so spadali doslej v najvišji XVII. mezdni razred, da delodajalci skoro brez izjeme niso navedli dejanskega zaslužka, marveč le, da zasluži več kot Din 40 dnevno, zato urad ne more izvesti uradoma na podlagi dosedanjih prijavnic preuvrstitvo zavarovancev v smislu izdane naredbe. Da pa bo kljub temu mogoče uvrstiti zavarovance v novi mezdni razred, se poživljajo vsi delodajalci, da izvršijo najkasneje do 8. julija 1926 ponovno prijavo za vso one nameščence, ki so bili doslej uvrščeni v XVII. mezdni razred. Pri izpolnitvi gornje zakonite zavezanosti se opozarjajo delodajalci, da morajo navesti pri vsakem nameščencu, ki je bil doslej uvrščen v XVII. mezdni razred točno službene prejemke (mezdo)! Prijavo je priložiti uradu potom pristojne ekspoziture najkasneje do 8. julija 1926. One delodajalce pa, ki bi gorenji zakoniti zavezanosti ne ugodili, bodo zadele kazenske posledice § 194 ZZD (denarne kazni od 20—500 Din} kakor tudi posledice § 11 (povračilo različnih denarnih porpor) in končno posledice § 16 ZZD (povračilo stroškov za ugotovitev podatkov na licu mesta po organih urada). Obenem pa bo urad po 8. juliju \92d preuvrstil uradoma v 18. mezdni razred vse one nameščence, ki so doslej zavarovani v 17. mezdnem razredu in delodajalci ne bi v navedenem roku izvršili ponovne prijave. Utemeljene in z dokazi opremljene pritožbe proti tem uradno izvršenim izpremembam bo upošteval urad le, če se bodo predložile najkasneje v roku 8 dni po dostavitvi plačilnega naloga za mesec julij in ako bo doprinešen neiz-* podbiten dokaz, da uradna preuvrstitev iz 17. v IS. mezdni razred ne odgovarja dejanskemu zaslužku. Zato je pritožbi priložiti izjavo prizadetih zavarovancev. Šahovska tekma Ljubljana-Maribor. Jutri v nedeljo se vrši v Mariboru v dvorani Gospodarske banke prijateljska tekma med Ljubljano in Mariborom na 6 deskah. Običajno se sicer igrajo slioni matši na 8 deskah, vendar sta oba kluba radi omiljenja stroškov pristala na šestorico igralcev. Tekma bo zanimiva, ker nastopijo za Maribor nekateri igralci, ki so obenem tudi člani ljubljanskega šakovskega kluba. Tu mislimo predvsem na Franca Poljanca iz Ljutomera in Vasjo Pirca ter Stupana, Ki sta sicer Mariborčana. Zato je izid ze'o negotov, ker so si moči precej enake. Ljubljana postavi precej oslabljeno postavo brez Demovška, ing. Tekavčiča in Mrzlikarja. Igrali bodo sledeči igralci: 1. Jerošov, 2. Furlani, 3. Ciril Vidmar, 4. Vogel« ik, 5. Va-icniinčič in 6. Josip Vidmar. Take tekme so potrebne in jih jc pozdravljati, ker pospešujejo razvoj šahovske igre tudi po deželi. Prireditev, za katero v'ada veliko zanimanje, se prične ob po! 3. popoldne. jo ulico, — domov moram in kot na* lašč imam samo par korakov do doma. — Bežati hočete? Nc dovolim, — je kričal Anton Gerasimovič. — Dolgočasila se bosta z menoj, saj ne pijem. — Tudi to je res. Kam bi človek s tako pokveko! — Nu, vidite. Zato je pa poročnik fant od fare. — Res je, fant, da je malo takih. Merzuljka, kje pa si? — je zakričal. — Tu, je odgovoril častnik. — Izvošček, stoj! — je zakričal An* ton Gerasimovič. In brez posebnih težav je zlezel k Merzu. Ljutikov je ostal sam. Da zabriše sled, se je peljal Serjo* ža nekaj časa naprej, potem je pa za» klical izvoščku, naj obrne. Kmalu je bil na cilju. Potrkal je in vrata so se takoj odprla, ker sploh niso bila zaklenjena. Valentina je bila že v drugi, beli in skoraj prozorni halji z dekoltiranim vratom in rokami. Komaj se je ozrl, že ga je strastno objela. — Dosja! Prišel je, — je vzkliknila vsa vzradoščena. — Odnesi hitro nje« govo suknjo v kuhinjo in ugasni luč v salonu. Ah, kolika sreča! Kako si ga pa naplahtal? Bojim se, da nisi opazil njegove ljubosumnosti. To ti je prava zverina — je gostolela in gledala po* znega gosta tako, kakor bi ga hotela z očmi požreti. Stran 4. «S L O V ENS r t O D» dne 27. junija 192^. btev 143 Sobota, nedelja, ponedešl£& PAT lil PMTMGü v izborni burki Ljubezen v snegu". Od torka 29. t. m dalje PARBšiCA IGRAČKA iz z LIL OAMITA Predstave v delavn. 4., pol 3., In 9., v nedeljo in praznik dop. pol 11., pop. 3., pol 5.. 6., pol 8., 9. KINO IDEAL ^^^^^^^^^^^ MS®S£ Onevne vesti. U Ljubljani, dne 26 junija 1926. — Poljedelski minister v Ljubljani. Po- Ijedeljski minister s. Ivan P u c e 1 j je prispel včeraj iz Beograda v Ljubljano, da v imenu vlade prisostvuje otvoritvi velesej-ma. Minister Pucelj ostane v Ljubljani več dni. — Imenovanje hrvatskega Škofa. Za škofa na Hvaru je imenovan dalmatinski župnik v Sirpetru pri Slitu msgr. Mihovil P u š i č. — Promocija. Gospod Peter Zavrtaaik iz Solkana pri Gorici bo v sredo dne 30. t. m. ob pol eni uri popoldne na ljubljanski univerzi promoviran za doktorja filozofije. — Pomorski tečaj! Jadranska Straža priredi v času od 15. julija do 15. avgusta t. L v Splitu pomorski tečaj v katerega se sprejme 20 kandidatov: učitelji, duhovni, dijaki itd. in v katerem bodo predavali prignani strokovnjaki iz Primerja. Udeleženci bodo obiskali različne ustanove in potovali po morju. Stroške nosi centrala Jadranske Straže v Splitu tako tudi potovanje do Splita. Za ta tečaj ima Glavni odbor Jadranske Straže v Ljubljani oddati 2 mesti, oni v Mariboru pa eno mesto. Udeleženec se mora obvezati, da bo prirejal predavanja in delal propagando za cilje Jadranske Straže. Prijave sprejema do 6. julija ti. glavni odbor Jadranske Straže v Ljubljani odnosno v Mariboru. — Rastavo fotografij priredi od 15. julija do 15. avgusta t. 1. v Splitu Primorska zveza za pospeševanje turizma. Obiskovalci te razstave imajo 50% popust na železnici in na ladiji. Legitimacije za obisk razstave se dobe v Tourist Offic-u v LJubljani. _ Na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani je vpisovanje gojenk za I. razred in za one, ki želijo na novo vstopiti v ostale višje razrede, dne 30. junija ob 9. Sprejemni izpiti se vrše 1. julija ob 8. Na gospodinjski goli »Mladike« se vrši vpisovanje gojenk za šolsko leto 1926/27 30. junija ob 10. — Savez rudarjev v Beogradu. Federacija jugoslovenskih brodarjev na Sušaku je sklenila na izrednem občnem zboru reorganizacijo društva, ki se pretvori sedaj v Savez brodarjev in razširi svoj delokrog na vso državo. Sedež Saveza je Beograd. Izvoljen je začasno odbor, katerega predsednik je Federiko Glavic iz Dubrovnika, kot podpredsednika gg. Ante Sverluga iz Sušaka in dr. Miša Kolin iz Zagreba. _ Trgovsko-obrtni muzej v Zagrebu. Trgov sko-obrtna zbornica v Zagrebu je zaprosila ministrstvo trgovine in industrije r.a odobrenje, da se v Zagrebu ustanovi stalni obrtno-trgovski muzej. Za vzdrževanje tega muzeja je potrebna letna najemnina v znesku 160.000 Din, ki jih plača Trgovski zbornici etnografski muzej v Zagrebu za najem njene palače. — Začetek sodnih počitnic. Letošnje sodne počitnice so se pričele danes in bodo trajale do 14. avgusta. — Prihod generala Vrangla. Začetkom julija prispe v Beograd general Vrangel, poveljnik ruskih zagraničnih čet, ki je dlje časa bival v Bruslju v Belgiji. — Slavnostna razsvetljava na Bledu. Kakor znano, proslavi Bled Vidov dan tudi letos z razsvetljavo. Ponoči bo z Bleda ob 1 zjutraj odpeljal v Ljubljano poseben vlak. V informacijo občinstva navajamo cene za vožnjo po jezeru: 1.) vožnja v plitvicah (veliki čoln) za 1—10 oseb 100 Din, za vsako nadaljno osebo 10 Din več, in 2.) v malih čolnih za 1—3 oseb 50 Din, za 4—6 oseb 80 Din. — Na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani so se pod predsedstvom gosp. unlv. prof. dr. Karla Osvalda vršili od 14. do 19. junija zrelostni izpiti, katerih se je udeležilo 4S absolventk IV. letnika. Od teh je naplavilo izpit z odliko 9, z dobrim uspehom pa 33, in sicer: AmbrožK Angela, Ambrozij Branislava, Arnejc Karolina, Bajič Milena (z odi), Bajič Vera (z odi.), Bernot Angela, Blatnik Angela, BIcjec Katarina, Bostelc Marija, Drobntfč Angela (z odi.), FödTansperg CVlga (z odi.), Orim Gabriela, Inglič Marija, Klemenčič; Julija, Klenha An-selma,- Kobal Marija, Kocjančič Vida, Krištof Vera, Lilleg Vida, Mat]ašPč Leopoldina, Mornar Cirila, Pajek Jožefa (z odi.), Paternoster Marija, Pavle t! č Erika, Podboj Ljudmila, Pucelj Angela, PustotnJk Marija, Sdiauer Lea, Sedaj Pavla, Sirmk Frančiška, Sketelj Albina (z odi.), Skulj Andreja, Svetel Elizabeta (z odi.), Škerlj Marija Eva (ž odi.), ForelU Frančiška, Trtaik Vekos!a-va, Urek Frančiška, Vardjan vida, Zaje Angela, Zupan Marija, zebre Rosanxfa (z odi.), Žmavc Marija. Ostalih 6 k an (Oda tk mora po počitnicah- Izpit Iz enega predmeta p( 'H oviti. • — Ekskurzija UJU v Češkoslovaško Je iz neznanih vzrokov glasom brzojavke društva Edinosti v Zagrebu preložena na •ember. »To v vednost prizadetim. Na-;a;;inejše obve»fi!o sledi- — Ztetn! odsek UJU, poveri. LJubljana. — Otvorieoe planinske koče. Osrednji odbor v Ljubljani tiazatfffija* so pa tofc* te 26. t. m. naprej otvorjene vse njegove keče v Kamniških in Julijskih Alpah razuu obeh koč na Črni prsti. Triglavski dom na Kredarici bo odjwt le v slučaju lepega vremena. — V Julijskih Alpah je zapadlo te dni mnogo snega, ponebna je torej zimska oprema! — »Narodna enciklopedija«. Izšel je 11. zvezek »Narodne enciklopedije*, ki jo urejuje prof. S t. Stanojevid v Zagrebu. Cena 11 zvezku je 45 Din. Naroča se: Bibliografski zavod d. d. Zagreb, Gunduličeva 29. _vj Neokusno izgledajo v mestu in predmestjih tiste stare In na pol nove hiše, ki so še danes brez vsakega najprimi-tivnejsega tlakovanega hodnika, radi česar morajo pasanti ob dežju mimo njih gaziti po blatu; mnogi tudi ne dado popraviti svojih razjedenih žlebov, tako da lije ob dežju voda na trotoar in seveda tudi na pasantel — Iz Tržiča nam pišejo: Deška in dekliška meščanska šola v Tržiču priredita v nedeljo, 21. junija svojo vsakoletno »Vidov-dansko razstavo« v šolski telovadnici. Odprta bo od 8. zjutraj do 6. zvečer. Razstavljeni bodo vsi risarski izdelki, zvezki ter ženska in deška ro'ena dela. Po zaključku razstave dobe učenci svoje izdelke nazaj. V ponedeljek se zaključi šolsko leto z =>Vidov-dansko proslavo«, ki bo s pedagoškega stališča posebno zanimiva. Učiteljski zbor je namreč prepustil izvedbo popolnoma učencem samim. Ti so si izbrali poseben odbor in določili do podrobnosti ves program. Sedaj vlada povsod veliko zanimanje, kako bo ta reč Izpadla. Učni uspehi so to leto zadovoljivi. Meščanska šola je za Tržič največjega pomena, ker bodo enkrat njeni absolventi zavzeli po tovarnah ona mesta, ki jih zavzemajo sedaj izključno tujci. Častno za vrednost tržiške meščanske šole je dejstvo, da so pravkar položili trije njeni absolventi zrelostni Izpit na srednji tehnični šoli v Ljubljani. _ Smrtna kosa. Danes je umrla v Ljubljani soproga Idjučavničarskega mojstra in hišnega posestnika ga. Marija Breme, znana kot izredno blaga in zna čajna žena. Pogreb bo v nedeljo ob pol petih iz Ceg-narjeve ulice 12. — Včeraj je preminula ga. Jožefa Kal an roj. pl. Hollstein. Pogreb bo v nedeljo ob štirih popoldne iz mrtvašnice državne bolnice. Blag jima spomin! Žalujočim rodbinam naše iskreno so-žaljel — Ciril-Metodov kres v Trbovljah. 5. julija praznujemo dan slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Da počastimo spomin teh velikih mož, bo gorel na predvečer, 4. julija na Zlodjevem hribu (Spitz-berg) velik kres. Vsi zavedni Trbovljčani v nedeljo, dne 4. Julija zvečer na Zlodjev hrib k Ciril Metodovem kresu. — Nosečim ženskam, mladim materam in bolehnim damam pripomore prirodna grenčica »Franz-Josef« do urejenega delovanja želodca in črevesa. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravstva so preizkusili vodo »Franz-J os ef« v prav mnogo slučajih za brez izjeme hitro, zanesljivo In brez bolečin delujočo. Dobiva se po lekarnah in drogerijah. 35-T — Volna in bombaž za strojno pletenje in za vsakovrstna ročna dela se dobi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri tvrdki Kari P r e 1 o g, Ljubljana, Stari trg 12 in Gosposka ulica 3. 119T — Krasna izbira najnovejših bluz. Kristo-Hč-Bučar, LJubljana, Stari trg. 81-T — Zlatnike v milu »Gazela« so našli: Fanl Bohorč, Zabukovlje pri Sevnici, Oblak vulgo Govekar, Jama Maučice, Ivan Potrato občinski tajnik Jesenice, Stanko Murko-vič, Ptuj, Leopoldina Zechmeister, Moribor Sodna ulica 25, Francka Cimerman, Dob pri Kostanjevici, Marija Oberster, Zasap 8 pri Brežicah, Katarina Jenko, Sp. Brnik pri Kranju, Anton Potočnik, Sv. Lenart nad Škofjo loko, Ružica Tomlinovič, Cernik, Kasim Hozič, Banja Luka, Kata Jedrnič, Ostrna občina Dugoselo. — Zlatnike so našli v Zlatorog-terpe-tinovem milu: Karolina Glažar, Ljubljana Hrenova ulica, Martin Luzar, Ljubljana Gruberjevo nabrežje 16, Mici Sitar, Sto-žice št. 6 pri Ljubljani, Angela Belec, Sto-žice pri Ljubljani, Ivanka Belič, peiica Koseze pri Ljubljani, Marija Pilih, Brester-nica pri Kamnici, J. Mautner, gostilničar Radvanje, J. Dolenc, Studenci pri Mariboru, M. ibšek, Marija Lurd, pri Rimskih Toplicah, JustI Uratnik, Št. Andraž pri Velenju, Klara Šmigovc, Slatina Radenci, Neži-ka šušteršič, Stanežice pri Št. Vidu, Ivanka Radšel, Šmartno pri Slov. gradcu, Marija Beuer, Zagreb Kustošija 114, Ana He-gol, Zagreb Ilica 207, Danica Jovič, Banja-luka, Štefica Brozovlč, Varaždin, Bisku-pačka ul. br. 20. —- P. N. TRGOVCI se naprošajo, da $1 ogledajo pri pose tu velesejma tudi lepo in okusno razstavo «BUDDHA» čajnih me* šenlc. Informacije na željo. Opozarjamo po* sebno na gratis čajne omarice, ki jih do* bivajo trgovci pri nabavi čaja. Tea Import, družba z o. z., Vclesejm H paviljon št. 161 do 465. —Ij Vidov _ v Ljubliatii. Al-js.ua oo-č-na öu in \tuovdau oitfasiia svoja posiop-ja z drzavni.au in narodnimi zajLavami. Lnako vabi vse prebivalstvo, da na sličvn način okrasi svoje hise aii stanovanja. Obrtna in trgovinska podjetja naj bodo na \ idovdan v smislu naročila velikega župana zaprta med 0 in pol 12. dopoldne. — Mestni magistrat. —li Rezervnim častnikom. Na Vidov dan 28. t. m. cb 8.30 se vrši svečana služba božja, rev:ja i:i deliiiranje vseli trup ljubljanske garnizije na velikem vezbalisču. Ob 11. se vrši služba božja v stolnici sv. Nikolaja. Vsi reezrvoi oficirji naj se udeieiie teh svečanosti. Komanda mesta Ljubljana. —lj Poseben vlak za povratek udeležencev slavnostne razsvetljave na Bledu. Na predvečer Vidovega dne t. j. 21. junija se vrši na Bledu slavnostna razsvetljava. Da se omogoči udeležencem te prireditve povratek domov, bo vozil v noči od 27. na 28. junija na prosi Bled—Ljubljana glavni kolodvor poseben vlak z odhodom z Bleda ob 1. uri ir prihodom v Ljubljano glavni kolodvor ob 3.30 zjutraj. —lj 42 ljubiteljev umetnosti, zbirateljev in zavodov je posodilo dela za spominsko kolektivno razstavo Ivana Groharja, ki je otvorjena v Jakopičevem paviljonu dnevno od 9. do 10 ure. Narodua galerija je s to prireditvijo odkrila celotno sliko enega naših najgenijalnejšili umetnikov, 6likarja, ki je ustvaril neprecenljive zaklade naše umetnosti. Vsak Slovenec in vsak obiskovalec Ljubljane naj si ogleda razstavo, ki je otvorjena le do 11. julija. —lj Odhod Sokola IL v Prago. V soboto, dne 26. t. m. ob 20. uri zvečer priredi Sokol II. v gostilni pri »Mraku« na Rimski cest!, s sodelovanjem pevskega odseka, ki s to prireditviio zaključi svojo letošnjo sezono, sestanek vsega članstva, ki se udeleži vsessokolskega zleta v Pragi, da poda vse potrebne podatke in navodila, Ker je v tem pogledu sestanek izredne važnosti, je v interesu posameznika, da se ga točno udeleži. Zdravo! — Odbor Sokola Ljubljana II. 678-n —lj Triglavanski družabni večer priredi dne 3. julija ob 8. zvečer v veliki dvorani Kazine J. A. D. Triglav v Ljubljani. Na sporedu je nastop triglavanskega pevskega zbora, ki mu sledi prosta zabava s plesom. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Uljudno se vabijo vsi gg. starejšine in ostali prijatelji društva. — Odbor. 6Sl-n —Ij Veslanje po tivoljskem ribniku. Pišejo nam- Te vožnje so postale tem številnejše, čim bolj se bližajo Šolske počitnice; zopet se kaže, da je zanje premalo čolnov na razpolago. Mesto Šestih naj bi jih bilo vsaj deset, saj za občino to ni izgubljen denar, ker se od pomladi do pozne jeseni, posebno Še ob nedeljah in praznikih, kar gnete veslačev. Sploh imamo v Ljubljani vse premalo prilike za veslanje, čeprav Is primerne vode dovolj. —lj Najboljša Štajerska in dolenjska vina se točijo na veseličnem prostoru velesejma, paviljon Fr. Kham, delikatese, spe-cerija in vinarna, Miklošičeva cesta 8. 670-n —lj Luka Vilhar, urar, se je preselil na Dunajsko cesto št. 12. Gl^j oglasi 675-n —lj Veliko ljudsko veselico priredi olepševalno društvo v Rožni dolini v nedeljo 4. julija na Strelišču pod Rožnikom. Zelo zanimiv in bogat spored. Godba, ples. Začetek ob 15. (3.) uri. Ker je čisti dobiček namenjen za olepšavo potov v Rožni dolini in na Rožnik, se priporočamo za mnogo-brojni obisk. —lj Stanovanjski urad velesejma. Stanovanjski urad velesejma posluje od danes naprej permanentno do o. julija v prostorih na glavnem kolodvoru. —Ij Opozarjamo na oratorijski koncert, katerega izvaja pevski zbor Gla9bene Matice ljubljanske s sodelovanjem 6 solistov in opernega orkestra v četrtek dne 1. junija 192G ob 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani. Koncert dirigira kapelnik štritof, izvaja pa se dr. Sirolov oratorij Abrahamova žrtev<. Predprodaja vstopnic v Matični kujigarrd. —lj Mestni delavci mestnega magistrata eo si ustanovili ^Podporno društvo magistra triih delavčeve. Za predsednika je bil izvoljen Martin Orehek, za tajnika J. Mun-da, za blagajnika pa J. Gorkič. —lj Igralski dan. Udruženje gledaliških igralcev, mestni odbor Ljubljana, priredi v nedeljo 27. t. m. cvetlični dan v korist zgradbi Igralskega doma, kier bodo imeli Člani gledališča v slučaju bolezni oziroma na stara leta svoje zavetje. Upamo, da bo cenjeno občinstvo imelo ta dan odprte roke in da bo upoštevalo težave in delo slovenskega umetnika za narodno kulturo ter ga podpiralo, da si zgradi lastni dom, kjer se bo lahko odpočil od trudapolnega dela. —lj Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje ter se priporoča za cenjena naročila ključavničarstvo Avgust Martinčič, Ljubljana, Rimska cesta 14. Glej današnji inserat. 673-n —lj Vidodan dne 23. junija se praznuje vsako leto kot spominski dan preminulih boriteljev za vero in domovino s slovesno službo božjo. V tukajšnji stolnici se bo daroval slovesni rekviem 2S. junija ob 11. dopoldne, pravoslavni obred za. vidovdanske junake pa se vrši ob 8.30 na garnizijskem vežbališču. —lj Trgovine na Vidovdan. Z ©žirom na časopisno notico mestnega magistrata glede praznovanja Vidovega dne sporeča načelstvo Grcmija, da velja glede praznovanja teca praznika že objavljen sklep na-čelstva, da morajo biti trgovine v ponedeljek na Vidovdan cel dan zaprte, dočim so v terek na praznik Sv. Petra in Pavla trgovine lahko cdprte samo v dopoldanskih urah. Načelstvo.- —Akademskeni kolegiju«: (Kolodvorska ulica). Udeležba jüa vse v Ljubljani ee nahajajoče kolase strogo obvezna. — Mestno Središče T. M. v Ljubljani. rjjjfjnjinj" Zahtevajte povsod najizdatnejSe „LujiiliaQl čajne me"-an.ce .^aiaoka'. Glav-na zaloga pri tvrdki Franc Kovač, Ljub* Ijana, H.ciKha ulica 19. H4/T —lj Vodstva v Groharjevi razstavi v Jakopičevem paviljonu priredi Narodna galerija v nedeljo 27. junija ob 11. in v ponedeljek 28. junija ob 11. in popoldne ob 5. Na poset vabi N. G. —Ij Razstava ženskih ročnih del in čipk se orvori 26. junija ob 9. dopoldne in traja ves čas velesemnja. Državni osrednji zavod za ženski domači obrt, Ljubljana, Trža trg št. 4-1. —lj Otroške oblekec. KristoJič-Bucar. —lj Trnovski ptičarji in ribiči so sklenili na svoji zadnji seji, kateri je pred>edo-va' njih poglavar, Marenkov Frone, da udeleže skupno veselice pevskega drtt&tva »Krakovo-Trnovoc v Hribarjevem gaju v nedeljo dne 27. junija, odnosno če bo ta dan deževalo dne 29. junija. Obenem se nso:^ [o vabiti vse prijatelje pevskega društva v -kor tudi ptičarjev in ribičev, naj posel prireditev, zlasti še zategadelj, da jim pomagali loviti v novt strugi Gradaščice »karfa«, ki Um je pred leti ušel. —ll Zobni atelje Ivana Radovana se haja odslej v Ljubljani, šelenburgova u št 4, I. nadstropje (prej dr. Prassln zobni atelje Frana Radovan pa i še vodno v Ljubljani. VII. CelovSka ta 14., nasproti velesejma. 672-n —]j Splošnoznana tvrdka Julio Vioi;;!. uvoz kave priredi v svoji podrunživ.1 v 1 Uank Šelenburgova ulica 3, v sredo . nija in soboto 3. julija t. L brezplačno poskusno kuhanje kave. Najuljudneie Va bimo In prosimo, da pripeljete tudi znance. 671-n LJubljana y baru danes in pred k Meiamorfoza barskega življenja v Ljubljani, — Vedno večja prostovoljna in neprostovoljna solidnost. — Tudi bari občm jo gospodarsko krizo in davke. Z otvoritvijo novega bara na Poljanski cesti že lahko govorimo o ljubljanskem barskem življenju kot stvari, ki ima svoje zanimive plati in ki postane v kratkem uprav ljubljanska, »purgarska« ustanova. Seve ta ustanova še dolgo ne bo mogla konkurirati z ljubljanskim gostilničarskim in restavracijskim življenjem ter »bivakiranjem* po naših kleteh, kjer se odigrava najpomembnejši del kulturnega in političnega Življenja v Ljubljani. Pred vojno so stale v Ljubljani gostll-nlce v prvi vrsti La so bile brez konkurence. Med vojno se je veselo popivanje In prijetno zabavanje preneslo v kavarne, kjer so se zbirali frontni in zaledni oficirji s svojimi »punicamU ter nalivali v svoje večinoma mladoletne prijateljice likerje in druge opojne pijače. Pa tudi ostali svet se je prijetno zabaval v kavarnah, kjer so sto-čili veliko več vina kakor pa kave. Povojne razmere so bile sprva naklonjene kavarnam. Ponoöno rajanie se je 5e stopnjevalo. Pozneje ga Je izpodrinilo veselo popivanje in kvantanje po kelteh. Hej, koliko vinca so zlili naši Študenti, pa tisti" prekupčevalci, pa doktorji, profesorji, trgovci In ves ostali svvet, ki se je potapljal v papirnatem denarju ali pa tudi v obupu nad gorjem tega sveta, Vsi nezadovoljni ki so odhajali v podrume, da so stresali svoje duhovite In neduhovite zabavljice na dnevne dogodke. Morale Je bilo po naJüh' predmestnih logih, pa po hotelih kar cele golide. ZLATA DOBA ŽORŽETE. V äffugiK mestiti, v Zagrebu In v inozemstvu je tedaj vzcvetela doba barskega za-bavanja, ki Je končno zašla tudi v našo malo Ljubljano. Takorekoč v zatonu ali vsaj v začetku zatona zlate povojne dobe splošnega zabavanja in papirnatega zadolževanja smo dobili prvi ljubljanski bar, ki si jo nadel nedolžno Ime družinskega bara in ki si ga LJublJančanje sprva niso mogli predstavljati brez 2oržete in njenega partnerja, dveh za takrat še naivno LJubljano — samo kar se barov tiče, seveda I — prvovrstnih umetnikov v vseh panogah barskega udejstvovnaja. 2oržeta Je imela mnog sreče, njen partner pa je bil baje drugega kova. Za ljubljanske, življenjaželj-ne dame se Je — pravijo — bore malo brigal in Se tam, kjer Je poizkusil, se mu je baje temeljito ponesrečilo. 2orieta, ki je bila polnovreden m povsod dobrodošel član ljubljanske družbe, si je zbrala celo premoženje, nato iz LJubljane odšla na oddih na Bled in se pozneje baje omožila z dunajskim natakarjem, ki Jo je prčpelja! v LJubljano. Ko je dohajala, se Je pač dobro zavedala, da ne najde več mesta, kjer bi lahko tako duplTala celo družbo do najvišje, kakor Je to storila v Ljubljani. REAKCIJA. V emonski bar je sprva hodilo vse, kar se je hotelo zabavati. In ljudje so se tudi velikopotezno zabavali. Vrtele so se ženice iz najboljše družbe, zibali so se gospodje vseh letnikov. Cesto so bili gosti tega bara mladi plesalci In mlade plesalke, oboji cvet ljubljanske mladine z naj elegantne jšimi toaletami, ki so jih mogli delati naši krojaški ateljeji. S propadanjem gospodarske konjunkture ter stalnim omejevanjem razpoložljivih sredstev je padal tudi obisk, tako da je danes menda na najnižji stopnji. Moralistom povemo, da je ljubljanski bar storil mnogo dobrega. Pokvaril ni nobenega, ker ni bilo kaj pokvariti. Pač pa so izračunali hudomušneži, da Je omogočil 37 prav STečnih zakonov. To je šlo tako-le: Fant in dekle sta se našla v baru, oba veselega značaja. Sprva sta koketirala površno in radi zabave, pozneje ju je flirtanle tako zlimalo, da ni Šlo več narazen. V ugodnem momentu sta pritisnili papa in mama c in stvar je bila gotova. POLJANSKI BA^. V najnovejšem času se ft v ibllafri otvorii nov bar mtimnega ob> ^ . po-nočnih plesalk in bolj za doma*.* rabo. Od 9. naprej pa do 4. zjutraj svira v lokalu pavi slovenski džezbend g. C vira a, farno z-nega vijolinlsta iz Krape že ve kleti. Marsikateri devoikl se je orosilo oko, njeno nedolžno STčece Je zasanjalo v daljave, ko Je poslušala sugestivue, užigajoče melodije tega umetnika, ki tfžiga ženska srca tudi s svojo siokovito postavo in s svojimi ciganskimi očmi. Poleg nJega ubira klavirske tipke sanjavl Cvetko, fant nenavadno meh- Nfg natttire, Enfant terribie dueta pa je bob- nač France, ki se razunv m , tuojs) na platoničnc ritmične udarce. Ta trio i šele na začetku svoje slave. Verujemo v njegovo bodočnost VEDNO SLABŠA KONJUNKTURA. Ljubljansko barsko življenje, ki je * n sprva precej nedisciplinirano, *c vrači) i svojemu pravemu namenu: nuditi priji io zabavo, smeh, razgovor in eventuemo ; preko polnoči do ranega jutra, kadar ta ona družba pač ne more iti spat. LjioV ni mesto, ki bi moglo vzdrževati ba: večjem stilu, ker bari s plesalkami Današnja ogromna režija, mafcnkosm hodki in slabi obiski ne morejo p plesalk lepše zunanjosti ali z večjimi trn luškimi sposobnostmi, ker Je tudi s kava-lirji vedno slabše. Naši fantje in gtospod- je se rajši ukvarjajo z domačinu »pi..... mi«, ki so mnogo bolj skromne, a navadno tudi lepše in prisrtanejše. Ne zahtevajo šampanjca, zadovoljne so že s kJoopred vami... Po naših informacijah poseča v poleujih mesecih — ta statistika velja za se l, čase — naše bare vsak dan pribliino 5'> du 80 gospodov, ki si žele nekoliko dal posedanja in krokanja. S to številko si lah ko vsakdo Izračuna inkaso domačih I ter njihove dobičke, saj požro da\ki barom skoro vse dohodke. §e pred p. Je bilo vsakega sram, da ne bi naročil v baru vsaj buteljke, ako že ne Sampan Danes nI več tako- Ponočnl gostje / i dovoljujejo s turško kavo, z likerji i i z navadnimi barskimi pljajčami, kokteii, ko-blerji, flipsi. »Ceha« cesto ne dosega 100 dinarjev za cele družbe. NI več denarja * takem izobilju kakor nekoč. Pa tudi polnoma nov svet prihaja na površje. Ti e -nji lahkožlvcl so dolgTali, na pomolu so dje, ki štedijo in ki si ravno radi take šted-nje lahko privoščijo tu in tam tudi skromno ponočno zabavo. Iz barov so se Izgubili kakor na po zaljubljen parčki in sploh ženski svet, ki -Je bolj zaljubil v kinopredstave in Ki sedaj izmislil rafinirano svobodno zal poletnih izletov v nekontrolirane planinskega sveta. Med tednom kino eventuemo gledališče, ob sobotah in i■.-deli ah ven v hribe in planine, kjer že od kdaj »luštno Je«. • Iz Celja —v Državna realna gimnazija v l>lni zakljnči Šolsko leto 28. t. m. s službo b i ob 8. uri v Marijini cerkvi, nato s proslavo v telovadnici. Ob sklepu solakecrn h * je štel zavod 894 učencev, med temi učenk. Odlično sposobnih je 9, prav dobri i 46, dobrih 144, zadostnih 110. Nadalje jih ima 60 razredni izpit, 25 pa jih ni izdeli V 4. razredu jih v smislu čl. 87. fin. zakona 8 ni bilo prevedenih v 5. razred. —c Celjske brivnice bodo na Vidovdan cel dan zaprte. V nedeljo in Petrovo bodn odprte od 7. do 11. dopoldne. —c Na celjskih šolah se bo tudi U proslavil Vidovdan s primernimi lels1 i • i proslavami. —c Ciril Metodov kres se bo tudi ! žgal v nedeljo 4. julija zvečer na Starem gradu. Sodelovala bo železni carska gcdbn. Dopoldne istega dne se vrši v pi H na i šolski družbi v mestu cvetlični dan, katerega priredita obe Ciril Metodovi podruž nici. —c Slovesni rekviem se bo opravil d . Vidovdan ob 9. v farni cerkvi. Magiffral vabi hišne posestnike, da okrasijo tvoje hi-še z državnimi in narodnimi zastavami. —c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna >Pri Mariji Pomagaj< na H lavnem trgu. Dohodki CMI Družba sv. Cirila in Metoda - ■ ni je prejela meseca maja 192(i prispevke, in sicer: I. Podružnice: Sevnica 438.70 Din; H če 300 Din; Trbovlje m. 1775 Din; Xalec. /. 100 Din; Konjice 800 Din; Bled 82.7t Din; Ljubljana: I. mestna ž. 50 Din; šentpeter-aka ž. 9171.04 Din; Sentpeterska, m. 8457 Din 30 p, skupaj 16.174.79 Din. II. Nabiralniki: Tilka Lecker jeva i/, nabiralnika Vuga, Grobelno 25.75 Din; V. Vončina, Ljubljana iz raznih nabiralnikom 198.20 Din; skupaj 223.95 Din. III. Bazni prispevki: F. P. Maribor So Din; F. Petelinšek, Oplotnica 50 Din; skupaj 80 Din. Vsota vseh prispevkov 16 tiso* 478.7 Pia, VI. ljubljanski velesej Fran Bonač, prec^rdn-'k \*elesefma. Milan Dular, ravnat et i vetesejm; m letošnji otvoritvi Predsednik Ljubljanskega velesej-ma g. Frau Bonač Je danes otvoril VI. Ljubljanski velesejera, ?o pozdravu zastopnikov vlade, državnih fn civilnih r-blasrti ter drugih gostov Je nadaljeval: Šest let Ljubljanskega velesejma! Že samo ta fakt bi bil zadosten dokaz njegove življenjske sile, pa tudi dokaz, kako nujno nam je potreiben. Zlasti v današnji dobi svetovne gospodarske krize, ki grozi upropastitd tudi našo industrijo in obrt, pripada velesejmu važna naloga, pokazati javnosti v prvi vrsti pa merodainim činiteljem neupogljivo gospodarsko voljo Slovenije. Dobro vemo, da bi deindustrijalizaci-ja naše lepe pokrajine bila istovetna z d j enim popohiim obubožani em. Ljubljanski velesejem naj dokumentira, da živi med nami kljub zadušlji-vemu ozračju splošnega povojnega in ekonomskega kaosa borbeno gospodarsko hotenje, ki hodi, ne oziraje se na lev.n ne na desno, naravnost v ciljem napredne gospodarske kulture. Z uspehi naših nrodneentov bc dokazal velesejem, da je naše narodno gospodarsko \ jedru zdravo in da zasluži zato v polni meri vso moralno in gmotno pomoč od strani države. zadnja leta sem se razvija Ljubljanski velesejem v institucijo, ki dobiva čini dalje bolj samonikl pristno narodni značaj, s čemer se ugodno razlikuje od drugih sejmov. Postaja idealna univerza Ina razstava, ki hoče nuditi nazorno 5liko o celokupnem našem gospodarskem in kulturnem življenju. Porodile so se bile že v okrilju velesejma razstave za specijalne panoge, kakor za živinorejo, ptujski promet, šport, lov in h i gi j eno. \a novo je letos prirastla kulturnozgodovinska razstava »Slov. 2ena«, razstava izdelkov Tehnične-Srednje šole v Ljubljani in Puškarske šole v Kranju, ter jako zanimiva razstava male obrti, ki jo je organiziral tukajšnji Urad za pospeševanje obrti. Mnogo dela še čaka velesejem v bodoče. Dal Bog, da bi častno završil svojo največjo, rekel bi, zgodovinsko nalogo, ki obstoja v tem, da vzgoji naš narod k samostojnosti in k smotrenemu delu za visoke gospodarske cilje. S to željo zaključujem svoja izvajanja. Pcsetite velesejem! üü otvoritvi Vi. Ljuoijanskega velesejma Vi nizu naših gospodarskih priredi* tev otvarjamo letos VI. mednarodni velesejem v Ljubljani. Ljubljanski ve* lese jem je že tako ozko spojen z nar. gospodarstvom naše države, da je postal neobhodno potreben, da ga ne moremo več pogrešati. On pa je tudi pomembni del prestolice Slovenije — bele Ljub* ljane. Danes slavimo praznik neuraor« nega in neustrašnega gospodarskega dela, prikazujemo revijo uspehov, do* seženih v težkem boju za obstanek. Minulo je leto v znamenju težke go* spodarske krize, ki še vedno tišči in upropašČa našo razvijajočo sc industri* jo, trgovino in obrt. Današnje stanje našega gospodarstva je še vedno kata* strofalno. Vedno bolj narašča brezpo* selnost, ki je dosegla samo v industriji ogromno število 50.000 delavcev, za naše razmere strašna številka. Očividno pa smo že prekoračili kul* minacijsko točko. Današnja razstava naj pokaže, da je naša industrija, cbrt in trgovina zdrava. Kljub temu, da tež* ko diha v strupenem ozračju splošne* ga povojnega evropskega kaosa, ven* dar'zastrupljena še ni. Trpi pa poleg splošnih gospodarskih nepriiik največ radi nepravilnega pojmovanja naših te= ženj in nezadostnega zanimanja ne* katerih merodajnih faktorjev. — Ne manjka veliko in v Sloveniji bomo imeli popoln polom. Naša zemlja ni preveč radodarna in z velikim trudom izvablja slovenski kmet vsakdanji kruh, ki pa ni zadosten niti za četrtino slovenskega naroda. Slovenija stoji pred alternativo, ali da popolnoma obuboža, ali pa da se industrijalizira. Hoteč biti vredna posestrina Srbije in Hrvatske, se je Slovenija raje poprijela dela in stopila v svetovno areno, da tam v ostri tekmi z drugimi narodi sku* ša doseči čim večjo popolnost in ob* stanck. Treba nam je samo, da vsi me* rodajni krogi v polnem obsegu spozna* jo naš težki položaj in uvidijo, da za* visi od izida borbe gospodarski obstoj ene najlepših pokrajin naše države. .Merodajnim faktorjem — državnim krmilarjem nazorno pokazati razvoj našega dela in nevarnost, ki preti uni* čiti mlade sadike, predočiti, da je ob* stoj naše države zagotovljen samo z razvito industrijo in obrtjo in jih pro* siti pomoči, to naj bo%ena glavnih na* log letošnjega velesejma. Ne bom poudarjal zaslug, ki si jih je pridobil naš Ljubljanski velesejem za razvoj narodnega gospodarstva na* še države, omenjam naj le, da so Ljub* ljanskemu velesejmu dani vsi pogoji, da se bo vršil v naprej še dolgo vrsto let, ker nam je nadvse potreben. Velesejem je pognal nove korenikc. Pridružena mu je letos kulturno^z^odo* vinska razstava, ^Slovenska žena», Hi* gijenska razstava, Radio*razstava, razstava izdelkov Tehnične srednje šole v Ljubljani in Puškarske šole v Kranju, zanimiva razstava male obrti, ki jo je organiziral tukajšnji Urad za pospeše* vanje obrti. Opozarjam na reprezen* tančne razstava Češkoslovaške. Francije in Poljske, polea izdelkov ostalih ino* zemskih držav. Radi pomanjkanja prostorov pa priredimo špecijelne razsta* ve kmetijstva, vrtnarstva, živinoreje, kulture itd. v jeseni začetkom septem* bra. Egon Zois, tajnik Liublj. velesejma: Pomen in namen velesejma Ne mine leto, ne da bi pesimisti in malodušneži s sočutjem vprašali: »Kajne, letošnji velesejem je bil zadnjič?«: In res se je zdelo, kakor da se je ideja velesejmov že preživela, da so vele-I sejmi povojni pojav, sličen verižništvu ! in inflaciji in da bi bil že čas velesej-me odpraviti in obdržati kvečjemu onega v Lipskem. Uprava Ljujljanskega velesejma se je lotila letos dela ne brez strahu in boječe se je ozirala proti mračnemu gospodarskemu obzorju. Gospodarska depresija je težila vso Evropo in tudi naša država ima pred seboj še mnogo težkih, doslej nerešenih problemov. Kljub temu pomeni VI. Ljubljanski velesejem velik uspeh. Industrija, trgovina in obrt so se združile, da pokažejo v veliki manifestaciji svojo voljo in svojo 'življenjsko sposobnost in mirno lahko rečem, da zanimanje za velesejem že več let ni bilo tako veliko, kakor je letos. Že več tednov pred otvoritvijo je bilo sejmišče popolnoma razprodano in zamudnike je bilo treba odkloniti, ali pa so se morali zadovoljiti s prostorom na prostem. Naravno, da se moramo vprašati, od kod to izredno zanimanje baš v tem letu, ki iz gospodarskega stališča ni posebno povoljno, zakaj je tak naval, da prostori, s katerimi razpolaga uprava, komaj zadoščajo? V prvi vrsti moramo priznati, da je začela ideja velesejmov v čisti obliki polagoma prodirati in da je pretežna večina razstavljalcev spoznala, da moderni velesejem ne more in ne sme biti navadni sejem, da si po edini razstav-Ijalci pač žele, da pride na velesejmu do znatnih zaključkov, da Pa leži pomen velesejmov kljub temu drugje. Velesejem je v prvi vrsti ogromno reklamno podjetje, zgrajeno pravza- prav na zadružnih temeljih. V Jugoslaviji ni nobenega podjetja, pa naj bo še tako dobro fundlrano, staro in bogato, ki bi moglo izdati za reklamo in propagando tolike svote, kakor jih izdaja vsako leto Ljubljansik velesejem. Naj mi bo dovoljeno navesti nekaj številk, ki govore glasneje kot vsaka beseda. Velesejmsko glasilo -Sejmski Vest-nik« se tiska v 2500 izvodih. Doslej so izšle štiri številke, kar pomeni, da se jc razposlalo 10.000 izvodov. V državi Jcs nad 600 krajev, kjer ie nabito 15.00?» velikih lepakov. Poleg tega je izdala uprava 10.000 manjših lepakov, ki so nabiti po vagonih, tramvajih - in izložbah. Ilustrirani prospekti odnosno vabila k udeležbi na velesejmu so se razposlala na 40.000 naslovov. In če si hočemo ustvariti približno sliko o stroških za te priprave, da je znašala samo poštnina za raznošiljanje teh prospek-tov in vabil 10.000 Din. K temu je treba prišteti še stroške za inserate v klin inozemskih listih in za zastopstvo v inozemstvu. Jasno je torej, da nobena tvrdka sama zase ne zmore take propagande in da igra velesejmski urad v tem slučaju pravzaprav vlogo velikopoteznega reklamnega podjetja, ki zbira od svojih odjemalcev odnosno razstavljalcev naročila, da razvije potem kolektivno, veliko propagando, Čije efekt korist: vsem razstavljavcem. Cim več je poset-nikov, tem večje je območje velesejm-skih propagand in vsak razstavijalec dela torej v lastnem interesu, ako priporoča posečanje velesejma tudi onim krogom, med katerimi dela propagando za svoje podjetje kot tako. V težkih časih, v katerih živimo, je velesejem tudi manifestacija, skoraj bi rekel demonstracija. Seveda miroljubna demonstracija brez kričanja in razbrzdanih strasti, demonstracija ki naj sili tiste, ki jim je namenjena, k razmišljanju. Naša industrija, trgovina in obrt kliče na velesejmu glasno vsakomur, ki hoče slišati: Poglejte, mx smo tu. mi delamo, mi se borimo, z nami stoji in pade blagostanje dežele. Začeli smo z malim in v težki berbi smo si opomogli. Vsi, ki bi mogli, ste nam dolžni pomagati, nas morate ščiti, kadar nam teče voda v grlo. In voda nam že teče v grlo. Posreečna misel sejmskega urada je bila tudi ta, da je pomaknil termin velesejma znatno naprej. Predhodno je bila sklicana anketa in vprašalo se je vse dosedanje razstavljalee, da-li jim kon-venira prireditev velesejma v septembru ali v juniju. Pretežna večina se je odločila za junij in uspeh kaže, da so ravnali prav. Začetek potovalne sezone nam obeta mnogo tujcev, ki bi se si peljali skozi Ljubljano, ki pa bodo združili sedaj koristno s prijetnim in ^: ogledali velesejem. 26. junij v koledarju sicer ni rdeče označen, vendar pa je praznik, praznik veselja do dela in do življenja. ScäiKf? »atlasu M UR AFI £t seje prestrlK iz Kopi- ffij*/~ tarjeve ulice na ^'v V prodajalni Imamo tudi prave prodajalske ^c* pije. Takšne povsod iščejo trgovci ip jih drago plačujejo. Gotovo si marši« katera dama želi pri težjem nakupovanju dobrega, spretnega, nevsiljivega prodajalca. Da, nevsiljivost! Ta last« nost pred vsem odlikuje simpatičnega prodajalca. Prezgovornemu «komisar» ju» je že zdavnaj odklenkalo. Edino pravilna prodajalna metoda jc ta, ki ni preleta s prigovarjanjem in brezpo* trebnim hvalisanjem. Vsak šef naj bi svozim ushižbecein /i vedno prepove* dal Stereo tipično frazo: «Te vrste Miga smo že silno mnogo prodali*; k'jti moderna kupov&lka se ne bo nikdar navdušila z.i st\ar. ki jo odobrava spi« išni okus. Spreten prodajalce mora biti tudi dober poznavalec ljudi, in kot taksen bo takoj spoznal, ali je njegov nasvet potreben ali ne. Cim diskretneje poVihar< s pomnoženi mopernim orkestrom pod vodstvom g. Stritofa, a sezijo zaključi veliki Jugoslov. oratorij drja. B. Sirole lAbraha-hamoTa šrtevc, ki ga bo zbor Izvajal s 6 solisti in opernim orkestrom pod vodstvom g. Stritofa v četrtek, dne 1. julija t. 1. v Unio-nu. Poleg pevskih vaj je imel zbor enkrat tedensko pevsko šolo pod vod ?tvom g. Fr. Marci ta. Odbor je letos založil tudi njegovo >Pevsko vadnlco«, ki se ie iskazala tekom zadnjih dveh letnih tečajev kot izborna vežDanlca, katero bi morali uvesti s pevsko golo vsi nagi zbori, ki hočejo doseči temeljito teoretično in praktično izobrazbo svojih pevcev. — Letos je tudi podelil zbor tvojim častnim članom umetniške diplome In priredil spominski večer ob 301etnici dunajskih koncertov. Bilo je Se nekaj drugih družabnih prireditev. Iz dijaških vrst ima zbor marljiv ln inteligenten naraščaj. Poročilo o zborov! Imovini le podal g. K. Labacher ter dobil po poročilu revizorja g. Prtmka absolutorij s priznaniem in zahvalo. Občni zbor je odobril sprejem nekaterih novih pevcev in pevk zadnje sezije v zbo-rovo članstvo. V odbor so izvoljeni skoraj vsi dosedanji odborniki in namestniki, iu eteer: predsednik S. Pečenko, tajnik Jak. Gerčar, blag. K. Lasbacher, arhi. J. Cerar, revizorja J. Prunk In A. Mauer, nadalje v moškem zbora načelnik I. Peruzzi, odborniki VL Pelan, dr. VL Kreč, Iv. Wohinz, I. Hočevar, v Ženskem zboru na čel niča KI. Hrovatinova, odbornice Joža JakSetova, Iva Jurceva, Dana PavHčeva, Minka Webrovn. Delegata za skupščino J. P. S. sta preds. S. Pečenko In Jos. Prunk. Pri slučajnostih so bile soglasno sprejete nekatere pomembne resolucije glede zborovega pevovodje, bodočega dela in sodelovanja z drugimi Matičnimi korporacljami. Svoje ^ pevsko leto zaključi zbor z velikim oratfornskim koncertom ^Abrahamova žrtevr dne L .iuüja t. 1. v upion«];} dvorani. Vsak Slovenec mora biti član Vodnikove družbe Pri nas in drugod Ljubljanski kinematografi so nam dali ta teden razmeroma bogat repertoar izbranih filmskih del. Zopet ie dominirala Amerika, zakaj večina kinematografov ie dala ameriške fQme. V prvi vrsti naj omenimo £rsdijoz::o filmsko delo »Civilizacijac, katero je predvajal Dvor. Za filmi »Črni angel« in sJ'accuse* je sledil tretji pacifistični in protivojni tendečni film. Vsebina sicer popolnoma sliči filmu »J'accuse«, tehnično in režijsko pa ga skoraj prekaša. Režiser U. Ince je res ustvaril tu remek - delo filmske produkcije. Vse strahote ln grozote svetovne vojne, divji pokolji spopadi boju-jočih sc armad, uničevanje imetka, rušenje mest, potapljanje ladij in drugi slični prizori so bili podani tako verno, da je dihalo življenje iz vsake slike. Poleg svoje tendence proti vojni Je imel film propagandno smisel za Rdeči križ. Kljub neugodni sezoni je premijera »Civilizadfe« dosegla razmeroma velik uspeh in so bile prve dni predstave razprodane. Drug film velikega stila je bil »Špiion«. ki ga je predvajal Ideal. Tudi to delo je ameriškega izvora. Film »Špijon« je bil veren posnetek historičnih dogodkov, ki so se pred dvema stoletjema očigravali na ameriških tleh ter je pričal o junaški borbi Amerikancev za svojo svobodo. Tudi tu je režija ustvarila mojstrsko delo. Washing-tonov prehod preko zamrznjene reke Delaware je bil kulminacija filma. Igralsko je bila zasedba prvovrstna, škoda le, da je film nekoliko nesmiselno razleknjen ter vsebuje tudi več nelogičnih momentov. Sicer je zelo konveniral in privabil lepo število gledalcev. Kino Matica je predvajal v začetku tedna reprizo filma »Ko je Avstrija propadale, odnesno »Tragedijo Habsburžanov«. Sedaj predvaja češkoslovaški film »Juso-slovensko - češkoslovaško pobratimstvo v filmu«. Film se odlikuje po lepih in Jasnih posnetkih ter je docela zanimiv. Dvor nam je v začetku tedna poleg »Civilizacije« Še predvajal komično zgodbo »Pat ln Patachon v sedmih nebesih«. Dasi Je film skromen po svoji koncepciji z ozi-rom na sujet in sceneriio, vendar ic bil ve-fiko boljši od običajnih takozvanih šlager-jev. Ideal predvaja te dni ljubko in dra-žestno Baby Peggy v uspelim filmu »Dva' vražička«. Dvor pa zaključuje ta teden s filmom »Častnik dunajske garde«. Film je nemški produkt. V Mariboru so igrali »V rokah prostitucije«, »Frizijska kri«, »Ywette«, »Kraljica Povodom MHetnice znane tke m Wa-zurskih jezerih, kjer se jo i , - srečilo zavrniti naval ruskih \ Vzhodno Prusijo, so v Ne J potoviii film »Narod v stiski« (Volk • čegar dejanje se godi ob Času bitke. Senzacijo iilma tvori Hindenbui^ bam, K sedaj kot republikauski državni r' t privolil v to, da jc osebno nastopil v i kot cesarski vojskovodja. Vs«. . seveda tendeučna v nemškem d".liu. Mady Christians posnema te dni Dunaju novi film >K a k o s e D u n a če In smeji«. Tilm bo dog^ jesenske sezone. Pariška iilm^lva tvrdka lal.e ^ je izgotovila več filmov, ki bo baje I I uično i režijsko zelo dovršen, tako d i lshko vzdržali konkurenco z amei u nemškimi filmi, ki so leer v zadnjem i i docela izpodrinili francosko pr najboljše imenujejo filme »V cčni t i Gabrijelom Gabrio, »V s t a j e n je čelom L* Herbier iu La:o Lyun tei pestunja« z Beto BaHonr. Vs pridejo že tekom prihodnje sezone v njo in Južno- Evropo. V Odesi izdelujejo film »Ha na barikadah«, ki obravnava stično vstajo v Hamburgu letu 1923. I) nje je posneto po opisu, ki £j U o i\ napisala nedavno umrla ruska ko:. . pisateljica Larisa Reisncr. Kak>'r ruski filmi, se bo tudi ta' strogo t dovinskih dogodkov b ne bo irrei nikalic-ga umetno vpletenega dejanja. Aleksander in Marija Corda d< vrši • svoj najnovejši iilm »Moderna 11 -barry« po znanem romanu Ludov. ro, Dorothy Gish pa igra glav:.o vlo novem angleškem filmu »M a d a m e 1 padour«, ki ga snemajo londonske B tish National Pictures. Ameriška tvrdka First Natiu1 :j! Ija film »G o s p a v h e r m e 11 n u«. 1 le posnet po istoimenski Gilbcrtovi oper ki je žela pred leti po Evropi velike trii tn-ie Dejanje se godi v dobi francosko - avstrijskih bojev leta 1810. Edua Purviancc, ločena žena Charlie Chaplina, se jc s svojim bivšim možem z pet sprijaznila. Ne sicer v toliko, da bi vrnila k njemu v zakonsko skopni ti bi bilo tudi nemogoče, ker je znano, o a se je Chaplin v tem poročil drugič in se svojo novo ženo vsaj zdaj Se dobro t.izume — vrnila pa se ie k njemu kot HI -skemu mojstru in pod njegovo režija v filmu »S ca Gull«. Ni dvoma, da bo film radi te pikantne okoliščine izredno privlačen in da mu je v*aj v Ameriki usp< h zagotovljen že naprej. ftlary Pickforriova Mary Pickford velja še vedno ta najlepšo ameriško filmsko igralko. V A kakor po ostalem svetu, vžlva velike simpatije in Je naravno da javnost tanki a njena biografija. Nedavno je lepa Mary imela obširen tntervjuv z nekim italijansl novinarjem. Pripovedovala mu jc roman s> o-jega življenja. Med drugim je Picf izpovedala: Moj prvi uspeh v filmu si priborila že leta 1909. St ara stni takrat 16 let (torej jih ima sedaj 33, b povedala po pravici in Če ni prikrila let). Toda koliko razburjenja, koliko il koliko koicbanja sem preživeli ; red prišla k cilju. Mary Ptckfordova se ie — zopet po svojih podatkih — rodila 8. aprila [893. v mestu Toronto v Kanadi. Prvotno p eo ■ ime je bilo Gladys Sdunidth, V ram i dosti ji je umrl oče in njena mati e ostala brez vsake pomoči s tremi nepreskrbljenimi otroci: Gladys, Lotte in Jackom. Schmidthovih je bil strojni]; v dal in ta se je zavzel za osirotelo deco. Pi poročil je malo Gladys impresarju gle< v Torcnti in Gladys je bila spre t . temu da jc bila njena mau" naspro....... črtu, da gre hčerka h gledališču. »Prvi dan sem igrala v drami »K:alj denarja , tako pripovduje Mary PIckiordova. »Dobro se spominjam, kako so me vso ponr.isali z rdečo barvo. Zdela sem sc sama sebi k I Kitajka. Na teden sem zasluida 15 dolar-jev, kar ie bilo za našo siromašno rodbino izdana podpora, oklenila sc;n, da os tan m pri gledališču. Ko sem igrala v kon^diji »Bebe« sem si nadela ime Mary Pick! rd. Čemu, boste vprašali? Zato. ker so mo e piavo ime ljudje težko izgovarjali. Leta 1904. je naša gledališka družina gostovala v newyorskem predmestju Newyersej. gledališču na Broadwayu so takrat dajali glasovito delo »The Warren of Virgin Hrepenela sem, da igram v tem komadu. Tcda težko je bilo priti do giasovitega režiserk Belasca. Navzlic temu sem prodrla do njem, Ni me sprejel baš preveč prijazna Zadri se je nad mano: »Kaj hocci Kdo vas je pustil sem?« Prestrašena sem obstala in zardela. Pristopil je bližje k meni in prijaznejše vprašal: »Kaj želiš, mala?« Rekla sem mu da hočem igrati vlo v zgoraj omenjenem komadu. Prosen.o sc je zasmejal in sarkastično pripomnil: 'Koliko let imaš?« Odvrnila sem: 15 let. Nekaj časa je molčal (zame je bila to cela večnost) nato pa ml ie dal prepis dolge vloge in ni ukazal recitirati. Toda denar ni vse. Glavno je igrati z ljubeznijo in zanosm, vestno in marljivo. Takega mnenja je tudi moj mož Douglas Fairbanks. Oba sva srečna, zakaj jaz ljubim njega in on ljubi mene«. Tako je kančab. Mary Pickford svoj intervjuv, 270621 T® Sun ©m® Če!W Robinzon o polarnih krajih Romantični doživljaji Jana Welzla. — Iz Moravske preko Amerike v sibirske pustinje. — Zemlja Lamutov in Čukčev. — Med večnim snegom in ledom ob berinškem morju. Zadnjič smo kratko poročali, da se je oglasil kmalu po Amimdsenovi ekspediciji na severni tečaj Čeh Welzl, ki je živel dolga leta v polarnih krajih. Welzl opisuje v čeških listih svoje doživljaje tako-le: »Ime mi je Jan Welzl. Rojem sem bil lo. avgusta 1668 v Zabrehu na Moravskem. Cesto sem se spominjal svojega rojstnega kraja, kjer sem preživel mlada leta. Kot mladenič sem hrepenel po tujini, rad bi se bil odkrižal teh misli, toda naposled hrepenenja nisem mogel več obvladati in tako sem leta 1895. odšel z doma. Poslušal sem svoj notranji glas in odšel v širni svet. PRVIČ NA MORJU. Najprej sem odpotoval v Genovo. V ita-lijaskem pristanišču sem prvič videl morje. Tu se je začelo moje mornariško življenje na tujih parnikih. Predstavljal sem si ga spočetka drugače. Pozneje sem se prepričal, da v življenju ni vedno tako, kakor si misli človek v mladih letih. Jan Welzl je nosil takrat na nekem angleškem parniku premog. Ta parnik ni bil prvi, pa tudi ne zadnji, ki me je naučil trdo delati. Plul je v Baltimore v Severno Ameriko. Udobno se nisem vozil, pretrpel sem mnogo in edina tolažba je bilo upanje, da se na suhem odpočijem. Počitka sem bil v baltimor-skem pristanišču kmalu sit. Parnik je od-plul iz Baltimora proti obali Texasa in se vkrcal v Gahvestonu. Sklenil sem potovati z njem dalje v svet in bil sem vesel, da so sprejeli na parnik blago za Vladivostok. O panamskem kanalu se je takrat samo govorilo in pisalo. Mnogo let je minilo, pred-no jc plula prva ladja iz Atlanaskega v Tihi ocean. Upal sem, da bom videl tudi Južno Ameriko in da me bo vodila pot mimo neobljudenih pokrajin, ki so jih odkrili španski in portugalski raziskovalci, toda parnik je vozil blago tudi za afriška pristanišča in tako sem začel svoje potova-r.ie okrog sveta v nasprotni smeri. Pot okrog Afrike in rtiča Dobre nade je trajala z odmorom v Kapstadtu 72 dni. Ko smo se čqz 72 dni izkrcali v Vladivostoku, sem dal parniku za vedno slovo. Upal sem, da dobim v Vladivostoku drugo službo, ki bi mi več nesla, tako da bi si lahko prihranil ne-^i denarja za svoje načrte, o katerih sem i^mcljito razmišljal. SREDI SIBIRIJE. In res sem kmalu dobil službo vratarja v ejr^kem arzenalu. Delal sem dotlej, dokler so me potrebovali. Pozneje sem dobil službo hi sicer pri gradbi zabajkalske železnice. Tu sem zaslužil mnogo in ker sem -umno živel, sem si kmalu prihranil toliko, da sem mogel nabaviti najpotrebnejše .vari. Ko je bila železnica dograjena, so me poslali v Uluhan - Vrjusk. Tu sem se . i čel pripravljati na pot proti Ledenemu morju. Denarja sem imel dovolj. Treba je bilo nakupiti še stvari, brez katerih nisem mogel na tako dolgo in naporno potovanje. Odpeljal sem se torej v Irkutsk, kjer sem si kupil konja in voziček na dva kolesa, puško, strelivo in toplo obleko. Najprej sem hotel doseči pokrajino ob srednjem toku reke Sene. Spočetka sem hodil po neobljudenih krajih, kjer se križa nebroj stezic in kjer se človeku zdi, da odhaja na oni svet. Niti pojma nisem imel, kam te stezice vodijo. Lasje so se mi jezili, ko sem videl ob poti cele kupe živalskih in človeških kosti. To so bili ostanki ubitih volkov in v boju z divjimi zvermi raztrganih lovcev. Ta del Sibirije je bil takrat še popolna pustinja. To jc bil strašen del moje poti, vendar pa še daleč ne najstrašnejši. Če bi bil vedel, kaj me čaka, bi se bil najbrž vrnil med civilizirane ljudi. Toda vračati se ne znam in tako sem nadaljeval pot. Solnce mi je kazalo smer. Tako sem se naučil na morju in v pustinji sem se ravnal vedno po solnčnem vzhodu in zahodu. Po sibirski pustinji sem hodil 47 dni, končno sem prišel iz nje. Jedel sem zelo malo, da bi mi jestvin ne zmanjkalo. Večinoma sem jedel samo meso divjačine, ki sem jo spo- toma ustrelil. Divjačine je bilo povsod v izobilju. Onstran Ustudske puščave sem prišel zopet do ljudi. Bili so domačini. Ustavil sem se v naselbini Kačugi, da dopolnim zaloge živil. Dalje sem se hotel napotiti ob reki Leni, kamor so prihajale takrat številne trgovske karavane. Reka Lena je po svoji velikosti impo-zantna, Jakuti jo smatrajo za nekako božanstvo. To je ena največjih sibirskih rek in tudi edina pot, ki veže domačine z zunanjim svetom. V tistih časih so prenašali vse blago po Sibiriji s pomočjo karavan. V Ir-kutsku se je blago prekladalo in vozilo poleti z ladjami proti severozapadu. Važna trgovska postojanka v teh krajih je bil Hu-mustok. Tu se je blago razvažalo v raznih smereh preko Vitimska in Verholenska. Tam je tudi najbolj sibirski del Sibirije, ker ni nikjer na svetu tako mrzlo, kakor v Verhopansku. V Homustoku je bilo za časa carizma mnogo političnih kaznjencev. Takih kaznilniških postojank je bilo ob sibirskih rekah zelo mnogo. Politični kaznjenci so morali pomagati pri prevozu blaga. Delati so morali tudi v rudnikih in to je bila najhujša kazen. Mnogi so se v prognanstvu oženili z mongolskimi dekleti ter se prilagodili razmeram tako, da se jim po domovino sploh ni tožilo. In to so zdaj pravi Sibirijanci. MED MONGOLSKIMI NOMADI. Med nomadskim plemenoxii, ki ie naseljeno ob reki Leni, se mi je godilo še dokaj dobro. To pleme se imenuje Nomani. Tu sem našel mnogo dobrih ljudi, ki so me z veseljem sprejeli. Samo to je bilo slabo, da se nismo razumeli. Mongolskega jezika namreč nisem razumel, moji novi znanci pa seveda o češčini niso imeli pojma. Ogledal sem si pustinjo Ust Kutskaja ter naselbine Kirensk, Vitinsk, Olekninsk in Siga-lava. Za reko Leno sem prišel med Jakute. Jakut je divji človek, skoraj bi rekel, da ni človek. Živi tako, kakor mu veleva narava. Nobenih predsodkov ali omejitve ne pozna. Ljubezni ali spoštovanja sploh ne pozna, ukrade vse, kar mu pride pod roke. Puške se boji kot zajec. Polti je temne, kar priča o mongolski rasi. Vsa poti v tem ozemlju vodijo skozi pragozde. Epidemične boleznei so med Jakuti doma. Najlepši kraj je okolica mesta Jakutska. Ko sem se bližal Jakutsku, sem zagledal v daljavi visoko leseno ograjo, ki predstavlja nekako utrdbo. Zgradili so jo prvi ruski kolonisti zato, da bi kljubovali neprestanim napadom divjih piemen. Ustavil sem se pri spomeniku, na katerem je zabeležena letnica 1632, ko je bil Jakutsk ustanovljen. NEVARNOSTI DIVJE PUSTINJE. Onstran Jakutska se že začenjajo neskončne snežene pustinje, ki segajo tja do Ledenega morja. Zopet sem hodil po nepregledni pusti pokrajini, kjer sem bil vedno v nevarnosti, da me ubegli kaznjenci napadejo in ubijejo. Daleč naokrog sem videl samo gore in gozdove, polne divjih zveri, čijih tuljenje mi ni dalo spati. Volkovi so me zavohali že od daleč in takoj so začeli tuliti. Promet je v teh krajih zelo težak. Pozimi vozijo pošto po reki Leni do Verhojanska in Verholenska, od tod pa nazaj v pokrajino ob reki Kolimi. Poleti gre poštni promet po suhem, odnosno po snegu. Nemogoče je opisati vse, kar sem v teh neznanih pustinjah preživel in pretrpel. Onstran Jakutska se vse ceste končajo in tako sem moral iskati pota med grmičevjem in močvirii. Hodil sem večinoma po stezicah, ki so jih ugladili lovci in domačini. Včasih sem srečal transport vklenjenih političnih kaznjencev. Sli so pove-šenih glav tja, kjer jih je čakala neizogibna smrt. Iz teh najsevernejših kaznilniških postojank se namreč nihče ni vrnil. Pobegniti sploh ni bilo mogoče. Ti izgnanci so dobro vedeli, da pobeg še ne pomeni rešitve, pa so vendar bežali. Zapustili so svoje are-stantske čete in se klatili po pragozdih dotlej, dokler jih niso raztrgale divje zveri. Onstran Jakutska imajo domačini globoko * v skalah zavetišče. V tem zavetišču so se begunci skrivali pred čerkeskimi kozaki, ki so jim bili vedno za petami. Tako je nastala neprestana borba med begunci in kozaki. Begunci so se prilagodili običajem in navadam domačinov. Nastale so cele vasi, o katerih ruske oblasti niso imele pojma. V teh vaseh so živeli begunci strogo po komunističnih priilcipih. Vse je bilo skupno in občina ie imela oblast nad poedincem. LAMUTSKI BRLOGI. Od Jakutska sem potoval najprej skozi ozemlje Lamutov. O tem plemenu sem spotoma slišal, da ljubi red in čistoto. Prepričal sem se, da je baš narobe. Tudi med La-muti razsajajo nalezljive bolezni in cele naselbine so izumirale. Ruski izseljenci so vzeli temu plemenu bogata lovišča in tako je živelo v največji bedi. Tu sem že videl podzemne brloge, v katerih žive ljudje. V brlogih je bilo toliko uši, da sem ostal raje pod milim nebom. Videl sem mršave La-mute, ki so čepeli v skupinah na snegu in si medsebojno obirali uši. Bogatejši Lamuti imajo kolibe in se tudi toplo oblačijo. Za obleko jim služijo živalske kože. Bližal sem se s svojim vozičkom neskončni ravnini, pokriti z močvirji in jezeri. Tu sem se seznanil s takozvano severno stepo in tundro. V teh pokrajinah žive Tunguzi, Čukčeni in čaučusi, podobni Ja-kutom in Lamutom. To so sami pogani. Čim bolj sem se pomikal proti severu, tem bolj so bila ta plemena divja in drzna. Starost smatrajo ta plemena za prokletsvo in stare ljudi za parazite. Zato stare ljudi enostavno pomore. Starčka so v moji navzočnosti odvedli na polje, mu prerezali vrat in razparali trebuh, da bi ne mogel več jesti. Če je tak nesrečnež bogat, mu pri-rede svečan pogreb. Vse njegovo imetje pokradejo, meso, ki si ga je nabral, raz-dele, nekaj kosov pa puste okrog mrliča. ONSTRAN MEJ CIVILIZACIJE. Potovanje po teh krajih ie bilo zelo težko in nevarno. Prenočišča nisem mogel nikjer dobiti, pa tudi skriti se nisem imel kje. Brlogi teh plemen so tako majhni, da se človek niti obrniti ne more. Poleg tega je v brlogu neznosen smrad. Čim se stemni, se slečejo vsi do nagega in hodijo nagi po brlogih. Neizmerna pustinja je meja civilizacije. Smrt preži tu na vsakem koraku. Gorje človeku, ki se približa kotanji v tundri. Pogrezne se prej, predno zakliče na pomoč. Takih kotlin jc vse polno. Zato sem se plazil vedno ob skalah, kjer so tla trdna. Divjačine tu ni bilo mnogo, ker so se preveč razpasli volkovi. Cesto sem moral streljati, da prepodim krdelo lačnih volkov. Skozi to pustinjo sem potoval 27 dni. Potem so se zopet pojavili gozdovi in gore. Bližal sem se pokrajini ob reki Kolimi. Ob vznožju tega pogorja ležita mesteci Silgitar in Jačise. Kraj je redko naseljen z različnimi mongolskimi plemeni, ki se preživljajo z lovom. Večino prebivalstva tvori pleme Čukčov. Tudi tu sem imel z jezikom velike preglavice. Čukči so zelo negostoljuöni in tako mi niso hoteli odgovarjati niti na vprašanja v ruščini, čeprav so jih razumeli. Debelo so me gledali in človek bi mislil, da so gluhi in nemi. Kmalu sem spoznal, da je treba občevati z njimi brez ceremonij. Če sem hotel kaj kupiti, sem stopil h kolibi in ustrelil skozi okno. Samo to sredstvo je pomagalo. Strelov so se divjaki tako bali, da so mi prinesli vse, kar sem potreboval in da niti odškodnine niso zahtevali. Ustavil sem se v veliki kaznilniški naselbini Gornjega Kolimsku. Tu sem moral izpopolniti zaloge. Dalje sem prispel do Srednjega Kolimska, od koder sem imel še 110 kilometrov do Nižnjega Kolimska. Tu se razcepi pot proti Klojutšimu in Čintsi. V bližini tega razpotja sem se prvič seznanil s polarno nevihto. Ker se v strahovitem snežnem metežu nisem mogel orijentirati, sem krenil ob reki Indigirki. Začelo me Je zebsti in moral sem obleči kožuh. GROZEN DOŽIVLJAJ. Od vseh doživljajev v teh divjih pokrajinah mi je ostala najbolj v spominu epizoda, ki sem jo doživel pri nekem mongolskem plemenu, naseljenim med Kam-čatko in petropavlovsko gubernijo. Nisem namreč vedel, da mora moški takoj ponuditi ženski roko in srce, čim jo pogleda ali celo nagovori. Če izjavi, da je noče poro- čiti, kakor sem storil jaz, smatra poglavar plemena, da je dotična ženska slaba in zato jo obsodi na smrt. Ubije jo lastnoročno, potem jo razseka na štiri dele in vrže do-tičnemu moškemu kose njenega telesa pod noge. Tako se ie zgodilo trfdi tisti nesreč-nici, ki sem jo slučajno nagovoril jaz... Poincare razmišlja o krizi. (Francoska karikatura.) Dva usodna strela V južnem delu Norveške, blizu norveškosšvedske meje, leži starodav* no in slavno mesto Frederikshaid, ki dobi s prihodnjim letom zopet svoje staro ime Halden. Kakor znano, so Norvežani nedavno prekrstili večino svojih mest in opustili vsa tuja imena. Zfčeli so pri Kristijaniji, ki je dobila zopet staro norveško ime Oslo. Blizu Frederikshaida stoji znamenita gorska trdnjava Frederiksten, ki je bila poru* šen pred 20 leti, ko je postala Norve* ška zopet neodvisna. Iz te trdnjave sta bila izstreljena v enem stoletju dva usodna strela. Prvi je bil izstreljen les ta 1718. Ta je ubil švedskega kralja Karla XII. Karel XII. jc bil zelo hra* ber vojščak. Organiziral je pohod proti Rusiji, kjer je doživel v bitkah pri Pol* lavi in Narvi popoln poraz. Njegove slave je bilo po teh bitkah konec. Ko je vodil svoje čete proti Danski, je oblegal tudi trdnjavo Frideriksten in padel v roke neznanega cestnega ro* par j a. Drugi usodni strel je padel iz te trdnjave 18. junija 1826. Bila je baš ne* delja in poveljnik trdnjave je dobil nalog, da opozori prebivalstvo s tos povskimi streli na radostni dogodek v vladarski rodbini. Princesa Josefina je šla tisto nedeljo po porodu prvič v cerkev. Njen sin je bil poznejši kralj Karel XV. Na povelje so izstrelili iz trdnjave določene število topovskih strelov, in sicer proti mestu, ki je les žalo globoko doli pod trdnjavo v ne? deljskem miru. Skozi mesto je tekla si* cer široka reka, vendar so pa vznemirs jali meščane pogosti požari. Prebivals stvo je zažgalo hiše večkrat samo, da bi za časa danskosšvedske vojne so* vražnik v Frederikshaldu ne našel za? vetišča. Tako se je zgodilo tudi pred obleganjem Frederickstena 1. 1716. Dne 18. junija 1826 pa požara ni povzročilo prebivalstvo samo, marveč topovski strel namenjen pozdravu princeze Jo* sefine. Odpadek slepega strela je padel v okraj Rusternd na neko leseno stre* ho in kmalu se je dotična hiša vnela. Ker je bilo v bližini mnogo lesenih hiš, modernega gasilstva pa sploh še niso poznali, je bil severni del Frederikss halda kmalu v plamenih. Prebivalstvo je v paniki bežalo iz hiš v južni del mesta, upajoč, da najde tam varno za* vetišče. Veter je bil spočetka ugoden. Naenkrat se je pa obrnil v nasprotno smer in požar je prekoračil reko ter se razširil tudi na južni del mesta. Čez pol ure je bil ves južni del podoben ognjenemu morju. O rešilni akciji ni bilo govora. Dva dni in dve noči je divjal ognjeni demon do mestu in unis čil vse, kar mu je prišlo na pot. Kar je prebivastvo v naglici rešilo, so raz* ni sumljivi elementi pokradli. Požar je kmalu dosegel tudi trdnja* vo Frederiksten, v kateri jc bila velika smodnišnica. Poveljnik trdnjave, gene* ral Fleischer, ki ie poslal gorečemu mestu vojaštvo na pomoč, ni imel ni* kogar pri rokah, da bi mogel preprečiti nevarnost strahovite eksplozije. V trti* njavi so bili samo kaznjenci, in sicer 93 mož v okovih. General jih jc dal pod stražo privesti na dvorišče, čigar stene so zadrževale požar, ter jim sporočil, da noče spremeniti njihove zaporne kazni v smrtno. Povedal jim je, kakšna nevarnost preti trdnjavi in kakšne po* sledice utegne imeti eksplozija. Zato da jih odpušča v miru, ker itak nima vojakov, da bi jih stražili. Dejal jim je, naj se hitro razkrope na vse strani in naj obžalujejo svoje zločine. Ob* enem je pozval \ rostovoljce, ki bi hoteli odnašati iz smodnišnice smodnik in z junaštvom zaslužiti pomilostitev. Ta plemenitost je na kaznjence tako vplivala, da se se vsi do zadnjega pri* glasili. Službujoči častnik je odšel z njimi v smodnišnico, kjer so napravili kordon in začeli zalivati smodnik, da preprečijo katastrofo. Delali so nepre* stano 24 ur. Tako je bila trdnjava rešena, dočim je mesto do tal pogorelo. Ko jc po pre* preceni eksploziji poveljnik poklical kaznjence k sebi, da se jim zahvali, sta manjkala samo dva, ki nista ver= jela obljubi in sta med delom v smod* nišnici pobegnila. Takratni zakoni nisn poznali nobenih obzirov in zato jc dal general odvesti kaznjenec pod močno stražo v Frederikstad, kjer so morali čakati kraljeve odločitve. Zanimivo je, da jc bilo mesto Prc* derikshald že takrat zavarovano. C Ja* silci so imeli posebno zavarovalnico, pri kateri so bili zavarovani vsi prebi* valci. Ker je pa vse pogorelo, tudi /a* varovalnine niso mogli izplačati. Nc* srečnemu prebivalstvu so pomagala druga mesta in tako je bil lrcdcriks* hald kmalu obnovljen. Voitaire o zagonetnem možu z železno masko V svojem delu o Ludoviku XIV. govori Voltaire tudi o zagonetnem kaznjencu z železno masko. Nekaj mesece v po smrti kardinala Mazarinija, I. 1661. so pripeljali v pomorsko trdnjavo na otoku Sv. Margarete v Caiinesu izredno visokega in elegantnega kaznjenca. /x spotoma je imel na glavi čelado, ki jc bila narejena tako, da je lahko jedel, ne da bi jo odložil. Čelade, ki je zakrivala ves njegov obraz, sploh ni smel sneti. Straža je dobila strogo povelje, da ga takoj ustreli, čim sname to čelado. L. 1690. so prepeljali tega kaznjenca v pariško Bastillo. Čelado je imel še vedno na glavi. Nekaj mesecev poprej je posetil kaznjenca vsemogočni v_ojni minister markiz Louovis in govoril z njim zelo spoštljivo. Med pogovorom je minister ves čas stal. V Bastilli so opremili za kaznjenca posebno sobo. Vse želje so mu bile brez ugovora izpolnjene. Zagonetni jetnik je ljubil dobro kuhinjo, fino perilo, čipke in kitaro. Tudi poveljnik Bastille je imel pred njim velik rešpekt. Redko se je pripetilo, da je v njegovi navzočnosti sedel. Zdravnik, ki je oskrboval jetnišnico, je videl cesto jetnikov jezik in telo, nikoli pa ne obraza. Jetnik se ni nikoli pritoževal in svoje tajnosti ni omenil niti z besedico. Umrl je 1. 1703., po 421etnem bivanju v ječi. Pokopali so ga na svetopavcl-skem pokopališču. L. 1661. se sicer ni govorilo, da bi bila kaka odlična oseba izginila, vendar pa Voltaire ne dvomi, da je bil jetnik z železno masko odličnega rodu. Prve dni njegovega bivanja na otoku Sv. Margarete se je pripetil sledeči zanimiv slučaj. Poveljnik trdnjave je sam nosil jetniku hrano, in ko je odhajal, je vedno zaklepal za seboj vrata. Nekega dne je jetnik praskal z nožem po srebrnem krožniku in ga vrgel nato skozi okno. Na obali ju stal slučajno neki ribič, ki je krožnik pobral in ga odnesel poveljniku trdnjave. Ribiča so takoj zaprli in poveljnik je hotel na vsak način izvedeti, da-li zna ri- Rabindranat Tagore: Moja prekrasna soseda Mlado vdovo, ki je stanovala v so* sedni hiši, sem globoko spoštoval — vsej svojim prijateljem sem tako pra* vil. Celo moj najboljši prijatelj, Nas bin, ni vedel, kaj se godi v moji duši. In bil sem celo nekako ponosen na to, da je ostala moja strastna ljubezen nes omadeževana in da jo skrivam tako v najlobljih kotičkih srca. Ona je bila podobna orošenemu cvetu sefali, ki se je prezgodaj osul. Presvetla in presves ta za ozaljšano zakonsko posteljo je bila že vnaprej določena za nebesa. Toda strast, podobna hudourniku, ki ga ni mogoče zajeziti ob izviru, — išče izhoda. Zato sem hotel izliti svoja čustva v stihih. Toda neposlušno pero ni hotelo omadeževati predmeta moje strasti. Pripetilo se je zanimivo naključje. Kot nalašč je obšla ob tistem času mojega prijatelja Nabina nepremags Ijiva strast do pesnikovanja. Navalila je nanj kakor potres. To je bila prva omotica rtogega dečka in bil je enako slabo podkovan v ritmih, kaor v lite* raturi sploh. Vendar se pa ni mogel premagati. Ukljnil se je čarovniji, ka* kor vdovec drugi ženi. In tako se je zatekel Nabin k meni. Sujet njegovih pesmi je bil star —-pre* star. obenem pa vedno nov. Vsi nje* govi srčni izlivi so bili namenjeni tej ali oni ljubici. Za šalo sem ga sunil pod rebra, rekoč: — Pa naj bo, stara podrtija! Kdo pa je ona? Nabin se je zakrohotal in odgo? voril: — Saj niti sam ne vem. Priznavam, da mi je bilo zelo pris jetno pomagati prijatelju. Kakor ko* koš, ki sedi na račjih jajcih, sem trosil ves zanos svoje zaprte strasti za Nabis nine srčne izlive. Njegove nezrele umotvore sem tako vneto predelaval in popravljal, da se je vsaka njegova pesem skoraj v celoti spremenila v mojo. Tedaj je dejal Nabin ves presene* čen: — Saj to je baš tisto, kar sem hotel povedati jaz, pa nisem mogel. Od kod neki jemlješ vsa ta prekrasna čustva? Kot pravi pesnik sem odgovoril: — Črpam jih iz svoje domišljije. Zakaj, kakor veš, iskreno čustvo je vedno nemo, in samo domišljija rodi lepe besede. Realnost zapira srčnim izlivom pot kakor skala, domišljija si pa vedno ugladi pot. In ubogi Nabin je v zadregi odgo* voril: — Dsdasa, saj vidim, da, prav zares, — potem je malo pomislil in znova zamrmral: — Da, da, prav praviš! Kot rečeno, je bilo v moji ljubezni mnogo spoštljive skromnosti, ki mi je branila izraziti svoje čustvo z beseda* mi. Ko pa sem dobil v osebi Nabina za« slon, so bile odstranjene vse ovire v razmahu mojega peresa in zanos iskres nega čustva se je izlil v te pesmi pod tujim imenom. Včasih se je Nabinu posvetilo in dejal je: — Saj to so tvoji stihi! Natisniti jih dam pod tvojim imenom. — Malenkost, — sem ugovarjal. — To so tvoji stihi, dragi moj. Le tu pa tam sem malo pomazal. In Nabin je sčasoma verjel, da je res tako. Ne bom tajil, da sem se cesto ozis ral na okence sosedne hiše z občut* kom, podobnim občutku astronoma, ki opazuje zvezdno nebo. Res je tudi, da so bili moji skrivni pogledi za plačilo včasih deležni divnega prizora. Nekoč me je pa pretreslo. Mar bi mogel verjeti lastnim očem? Bilo je vroče poletno popoldne. Ozračje je bi* lo soparno in nemirno, od severozapa* da se je bližala nevihta. Tam, na se ves rozapadnem delu nebosklona, so se ko* pičil črni oblaki, in na tem neobičaj* nem, groznem ozadju se je pojavila postava moje sosede, ki se nemo zrla v pusto prostranstvo. Cel svet brez* plodnih zanosov sem odkril v daljnem pogledu teh blestečih črnih oči. Morda je ostal v tem sijanju mojega jasnega meseca še kak neugasli vulkan? Ah, ta pogled, poln neizmernega hrepene* nja, ki je prodiralo skozi oblake, je iskal kakor mogočna ptica nedvomno nrihežnlišofl v človeškem srroi_ ne na nebes. Pri pogledu na neizrečeno strasts nost tega pogleda sem komaj krotil svojo razburjenost. Zdaj se mi je zde* lo že premalo popravljati petošolske pesmi. Vse moje bitje je zahrepenelo po kakem junaškem činu. Koncem koncev sem sklenil, da se posvetim vzbujanju zanimanja med rojaki za vdove, ki naj se druigč poroče. Hotel sem ne le agitirati in pisati, marveč tudi gmotno podpirati to človekoljub* no akcijo. Nabin se je začel prepirati z menoj. «V vdovstvu za vse življenje,* — je dejal, — «je neskončna čistost in mir. Tiha krasota, podobna krasoti nemih pokopališč, ki jih obseva bleda svetlo* ba enajstega dne.* Sama možnost dru* gega zakona uniči to božanstveno le* poto.» Toda te vrste sentimentalnost mi gre vedno na živce. Ako začne lepo rejen človek med gladovanjem preži* rajoče govoriti o jedi in dopovedovati od lakote umirajočemu, naj potolaži svoj apetit s ptičjim petjem — kaj po* rečete o njem? Tudi jaz sem energič* no ugovarjal: — Čuj, Nabin, umetniku se utegne zdeti razvalina prekrasna, toda hiš ne zidamo samo zato, da bi jih umetniki gledali, marveč tudi zato, da bi mogli ljudje v njih stanovati. In zato je tre* • Enajsti dan vsakega meseca je posvc* čen v Indiii nosfn in nokorj. ba ne glede na umetnike skrbeti v hi* šah za red. Lepo je idealizirati vdov* stvo, če se ti sploh ne obeta, toda pomni, da stoji za vdovstvom živo člo* veško srce, ki drhti od muk in neute* šenih želja. Mislil sem, da bo težko prepričati Nabina in zato sem se morda nekoliko preveč razvnel. Ko sem pa zaključil svoj kratek govor, sem začudeno opazil, da je Nabin nekam čudno in zamišljc* no vzdihnl ter mi pritrdil. Nekako čez teden dni je prišel Na* bin k meni in izjavil, da je pripravljen dati drugim dober vzgled in poročiti vdovo, samo če bi mu hotel pomagati. Bil sem ves iz sebe od veselja. Na* vdušeno sem ga objel in obljubil, da mu dam za ženitev potreben denar. Tedaj mi je Nabin zaupal vso svojo storijo. izvedel sem, da Nabinova ljubica nikakor ni bila izmišljeno bitje. Izka* zalo se je, da tudi Nabin na dostojno razdaljo že dolgo obožava neko vdovo, da pa živi duši ni odkril svoje tajnosti. In vendar so prihajale revije, v katerih je priobčeval Nabin svoje ali bolje res čeno moje pesmi, v neke divne roči* ce, in poezija je napravila svoje. Njeno srce se je vnelo in Nabin je bil srečen. Zdaj je potreboval njen vitez samo še nekaj denarja, da uredi praktično stran te zadeve. — Saj ti lahko jaz posodim, — sem mu predlagal. citati in je-li videl dotični krožnik še drugi. Naposled je ribica izpustil :oč: Lahko greste in hvaffte Boga, da niste učili citati. Ta zagonetni jetnik je bil baje grof le Vermandois, nezakonski sin kralja Eudov%a XIV. in njegove ljubice, gdč. le la Vailiere. Drugi zopet trdijo, da je tit to vojvoda beaufortsfci afc vojvoda nbtmmoutisld. Taktično pa š"e dandanes i! pojasnjeno, kdo je bil ta jetnik. General de Costa, Novi predsednik portugalske vlade, ki je prišla na krmilo po zadnji revoluciji in hoče uvesti tudi na Portugalskem diktaturo po vzorcu Španije in Italije. Grobovi ruskih carjev odprti Nedavno je dala sovjetska vlada od* preti carsko grobnico v cerkvi znane Petropavlovske trdnjave, ki stoji na drugem bregu reke Neve nasproti biv* še rezidence ruskih carjev, takozvanega Zimnega dvorca. Boljševiki so izjavili, da morajo grobnico odpreti v interesu zgodovinskega študija. Toda vznemir* janje mrtvih carjev je bilo važno v prvi vrsti za sovjetsko državno blagaj* no, zakaj v grobnici so našli neizmerno bogastvo v obliki draguljev in zlatnine. Boljševiški list «Slovo» opisuje odpi* ran je carske grobnice, v kateri poči* vata carja Peter Veliki in Aleksan* der I. ter carica Katerina II. tako*le: «O carju Aleksandru je krožila med ruskim ljudstvom pravljica, da je odšel v Sibirijo in postal menih in da so me* sto njega pokopali nekoga drugega. Le* genda pripoveduje, da ear ni umrl dne 1. decembra v Taganrogu, marveč da se je dal proglasiti za mrtvega, v res* niči se je pa na stara leta posvetil du* hovniškemu stanu. Fjodor Ktizmič ni bil baje nihče drugi, nego car Aleksan* der I. In res je bila njegova krsta v carski grobnici prazna, kar je dokaz, da utegne biti legenda o tem carju res* nična. Ko so odpirali krsto carice Kateri* ne II., se je zbrala pred Pet ropa vlovsko trdnjavo veliko množica radovednega občinstva. Neka stara ženica je konic* no vzkliknila: «Otroci, pazite! Katerina ne pozna šale.» Grobnica, kjer leže carske krste, je bila slabo razsvetljena, ker električna razsvetljava ni funkcijo* nirala. Po stenah so visele slike raznih svetnikov, na katerih pa ni bilo več draguljev. Udarci kladiva so odmevali po grobnici. Delavci so imeli mnogo opraviti z neko krsto. Prisotni komisar je vzkliknil: «Pazite, zdaj zdaj se po* kaže Katerina Velika. Kovinski pokrov so s težavo dvignili. Končno je bila ko* vinska rakev odprta. Pod njo je ležala lesena, s srebrom okovana krsta. Na pokrovu je bil križ iz slonove kosti, poleg njega je ležal zavoj perga* menta, okrašenega z modrim svilenim trakom in visečimi rdečimi pečati. — Truplo velike carice je bilo dobro bal* zamirano. Bilo je že popolnoma izsu* šeno, tako da se lepe poteze na čari* einem obrazu niso več poznale. Izbor* no je bila ohranjena lasulja, pod kate* ro so se videli gosti Katermini lasje. Roke je imela prekrižane na prsih. Na prstih so se lesketali v krasnih prsta* nih veliki dragulji. Mrtvaški prt je iz težkega svetlomodrega damaska. Ko so se ga dotaknili, je razpadel. Na no* gah je imela Katerina bele svilene čev* čakati še več mesecev, predno mi začne oče izplačevati rento. In kako naj ži* vim ta čas? Molče sem podpisal odgovarjajoči ček in dejal: ZdaJ mi pa povej, kdo je ona. Nikar ne misli, da bi ti utegnil hoditi v zelje. Prisegam namreč, da ji ne bom zlagal pesmi. Pa tudi če bi jih zlagal, bi jih pošiljal bratu, marveč tebi. — Ne govori neumnosti, — je dejal Nabin. — Saj nisem skrival njenega imena iz bojazni pred tvojo konkuren* co. Stvar je ta, da je bila ona zelo raz* burjena, ko sem jo zasnubil in me je prosila, naj ne povem prijateljem, da se poročiva. Zdaj je to brez pomena, ker je itak že vse urejeno. Stanuje na št. 19, v hiši, ki stoji kraj tvoje. Če bi bik) moje srce železen kotel, bi gotovo počilo. Tako sem pa samo vprašal: — Torej ne nasprotuje drugemu zakonu? — Zdaj ne več, — je odgovoril Na, bin smeje. — In meniš, da so imeli bas stihi tak čudodelni vpliv? — Nu, moji stihi pač niso bili tako slabi, — je dejal Nabin, — mar ni res? Na tihem sem začel preklinjati. Toda koßa naj bi preklinjal? Nje* ga? Sebe samega? Usodo? Vseeno, preklinjal sem. lje z debelimi zlatimi zaponami. Izgle* dali so kakor novi. Pač pa so nogavice popolnoma strohnele. Čez prsa je imela carica širok moder trak. poln rubinov, smaragdov in dijamantov. Na visoki lasulji se je lesketal diadem iz dijamantov in korald. Pri odpiranju krste Petra Velikega se je polastila delavcev groza. Ko so zagledali truplo orjaškega carja, ki iz* Sleda po 2001etnem večnem spanju ka* or da bi bil umrl nedavno, so se za* čeli križati. Mnogi so pobegnili iz grob* niče. Pogled na orjaško postavo Petra Velikega je bil grozen. Carju se še zdaj pozna na obrazu, da je umiral v straš* nih mukah. Brke in gosti lasje so se popolnoma ohranili. Tudi koža na ro* kah in obrazu je nedotaknjena. Po ro* kah se sploh ne pozna, da je car mrtev. Carjevo truplo je oblečeno v temno ze* leno paradno uniformo, na nogah ima visoke jezdne škornje. Na prsih ima rusko in holandsko odlikovanje. Na desni roki se leskeče krasen dijamant, na vratu pa zlati križ in ikona iz slo* nove kosti. Poleg tega so našli v krsti sliko carja Petra kot pristaniškega de* lavca na Holandskem. Madžarski ponarejalo! bodo osvobojeni Madžarski listi so pred dnevi poročali, da je princ Wmdischgrätz v ječi obolel in potrebuje zdravniške pomoči. Windischgrätzov zagovornik dr. Ulain je že ukrenil vse potrebno, da prepeljejo princa iz ječe v sanatorij ali pa da mu dovolijo po potrebi tudi bivanje v kakem morskem letovišču. S tem bi bila njegova kazen prekinjena. Madžarski opozicijonalni krogi smatraj^ to olajšavo za prvi znak predstoječe osvoboditve obsojenih ponarejevalcev. Nihče ne verjame, da bi ponarejevalci francoskih bankovcev ies odsedeli svojo kazen. Vlada čaka samo ugodnega trenutka, da osvobodi ponarejevalce, ne da bi vzbudil ta korak pozornost zemstva. V Budimpešti je javna tajnost, da je Windischgrätzov in Nadossyjev zapor samo fiktiven, zakaj oba sta faktično že zdai na svobodi. Hodita lahko v mesix» in vrata njunih celic se sploh ne zapirajo. Jetn. osobje ima velik rešpekt pred njima in spJoh ju nihče ne smratra za kaznjenca. Zanimivo je, da Nadossv tudi v ječi podpisuje akte, kakor da je še vedno policijski ravnate!.'. Pač žalostna slika madžarskih razmer. no vozil igralce v gledališče in nazaj. Ker pa sem moral čakati pred stran= skim vhodom, sem postal kljub temu pozoren. Vsak večer je prišla skozi do* tična, samo za igralce namenjena vrata neka igralka in sedla v moj avtomobil. Takoj za njo je prišel tudi igralec. Vo* zil sem ju naprej v neko restavracijo, potem pa domov. Ko se je raznesla vest o njuni poroki, sem se čudil, da so mogli londonski listi pisati, da niti najintimnejši gledališki prijatelji niso vedeli za to ljubavno razmerje. Povelje uvozite za avtomobilom, ki je pred varni.» se ponavlja v šoferskem življenju cesto. Običajno da tako povelje privatni detektiv, ki zbira argu* mente za ločitev zakona. Nekoč sem misli, da bom priča ljubavnega roma? na, pa sem pomagal policiji loviti zlo« čince. Trikrat na leto sem vozil iz bo-gatega okraja neko damo na kolodvor v Ekstonu, od koder se je vozila v Bel* gravi j o. Pozneje sem iz pogovora z de= tektivom izvedel, kaj se vozi. Dotično hišo so straži-i in neke noči so oblasti odredile hišno preiskavo. Izkazalo se je, da se skriva v dotični hiši zločinska tolpa. Naj omenim še en zanimiv slučaj. Nekega večeru je stopil k meni ele* gantno oblečen mladenič in mi ponudil pet šteriingov, če mu posodim avtomo* bil za 20 minut. Nisem se bal, da mi ga ukrade, ker sem dotičnega mladeni* ča že opetovano vozil v klub. Vzel je mojo čepico in si prilepil umetno bra* do. Skoraj bi ga bil zamenjal s pravim šoferjem. Vozil se je nekaj časa po bližnjem trgu, naenkrat je skočil iz stranske ulice maskiran moški in dal dozdevnemu šoferju znamenje, naj se ustavi. Iz bližnje hiše je stopila neka dama in velela šoferju, naj jo odpelje na kolodvor. Obenem je stopil iz do* i tične hiše črno oblečen gospod z dve* ma kovčegoma in mlado deklico. De* klica je skočila hitro v avtomobil in sc odpeljala z maskiranim šoferjem stari j dami izpred nosa. Tudi gospod je ostal na cesti. Pozneje sem izvedel, da sta bila to zakonca, ki sta hotela odpeljati svojo hčerko na Škotsko, da bi tam po* zabila na svojega fanta. Toda nakana se ni posrečila in dekle se je proti volji Razposajeni kopalci Koga se ne polotita otožnost in hrepenenje, ko poleda to sliko. Tudi nam bi se lahko godilo že tako lepo, ako bi nam bilo vreme bolj naklonje* no. Žal pa poznamo letošnje kopaln sladkosti še vedno samo iz opiso\ v slik kopališč v tujih, bolj prečnih po krajinah. 129 0^ Osram — vsakovrstne n ajcen e | e - : ;?r.'itne canke. Sz življenja londonskih šoferjev Neki londonski šofer opisuje svoje doživljaje, ki bi jih lahko označili kot «romance na štirih kolesih». «Nekoc sem stal,» — pripoveduje dotični Anglež, — «več ur v ulici Ken* sington in opazoval nekaj, kar je diša* lo po ljubavni storiji. Neki mladenič je čakal dolgo pred veliko hišo, kjer je stanovala lepa mladenka, ki pa ni* koli ni smela z doma sama. Dvakrat sem jo videl na cesti z neko starejšo damo. Obakrat je vrgla skrivaj na tla košček papirja, ki ga je mladenič takoj pobral. Nisem se mu čudil, ko sem jo videl od blizu. Bila je krasna. Kmalu so se začeli zanimati za zaljubljeni par* ček tudi moji kolegi. Stali smo z avto* mobili v dolgi vrsti in čakali, kdaj pri* de kdo na vrsto, da zasluži z vožnjo nekaj denarja. Pri tem smo ugibali, kakšne izglede ima fant. Eden mojih kolegov je izvedel, da je njen oče zelo bogat, da ima veliko javno skladišče in da je oče zaljubljenega fanta njegov konkurent. Nekega večera, ko sem bil s svojim avtomobilom drugi na vrsti, je skočil mladi Romeo v prvi avtomo* bil, takoj za njim pa tudi dekle. Ura je odbila bas sedem. Na trg Viktorije, hitro, vozite hitro, kar se da!» je zakli* cal mladenič šoferju in že so se odpe* ljali. Predno je zavil avtomobil za vogal, sem začul z bližnje ulice ogorčene kri* ke. Iz sosedne hiše je skočilo več mo* ških, ki so kričali in mahali z rokami. Starejši gospod je stopil k meni in mi zapovedal: «Vozite za tem avtomobi* lom in pazite, da ga ne zgresimo!» Ni* sem bil tako zabit, da bi ne vedel, za kaj gre. Zaljubljeni parček se mi je smilil. Zato se mi ni nikamor mudilo. «Ali ste slišali, kam se peljeta?* je vprašal dotični gospod. «Med nami sc je našel bedak, ki je izdal zaljubljeno dvojico. Nazval je trg, kamor sta se odpeljala.» «Takoj smo tarn,» sem za* trjeval gospodu in pognal avtomobil. Vozil sem zelo hitro pa temnih stran* skih ulicah, da bi speljal moža, ki Lon* dona ni dobro poznal, na napačno sled. Siromak je neprestano razbijal po £ipi, češ, naj hitro vozim. Ko sva krenila čez most, je začel na ves glas kričati, ker je vedel, da to ni prava pot. Konč* no sva se ustavila pred neko palico. Pozabil sem že, kaj je neznanec rekel, vem pa, da sva prišla prepozno. Straž* nik, ki ga je poklical moj potnik, je iz* javil, da gre najbrž za pomoto. Drugi dan sem se preselil v drugo ulico, ker so me začeli kolegi zbadati, da bi bil dobra tašča. Nekoč je stopil k meni neki igralec in mi naročil, naj ga čakam vs?,k večer po predstavi pred glediščem. Stvar se mi ni zdela sumljiva, ker sem opetova* Še o samomoru madžarskega dijaka Zadnjic smo poročali, da je skušal izvršiti madžarski dijak Valyi atentat na ravnatelja realne gimnazije v Ri* mavski Soboti na Slovaškem. Ker se mu pa. atentat ni posrečil, je izvršil iz strahu pred kaznijo samomor. Preiska* v:i o poskušenem atentatu in vzrokih samomora jc končana, takoj da so zdaj znani motivi te študentovske tragedi* je. Kakor smo že zadnjič omenili, so \ skušali madžarski opozicijonalni listi roditeljev poročila. Vse bi bilo v redu, j nasiikati tragedijo dijaka Valyija kot ci bi bil maskiram šofer skril številko » politično afero. Pisali so, da je dobil avtomooila. Tako je pa stražnik zapi* ; ,Valyi, ki je bil sicer najboljši dijak, tik 5*1 m°JO stev«ko m moral sem plačati ; pred maturo v slovaščini red nezadost* jO šilingov globe. Kljub temu mi je ostala bogata napitnina za 20 minutno vožnjo. Najboljii in najtrpežnejši č čevlji TiP-TOP in BÄLYI ICA se dobe le v trgovini ŽIBERT, Prešernova oL Državni kancelar Marx, i no. To je Madžarom zadostovalo, da ? proglasijo Valyija za mučenika in žrtev \ nacijonalnega šovinizma. Seveda so \ budimpeštanski listi ta slučaj izrabili j za napad na češkoslovaško javnost. Uradna preiskava je dognala, da j samomor madžarskega študenta s poli* ? tiko ni v nobeni zvezi. Valyi ni bil med i najboljšimi dijaki. Študiral je s slabimi I uspehi in bi moral imeti v latinščini in j slovaščini nezadostno. V ostalih pred* J metih je imel večinoma zadostno. Že 0 Veliki noči je s pomočjo svojih so* : rodnikov in znancev v Budimpešti iz* ! posloval sprejem v prvi letnik orijen* 1 diske akademije v Budimpešti. Ker se jc bal, da pri maturi pade, je hotel red zadostno v latinščini in slovaščini eno* stavno izsiliti, irant je bil sploh zelo ; nasilen in se je tudi doma neprestano prepiral z bratom Kolomanom. Poleg tega je bil zagrizen Madžar in zelo na* ; (.Jut. Nekoč je izjavil sveiemu sošolcu, ; da ni sramota zanj, če dobi v slovašči* i ni nezadostno. Tudi katehetu je grozil, ■ da ga ubije, če mu ne da v veronauku dobrega reda. S sošolci je občeval ved* \ no zelo samozavestno. Pri vsaki priliki je pokazal, da jc plemiškega rodu. Tudi prepiral se je rad s sošolci. V najrazličnejši obliki in najboljši kakovosti boste videli Alkoholizem v Rusiji Ruski profesor Solomovič (?) trd na podlagi temeljnega študija, da je pijančevanje v Rusiji neverjetno raz širuo, odkar je sovjetska vlada d • la prodajo zloglasne 40odstotne vod ■ . Vlada je mislila, da bo s tem do1 njem preprečila kuho tako zvane sa-mogonke, t. j. zganja, ki ga kuhajo kmetje skrivaj iz žita, krotripirj drugih poljskih pridelkov. Tod.i med vodko in samogonko ni nobene bi« c-ne razlike. V seznamih moskovskega zdravstvenega urada je zabeleženih 40.000 pijancev, ki so pod st zdravniškim nadzorstvom, da se do smrti ne napijejo, Solomovič je opazoval pijančevanje med moskovskim; delavci in toviL da pije vodko med delom skoraj polovica delavcev. V tovarnah so koholne pijače dovoljene m tako je steklenica žganja pri stroju običajen pojav. Posledice se žc kažejo. 16 odstotkov moških delavcev zapije ves zaslužek:. Ti nepoboljšljivi pijanci sta , in jedo na račun svojih sorodnika . odstotkov moskovskih delavcev za vodico 13 odstotkov zaslužka. P Solomovič pravi, da veljajo ti podatki o pijančevanju v Moskvi tudi asa ostalo Rusijo. Žalostno sliko kaže mlad;) ruska generacija. Nad polovico 1 dece pije vodko že v prvem in drugem razredu. V 55 od sto slučajev je pro Solomovič dognal, da daiejo deci vodko sami roditelji. IV tednik nemške manjšinjske vlade, ki preživlja hudo krizo. Čez 50 let najden V Chic asu se je pojavil te dni 54!et-ni mož, ki so ga pred 50 leti kot de:e odnesli zločinci. L. 1874 so zločinci v predmestju Fihdelfije ugrabili Charlie Crossu 4letnega sinčka. Drugi dan je I dobil oče od zločincev pismo, naj po- j loži na gotovem kraju 20.000 dolarjev, : sicer bo mali Charlie ustreljen. Oče je šel s pismom na policijo, kjer so mu svetovali, naj zahtevano odškodnino odnese na določeni kraj, ko pa bo sin- na letošnjem velesejmu ^ v paviljonu m m Ob priliki LJUBLJANSKEGA VELESEJMA g posetite tvrdko uterina žrtev Ameriški listi poročajo zgodbo <> j i vi žrtvi ljubeče matere do svoje* ga sina. Miss Russell Scott, mati biv* šega milijonarja, sc je dala zapreti v stekleno omaro in nameravala glado* vati. Vzrok temu je sicer popolnoma materijalen, ima pa globoko ozadje. Njen oOietni sin, Russells Scott, jc rodom iz ugledne ter imovite rodbine. Tostal je že z 22. leti milijonar, udal pa se je razkošnemu življenju in vsi njegovi milijoni so se raztopili kakor eck zopet na varnem, se policija ze po- zjato v ognju. Mladi Scott se je sedaj Dogodek vrgci z vso av0jo cnergijo na tihotap* je vzbudil v F'iladclfiji tako ogorčenje, da si zločinci niso tipali prid Pn denar. : Zato je začel nesrečni oče s pomočjo , policija in na lastne stroške iskati iz-gubljeno dete po vsej Ameriki. Iskal ga je celih 20 let in potrošil vse pre- '' možen je v znesku 110.000 dolarjev. Se- j le po izgubi premoženja je obupal in i ■nehal iskati svoje dete. L. 1890 se je zdelo, da bo pojasnjena ta zagonetka, ki je zanimala vso ameriško javnost. Takrat so namreč iz- j sledili dva drzna zločinca, ki sta bila . osumljena, da sta pomagala ugrabiti Crossovo dete. To sta bila znana zločinca tiste dobe Mosher in Douglas, ki sta postala tudi zgodovinski osobi, ker i figurirata v mnogih ameriških romanih. Že so ju hoteli aretirati, toda pri vlo- i mu v neko trgovino sta bila oba ustreljena. Pozneje se je izkazalo, da sta SLvo žganja, ki jc menda danes najbolj dobičkanosni posel v Ameriki. Leta 1923. pa je zavratno umoril nekega tr* govca in je bil pred poroto v začetku tega teta obsojen na smrt. Njegova ju* stitikacija bi se morala že davno iz* vesti, rodbini pa je vendar vedno zad* nji hip uspelo z vzklici preprečiti, da Scott ni sedel na električni stol. Vsled neprestanega smrtnega strahu je mladi Russell Scott zblaznel. Na ukaz držav* nega pravdništva je bil izročen v blaz« nico, obenem pa jc bil izdan strikten nalog, da se justifikaeija nad njim ta* In K o j izvrši, cim oxreva. Russell Scott je zopet popolnoma okreval in sedaj sc vrši razprava proti njemu. Nesrečna in obubožana njego* va mati pa ni imela nobenih sredstev, da bi najela zagovornika za sina. Zato je sklenila, da se prostovoljno žrtvuje imela pajdaša Halleja, pri katerem se i zanj. Pripravljena je bila, da gladuje je nahajal izgubljeni Charlie Cross. na javnem prostoru tako dolgo, dokler Halle je nedavno umrl. Na smrtni po- j ne doseže s svojo produkcijo izkupič* stelji ie Crossu priznal da so ga nred j ka, ki bi zadostoval za najetje zago* 50 leti ugrabili in da je sin trgovca : vornika. Scottova je res gladovala več Crossa. Charlie Cross se Jc zdaj po- dni, sedaj pa ji jc policija prepovedala javil in täko ima Amerika novo sen- nadaljno gladovanjc ter jc morala zacijo, ■ stekleno celico zapustiti. i. PREMELC L3UBL3 AN Af DALMATINOVA ULICA ŠTEV. 13 I Specijalna veletrgovina : volnenih in svilenih robcev, serp * in modnega blaga. ;:7> I Maturantske tragedije Te dni smo poročali o celi sen d jaških tragedij, ki so večinoma konca k s samomori mladih študentov, /di st kakor da jc zavalovila nekaka epi< . po vsem svetu, ker prihajajo od po> podobna žalostna poročila. V Budimpešti je tekom zadnjih du okrog 60 učencev in učenk za p starše in domove ter udšlo ne/• kam. Vse mesto je pričelo govoriti « neznosnih zrelostnih izpitih, o str gg. profesorjev, o nesrečnih dijaki so morali iz bojazni pred kaznovanji ii slabimi redi pobegniti v s\et. Med 1 beglimi maturanti so sinovi in hčerk« iz vseh družabnih sioiev. Ves budi 1 stanski policijski in detektivski a] i jc planil na noge, da poišče te pobegi« nesrečnike in da jih varuje pred usod nimi koraki. Njegovo delo je bilo v.: • no; skoro VSe pobegle fante in deklic« so našli in jih vrnili staršem, ki SO ji! bili sevc zelo veseli. I isti s**> ob poročali o dogodivščinah teh ši la 5 Robinzonov, Večina se je p ila \ okolici Budimpešte. Lc cu učenec j< tvoril izjemo. Ta je imel pogum du j< napravil svojemu dušnemu trpljenju ra dikalen konec, c^el jc v zoološki vrte« ter se zastrupil pred krulečimi iu\i it vpijočimi žiraiami. Maturantska tragedija povsem dru ge vrste se jc dogodila v Stlnovi m Češkem. Tam je maturant Ferdinanc Kristan znorel od veselja, ker .ie n atu riral z odliko. Radi naporov zadnjih ted nov pred zrelostnimi izpiti in iz ves. . nad tolikim uspehom se mu je zmeša) Dečka so razžaloščeni starši oddali \ opazovalnico umobolnice v Olomucu Kristin je bil zelo nadarjen študent Kljub svoji zgodnji mladosti jc obvlada devet jezikov s Dva. poletna plasma. Letošnja poletna moda posveča izredno pozornost, večjo kakor kdaj koli prej, tudi plaščem in kepom. Zdi se, kakor da so se bili modni proroki in diktatorji domenili z vremenskimi bogovi, da ti potrdijo in upravičijo direktive modnih mogotcev. Dami danes ni treba nositi plašča zato, da ustreže modi in ga pokaže prijateljicam. Docela na- ravno je, da se v tej jesenski kisioti zavija v kep ali plašč, ki sta zato letos tako favorizirana, kakor še nikdar v poletju. Uverjeni pa smo, da bi tudi najbolj modna dama ne žalovala, če bi si solnee enkrat temeljito premislilo in jo prisililo, da obesi svoj, pa m a gar i še le nov plašč v omaro. Nekaj nasvetov lefoviščarjem O letoviščih in kopališčih je sicer težko govoriti zdaj, ko iz neprestanih nalivov sploh aie pridemo, vendar pa lahko upamo, da se nas bo končno tudi nebo usmiMlo in da nam še tekom poletja nakloni lepo vreme. Za vsak slučaj se je treba pripraviti, zakaj presedeti vse poletje doma ni nič kaj prijetno. Poletne počitnice in oddih v kakem prijetnem kraju dela človeku vedno ve-iike preglavice. Naše babice in prababice teh skrbi niso poznale. Mestno ozračje v onih časih še ni bilo tako okuženo, kakor je dandanašnji, ko imamo vse polno tovaren, lokomotiv, avtomobilov itd. Človeški organizem ta- j krat še ni potreboval spremembe podnebja in. zraka, pa tudi o svežem čistem zraku v starih časih niSn toliko govorili, kakor zdaj. Zdaj je seveda vse drugače. Zanimanje za zdravstvo je vedno večje in zato je stopilo v ospredje tudi vprašanje kopališč in letovišč. Zanimivo je, da je umrljivost v velikih mestih razmeroma manjša kot v prostranih ruskih stepah. Vzrok leži v tem, da prebivalci velikih mest po večini vsaj enkrat na leto spremene svoje bivališče in pridejo v drugo podnebje, ki blagodejno vpliva na njihov organizem. Letovisčarji imajo pred odhodom vedno mnogo skrbi. Nastane vprašanje, kaj in koliko vzemi seboj. Potujemo nekam za tri ali štiri tedne in človek ima rad tudi izven doma svojo udobnost. To nikakor ni ideal. Bolje bi bilo, če bi človek z izpremembo podnebja .spremenil tudi svoje navade. To bi koristilo zdravju in tudi finance bi tako ne trpele. 2al so med nami taki, ki bi takoj zboleli, če bi ne imeli vseh udobnosti, ki so jih vajeni doma. Ker smo torej preveč mehkužni in razvajeni, moramo pred odhodom na letovišče dobro premisliti, kaj bi radi vzeli s seboj, kaj lahko pripeljemo tja brez večjih sitnosti in kaj nujno potre- bujemo. Izbirati je treba med stvarmi, ki so nam potrebne in drage. Izbira je odvisna od prostora. Zato je dobro, da se najprej infonniramo, kakšno sobo ah stanovanje bomo imeli na razpolago, potem šele se odloČimo glede prtljage. Nekateri letovisčarji naviečejo toliko ropotije, da se v sobi niti ganiti ne morejo. Takim letoviščarjem se domačini po pravici smejejo. Pameten letoviščar pretehta hi obrne vsako stvar, prodno jo položi v kovčeg. Vse, kar ni neobhodno potrebno, pusti doma. Pametna ženska vzame na letovišče čim manj oblek hi še manj klobukov. Saj se klobuki na letoviščih navadno sploh ne rabijo. Hoditi na letovišče zato, da se po-hvaiimo, koliko oblek imamo, je pa ! smešno. Pravi letovisčarji se oblačijo skromno. Dobro je imeti s seboj dežni plašč, posebno letos, ko neprestano lije. Perila zadostuje toliko, da se lahkr> preoblečemo in damo umazano oprati. Fino obutev pustimo doma, ker letoviščarjem nihče ne gleda pod noge. Najboljši so pJatneni čevlji z nizkimi petami in za vsak slučaj še en par trpežnih čevljev, ki se ne boje blata. Letos pač moramo računati z dežjem in zato ne smemo pozabiti na knjige, ki bi jih ob slabem vremenu zelo pogrešali. Izmed oblek vzamemo samo tiste, ki jih bomo lahko nosili. Svilene in druge razkošne toalete lahko pustimo brez skrbi doma, ker so za letovišče neokusne, pa tudi izprehodi po gozdu jim niso posebno koristni. Isto velja za ostalo prtljago. Na letovišče je treba vzeti najpotrebnejše reči in šele tedaj bodo počitnice res prijetne. S tem si prihranimo mnogo neprijetnosti in denarja, ki ga lahko rx>rabimo za izlete v okolico._ Damske Obleke najmodernejše pol delen in celir ... od Din 70 do 130 frotir, baust, etamin . . od Din 130 do 190 volnene v raznih barvah od Din 250 do 380 svilene.......od Din 320 do 380 pri F in I. G0RSČAR, — LJUBLJANA Sv. Petra cesta 29 1963 Elegantna dama zvečer v plašču in brez njega. Kaj delajo Američanke Ko so začele ženske propagirati emancipacijo, so Američani mislili, da se lote v prvi vrsti politike in da takoj zasedejo vsa važna upravna mesta. Mnoge zastopnice ženskega spola so sicer izjavljale, da Amerika ne bo re« sena prej, predno ne izvoli za preziden* ta žensko ali dokler v vladi ne bo po* lovice moških in polovice žensk, toda ženske same niso verjele, da se bo to kdaj zgodilo. Neka ameriška feministk ka je celo izjavila, da morajo ženske dokazati, da so sposobne za vse poklis ce. Ženske pridejo do svojih pravic še* le tedaj, ako dokažejo, da so tudi pri delu enakovredne kot moški. V Arne* riki je zdaj 10.000 žensk na vodilnih mestih, dočim jih ni bilo pred 25 leti niti pet. Zanimiv pojav v ženskem s ve? tu je ga. Mc Cormickova, ki je pode* dovala politčno uvidevnost in podjet* nost po svojem očetu. V mladih letih je bila zaposlena v trgovini. Uspešno je sodelovala pri organizaciji svetovne gospodarske razstave, ki se snuje v Londonu. Cornickova pravi o ameris ških ženskah: ^Ženske znajo izrabiti volilno pra* vico, potem pa gredo domov ter po* stanejo zakonske žene in matere. Rade se posvete tudi trgovini. V politiko se zadnje čase ne vmešavajo. V trgovskih podjetjih jih je vse polno, politika jih pa ne zanima. Vendar pa mislim, da bi se tudi politike z veseljem lotile, Če bi jih moški povabili. V kongresu imamo sicer nekaj žensk, toda to je brez po* mena V političnih organizacijah igrajo ženske samo reprezentančno vlogo. Splošno se govori, da je ženska že po naravi ustvarjena tako, da sprejema, ne pa daje ukaze. Na tem je nekaj res* niče. Ekstremistkc v fenimističnem pokretu bi rade dale ženskam nadvla* do nad moškimi, toda za ženske nad* vlada ni. Gre za to, da se ženske uve* Ijavijo v trgovini in v rodbinskem živ* Ijenju.» Skrajno nemoderna je ženska, ki leži v postelji do desetin dopoldne in se ne briga za to, kaj dela mož. Mož in žena si morata deliti svoje delo. Saj opažamo tudi pri bogatih slojih, da je število bogatih deklet od leta do leta manjše. Duh časa zahteva, da ženska neha biti lutka, ki služi moškim samo za zabavo in razvcdrilo.» Neka druga Američanka, gdč. Hoo* per je izjavila: aAmerika je dežela bo* gastva in dolžnost žensk je to bogastvo pomnožiti. Ženske bi se morale otresti strahu in dvomov o svoji sposobnosti. Vsaka ženska bi morala na svojem me* stu delovati za zboljšanje svoje eksis stence in domačega ognjišča. Vsaka ženska bi morala na svojem mestu de? lovat za zboljšanje svoje eksistence in domaČega ognjišča. Vsaka ženska ima iste izglede v praktičnem življenju, ka= kor moški. Cesto ima enako vzgojo in izobrazbo, enake lastnosti in zmožno« sti. Lahko bi navedla celo vrsto žensk, ki so se odlikovale v trgovskih in indu= strijskih podjetjih prav tako, kakor v gospodinjstvu.* -Ameriška pisateljica Bowenova iz Chicaga pravi: «Zenske morajo uveija* viti svoje sposobnosti v praktičnem življenju. S političnimi manifestacijami ne bodo ničesar dosegle. Nikoli ne bo na svetu politične stranke, v kateri bi bile same ženske. Pač pa se lahko žen= ske uspešno uveljavijo v umetnosti, glasbi, literaturi, trgovini, industriji itd. To seveda ne pomeni, da nimajo srni? sla za politiko. Imajo ga prav toliko, kakor moški. Svoje lastnosti podedu* jejo po očetu prav tako, kakor po mas teri. Sicer pa vemo, da tudi mnogi mo; ški nimajo smisla za politiko.» Američanke so dosegle v industriji že tako lepe uspehe, da se pripravlja v Londonu velika razstava njihovih del. Ta razstava naj pokaže, da žene v in* dustriji prav nič ne zaostajajo za mo* škimi. Razstave se udeleže seveda tudi Angležinje, vendar pa odpade glavno pripravljalno delo na Američanke. Slič* na razstava je bila nedavno v Chicagu, kjer so bili razstavljeni razni ženski izdelki v milijonski vrednosti. Eleganten klobuček Začetkom poletja je začela moda ] propagirati enostavne klobučke iz blas ga, ki se izogiblje kričečih barv. Edini okrasek je nekoliko temnejša umetna roža ob strani. Vsak Slovenec mora biti član „Vodnikove družbe »ValenciMiamja" Ah sc nc poznate \ alerieie»? \ c^ie-li, kaj je «Valencia»? Se no? Potem mirno In brez prerekanja vtakaite očitek, da živite leto dni za ostalim kulturnim svetom. «Valencia* je najnovejši fokstrot, ki se jc razširil že po vsem svetu, pred leti slovita pesem <> bananah. Ta dražestni fakstrot najdeš na Lidu, kakor v dunajskem Pratru, ga sre< j smo zdravi! V dobi radija. Gospa: Minka, ali niste vide;; te paj-čevine na stropu? Nova sobarica: Videla sem. *a sem mislila, da spada k radiju. Vztrajnost. Velepodjetje se zaupno informira u trgovskem potniku, ki sc jc oferiral. Ud« govor sc glasi: Toplo priporočamo. Nedavno so ga trikrat vrgli iz neke trgovine, a četrtič jc le sklenil kupčijo« Claude Marcel: Tekmec Pole liia noč je bila izredno jasna in lepa. V tej oddaljeni ulici je bilo toliko tišine in švežosti, da sta prijatelja na povratku od Martenovih z zadovoljiv om hodila peš. Njuni korala so odmevali na trotoarju. Dolgo sta stopala drug poleg drugega molče s cigaretama v ustih. Naposled je vprašal .Robert: ^ Kako se ti dopade Simona?* Emil je malomarno, nekam prežimo puhnil v zrak gost oblak dima, pa odvrnil: v ilm, ljubka je, toda brezpomembna, vsakdanja.* cTi vedno tako govoriš. Ker si imel .srečo,' da si se rodil za svojim očetom, ker porabljaš svoje veliko bogastvo samo za neumnosti, te niti najmanj ne zanimajo skromni ljudje. Martenovi niso bogati, pa te zato ne interesirajo. Njihova hči nima milijonske dote, pa se ti zdi brezpomembna. Peljal sem te nocoj k niirn, da ti pokažem, da žive srečne in prijetne rodbine v vseh družabnih slojih. Meni je bilo med njimi tako udobno in domače. Želel sem, da spoznaš tudi ti, da je lahko tudi deklica Simonine vrste, čeprav je brez milijonov, dražest-na. duhovita, vesela in lepa. Kaj si že videl bolj ljubko plavolasko, bolj nežno lice, lepše oči, usta, stas . . . o!ncnia zadostujejo z» visioo 3000 . •; za več^e višine je potrebno 0 do 10 v.»tov. Oddajna : ntena obstoja iz dveh Bameiftütlk« cijskiii tuljav, kojih t na učinkuje kol proti-utež. Sprejemaj aparat ima tri elektronke; kot antena mu služi bakrena palica, kal« a dolžina lahko spremeni. Sprejemni in <: !-dajni aparat delujeta popolnoma avtomatično« Letalec mori opazovati lc žarnico prt I seboj, pa ve vedno toč:: o. v kaki visi; i Leti. Novi toeonijevi lzi»tnl Slavni italijanski izumitelj senator Gu-crlielmo MarconJ je prod p:ir dnevi sprejel angleškega novinarja ter aru odkril svoje najnovejše načrte in iznajdbe. Po izjavah, ki so sedaj obelodanjene v :t:::r'"-Škili listih, sodimo, mogoče govoriti n. pr. v Londonu v radio-oddajno postajo ter ta rovoi* istočasno tiskati na pisalnem stroju v Moskvi ali na Kitajskem. Prvi poizkusi z radiograiam - > vsestransko uspeli. V Londonu je Mareoi i govoril v radioaparat, pisalni stroji v <>\-fordu, Id so bili zvezani z br i aparati, pa so istodobno že pisali go\<>' besede. Na aparatih treba še malenkostnih izpopolnitev, ki bodo gotove v par m cih. Zasloni v Ljubljano in domov se pelje vsak, ki kupi čevlje v naši detajlni prodajalni, Dunajska cesta št. 23 dvorišče, kjer so cene za toliko nižje. Zastonj auto vožnja od sejma v detajlno prodajo, vsem, ki žele kupiti čevlje v naši detajlni prodaji Dunajska cesta 23, dvorišče. Razen tega pa še nagrade v vrednosti IO.QOO Din, katere se bode na kupone razdelilo po naprej določeni kombinaciji. Shranite kupone! Berite časopis! 1£05 e izredno nizke. * Od 20 -1ÖÖ Din sandale vsake velikosti. Čevlji najnovejši in najmodernejši modeli — razen tega najcenejši! Poglejte preje cene pri konkurenci in pridite k nam. Otvorjeno od 6. ure zjutraj do 9. ure zvečer. *ešči v izdelavi vseh pletenin dobita stalno nameščenje. Osebne ponudbe in dogovor 1923 pletiona, Zagreb, Petrova ulica 127 b. in prikolice n novejši modeli 1926 1. po znižanih cenah dospeli — Na og ed in pos^ušnjo pri Jogo Auto d. z o. z. Ljubljan-, Dunajska cesta -6. — Telefon 23^ Ceniki na zahtevo brezpl^čuo I Cenjenim obiskovalcem velesejma se priporoča na novo moderno urejena —»................... delikatesna - špecerijska trgovina in zajutrkovalnica .................................................................................... ! LJUBLJANA, Dunajska cesta 12. Točijo se pristna domala in tuja vina, Najstarejša slovenska pleskarska I in ličarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana Dunajska cesta 15 in Gosposvetska c 2 (dvorišče kavarne „Evropa") Se priporoča. — Izvršitev točna, cene zmerne. 78-T L. Mikuš Uti!J8Ba, Kotni trg IS fr.panita sto]« slogi dežnikov lo so'ncn!» kov ter sprehajaloiti palic PivrtIIi n fmlcjela talno In soliiite. !Najnovejša iznajdba! Brez kvarjenja blaga kemično snažen je in vsakovrstno barvanje oblek. 68-T ANTON BOG Ljubljana, Selenburgova ulica 6 I. nadstr. Glince-Vič 46 prevzema naročila v najrazličnejših zasebnih zadevah. Iv. Toplikar, višji krimin. nadzornik v pok., Rimska cesta št. 9. 1938 Vsakovrsten mm in tesan i (suhe deske, trami) za mizarje in tesarje, vsako množino po najnižji ceni se dobi vsak čas v največji zalogi pri tvrdki FRAN ŠUŠTAR, lesna industrija in trgovina, i9io parna žaga Ljubljana, Dolenjska cesta 12 Hodroce afrik, žimnatc in fine volnene ter vse drugo TAPETNIŠKO POHIŠTVO kupite najceneje pri tvrdki RydQ'f Sever Ljubljana, Gcspss-rels" a 6. KAV C L* KASTE PETE IN PODPLATE nosite ob vsakem vremenu. «PALMA» ni razkošje ker daje elastično ug »dno hojo, ter je vsakemu praktičnemu in varčnemu človeku neob« hodno potrebna tembolj, ker je mno^o bolj trajna in cenejša kakor usnje. Ena poizkušnja vas brž prepriča. Odtlej ne boste hoteli več nositi čevljev brez «PALME». 17_'J IZ Ia. anglešhena premoga nuüi po ceni 80 do 100 Din kg Mestna plinarna. Spetijalna mehanična delavnica za popravo psalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev kakor tudi registrirnih blagajn. — Razne tipke in pisave za pisalne stroje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzorcu. Lud. Baraga LJUBLJANA Telef ;J#8o Sclenburgova ulica 63(M 68 8092 Ste v. 143 „S T O V F %." S K T N A K O D» dne 27. junija 1926. Siran : i Dr. Henrik Sfeska: K načrtu zakona o občinah Pove; jeni delokrog občin in pristojnost občinskih organov. V načrta Zakona o občinah so predpisi > poverjenem (prenesenem) drlokro«ru ob- tine izredno piči:. Poverjeno področje ob-tega one posle, ki bi jih po dumi velja v-ic-r. 1 pravnega sistema morala država sama k> svojih lastnin organih izvršiti, a ki jih iaradi nedostajanja taikih organov v občini »repi v izvrševanje občinam. Umljivo la si glede teh poslov pridrži država « ■ i nadzor nad občino nego pri podlih - moupravnega delokroga in da ^o občine rlede poverjenega področja vezane na navo-I«la, ki jih dobe od državnega nadzornega >bk -.'v.-!, v to področje naj bi spadala zlasti vsa krajevna palfeija, v kolikor za njo &e postoje posebni državni organi, kakor a. pr. polirijr>ke direkcije, policijski komi-■arijati, orožnistvo in državna policijska stra-fca. Ne zadošča pa kratka omenitev krajevne jolicije ali krajevnega redarstva, marveč zakon o občini naj tudi našteva posle krajevna policije. V krog krajevne policije spadajo fazne oblastvene (autoritativne') odredbe« •vi naj preprečijo, da se dobri red krši odroma da bi se vnovič kršfl. Ne morda pozitivno kakor pri občinskem skrbstvu s podelitvijo različnih materijalnih pripomočkov i a ; osnovitvijo raznih, obče koristnih naprav, radei al Tijalne in idealne dobrine, nasvet* negativno s preventivnim ali repre-ivnim odvračanjem izvestnega neprimer-ega zadržanja ljudi skuša krajevna organi-Bcija ohraniti zaradi obče blaginje dobri ed v občim. Krajevno polic i.'o vrši občina občimi pretiš t vi policije, kakoršna so ab-traktne In konkretne zapovedi in prepove-a. opazovanje, izjemne policijske dopu-t it ve. odzem poljedelskih dopustitev, kazni o neposredna upravna sila v okviru zako-jtih. predpisov. Vse te avtoritativne odred-ir- jreprecujejo javno nenravnost v občini. V Sloveniji 6e dosedaj to kraj. policijo ni noglo prišteti keamoupr., ne k poverjenemu jodroČju, marveč je bil nekak prehod med >bema delokrogoma. Po občinskih redili za Kranjsko, Štajersko in Koroško spada si- ter krajevna policija (razum policijskega kaznovanja) v er mostalno pod/reje, vendar >?. po poznejših predpisih (za štajersko izza • 1873, drugod izza. preobrata ne razsoja o >ritožbah zoper krajevne policijske odredbo jbSn morda kaiko vis"e samoupravno obla-itvo, temveč državno nadzorno obla sivo in Bicer ne le o zakonitosti, marveč tudi o primernosti O pravi samoupravi pa bi se pravzaprav celo takrat ne mogto govoriti, k; lar bi samoupravno obla stvo vis" je vrste reševalo o pritožbah tudi z vidika primernosti. Prava samouprava obstoja pač le takrat, če sme višje oblastvo in bodisi to sa-aionpravno ali državno oblastvo razsojati o pritožbah le raz stališče zakonitosti. Obsežno pa bo moralo biti sodelovanje občine ne le pri krajevni policiji, marveč tudi pri dragih granah državne uprave (n. pr. pri vojaški upravi, pri državni finančni tvi) pa pri civilnem in kazenskem sodstvu, vendar vse to ni več predmet zakona 0 občinah, marveč urejajo to sodelovanje 1 o H čni speci jalni zakoni. Občini mora pripadati tudi neka, čeprav omejena uredbodavna kompeiencija, t. j. občina mora imeti pravico, da izda {razne abstraktne obvezne predpise, veljavne ne o za en konkreten primer, temveč za celo vrsto primerov, ki se morda dogodijo. Taka Pooblastitev občino je nujna, ker ne parlament, ne višja upravna oblastva no poznajo vse krajevnih potreb, prilik in nazorov v občini, oziroma se sploh ne morejo podrobneje baviti s takimi krajevnimi predpisi. Umljivo je, da zamorejo zlasti spe-rijahri zakoni pooblastiti občino, da z zakonito veljavo ureja izvestne pravne Odnosa je. Tudi rožne na zakonu osnovane ured-be državnih in višjih samoupravnih oblastev m( ooblastiti občino, da izvestne po- ti rob ie pravne odnosa je v okviru teh uredb sama ureja z obče obveznimi predpisi. A Elast i že zakon o občinah sam more dati oblini tako pooblastilo glede izvestnib vrst foii. U] ravnih odnošajev. Vsekakor jo nujno potrebno, da imej občina tudi v nedostatka posebnih drugih l i I s ti te v že na osnovi zakona o občinah prav ico, da v poverjenem delokrogu izda obče obvezne uredbe o vzdravar.ju javnega mira in r°da. javne varnosti, javne nravnosti i:: javne bigijene v občini. Obvezne bi postale lake uredbe šele z odobritvijo velikega župana in po običajni razglasitvi v občini. \'endar ta pravica sama še nikakor ne zadostuje, treba je, da imej občina tudi pravico sankcije za primer kršitve teh občinskih uredb. Naše občine imajo že sedaj pravico kaznovanja in jo bodo morale imeti pač tudi v bodočnosti, ker je s tem ustreženo nujnim potrebam prebivalstva in ker bodo občine zaradi večjega obsega razpolagale z bolje usposobljenim osobjem. Občina imej pravico, da krčitve občinskih uredb kaznuje ob vptOötevaoju olajševalnih in obte-žilnih momentov, kakor tudi imovinskih in rodbinskih prilik z denarno globo od 5 do 1000 Din. Ker je možno, da bi be prisojena globa ne dala izterjati, bi se morala že vedno v kazenski r 250 Fbi s:imi prisoditi za tak slučaj poleg gl< be še primerna nadomestna zatv. kazen od 12 ur do 14 dni. Za primer oblastvU znane siromaSnosti ali kadar je treba kazen brez odlo ra izvršiti in obsojenec nima takoj na razpolago dotične svote, bi se kar neposredno iztekla rdinole kazen zatvora. V nujnih slučajih bi morala bili kazen takoj izvršni tudi takrat, Icadar bi se obsojenec pritožit n a višje ob 1 a stvo. Občina kot zgolj juridičua oseba so ved a sama ne more delovati. Potrebno je, da zakon določi, kdo naj za občino deluje. Najvišji občinski organi so občinski odbor, občinska uprava in občinski predsednik. Vsak teh organov ima v zakonu določeno pristojnost. Po načrtu novega zakona o občiuah je glavni organ občine občinski odbor, kateremu pripadajo vsi občinski posli, bodisi samoupravnega, bodisi poverjenega delokroga, v kolikor ti posli niso izrecno odkazani občinski upravi ali predsedniku občine. Kot organ, ki se le včasih 6estane, je občinski odbor ono oblastvo, ki predvsem sklepa o načelih občinskega poslovanja in o važnejših konkretnih predmetih in nadzira poslovanje ostalih občinskih organov, dočim je predsednik ob?in?» kot stalen organ v prvi vrsti neposredno izvršujoče oblastvo. Zlasti vrši občinski predsednik po navodilih državnih oblastev one, od države občini poverjene državne posle, pri katerih ni treba, da bi občina izdala šele podrobnejših abstraktnih predpisov. Občinska upraTa pa stoji nekako v sredi med obema. Občinska uprava, ki je sklepčna, kadar sta poleg predsednika ali njega nadomestnjo&ega člana občinske uprave prisotna še dva druga člana uprave, predvsem pripravlja vse ono, o Čemur ti moral občinski odbor sklepati, dalje kaznuje v kolikor sme občina izrekati kazni in podpisuje za občino obvezne listine, potem daje navodila za izvrševanje bolj splošnih odborov i h sklepov in končno sama odločuje v nujnih primerili o izrednih kreditih proti naknadni odobritvi po odboru. Mimogrede naj še omenjam, da sem v svojem prejšnjem članku o samoupravnem delokrogu občin med sredstvi za kritje stroškov, ki občini nara.sejo, navedel Bako in finančna bremena. Tiskarskemu škratu se je tlaka dozdevala bržkone preveč srednjeveška in jo je izpremenil v takse. Sedaj pri nas moderna turška beseda kuluk, ki mu gotovo boli pri ja k.', dasi naši veljavni občinski redi. dobro poznajo ustanovo tlake v občinske svrhe n. pr. za popravo cest in potov. Roman zadnjega Habsburžana RAZPAD CARSTVA. Oskar Habicki. — Knjižnica »Jutra«. — V Ljubljani 1926. Pravkar je izšel ponatis tega romana, ki je Jani izhajal v podlistku »Slov. Naroda« in vzbujal med čita.očim občinstvom splošno pozornost in zanimanje. Knjigo, ki obsega 333 strani, krasi originalna slika cesarja Karla z madžarsko kraljevsko krono na glavi, p# katerem sega koščena mrtvaška roka. Komun se naslanja na zgodovinske dogodke in slika v najpestrejših barvah življenje na dvoru cesarjev Franca Jožefa in Karla, razkriva s smelo roko vso pro-palost najodiičnejših ivedstaviteljev habsburške cesarske rodbine in kaže na mar-kumnih zgledih iz življenja nadvojvode Otona, Karlovega očeta, nadvojvode Frana Ferdinanda, Karlovega strica, in cesarja Karla samega, -da je bil propad te vladarske hiše nujna posledica dekadence njenih članov, moralne njih nebrzdanosti v življenju in politiki in nedostajanja vsake etike. Orgije, ki jih je uganjal Karlov oče nadvojvoda Oton, pobožnaška, pri tem pa vse zakone prave morale suvereno zametajoča Karlova vzgoja, nebotična razuzdanost dvorjanikov, predstavljenih v osebi dvor-ega svetnika Hortinga, ki zavestno prepu-šča svoji dve hčerki za priležnici cesarskemu princu, vse to je opisano z rafoirano umetnostjo, vendar pa deccnmo in na na- čin, da povzročajo vse nastopajoče osebe samo stud in gnus, a nobenih simpatij. Posebno se je piscu posrečila karakte-rizacija treh glavnih oseb, ki so v zadnjih desetletjih odločevale o usodi avstrijske monarhije in njenih številnih narodov: nadvojvode Frana Ferdinanda, cesarja Franca Jožeia in cesarja Karla. Zlasti izborno je uspela pisatelju karakterizacija cesarja Karla. Stoji pred nami kot duševno manj vreden človek, kot slabič, ki kot nihalo ko-leba semtertja, ko t mož brez energijo in lastne volje, ki le sicer dostopen vsem vplivom, ima pa nad njim vso, naravnost demon ičn o moč, njegova žena Zita. Taksen Je bil Karel v resnici: žoga v rokah fcamarile, zlasti soproge Zite Farmske. Roman konča s propadom avstrjiskega carstva in s Karlovo sfinrtjo na Madejri. Njegov zaključek Je tragičen in kot tak bi moral vzbujati v či-tatelju sočutje, simpatije, toda dojem tega življcnskega romana je čisto drugačen: srce ostane docela hladno in čitatelj si oddahne, ko odloži knjigo, v prepričanju, da je basburška drama morala končati tako, kakor je, ker je to neizprosno zahteval zgodovinski razvoj, ker je bil to postulat pravičnosti, ki se je ob koncu koncev morala uveljaviti in naj so ji Habsburžani kljubovali tr.di dolga stoletja. Roman je pisan z napeto živahnostjo. Posamezni prizori so podani naravnost mojstrski, tako na primer ljuoezenska scena z Mici Lorenz, prizor z natakarico v Brands su itd. Knjiga je pisana v lahkem slogu, stavki so kratki, jezik lep. Dogodki se razvijajo naravno, iadrno kakor v filmu. Čitatelj sledi dogodkom z največjo napetostjo in ne odloži knjige, dokler jc ni prečital do konca. Roman seveda ni za mladino, odrasli pa ga bodo čitali z največjim užitkom in nemalo naslado, zapustil pa bo v njih dojem, da je bil vpričo propadlosti in moralne dekadence vladajoče dinastije že zadnji čas, da je razpadla Avstrija, ker bi bila bolna dinastija sicer okužila moralno še zdrave narode. Knjiga se dobiva pri upravi »Jutra« v Ljubljani. Citatelje opozarjamo na ta zanimiv, obenem pa velezabaven roman. samo pri Gorcu j Pak?£a Ljubi j. Kreditne banke 119 Beseda o kopanju Prav hvale vredno je, da prinašajo naši časopisi od časa do časa poljudno pisane članke, ki se nanašajo na človeško zdravje. Iz takih člankov posnemlje lahko tudi človek brez višje izobrazbe marsikaj, kar mu v življenju dobro hodi In ga obvaruje bolezni In seveda tudi stroškov. Gre pri tem kajpada v prvi vrsti za profilaktič-ne migljaje, kajti kadar je bolezen izbruhnila, potem kaže pač, posvetovati se z zdravnikom, razen v lahkih primerih. Vse-krkor je že to dosti vredno, ako me kdo opozori, kaj mi treba storiti, na kaj ml treba paziti, da se obvarujem te ali one bolezni. Sicer sem Čital nekoč nekje: »Ne zdrav biti, temveč ozdraveli ie največja sreča!« — toda Jaz mislim, da gra ni tako nespametnega človeka, ki bi hotel samo zaradi tega postati bolan, da bi okasil sladkost ozdravljenja, pa naj Je ta sladkost še tako velika. Ml vsi moramo temveč stremeti za tem, da si zdravje kolikor mogoče dolgo ohranimo. Kakor rečeno, če je bolezen izbruhnila, potem naj ima zdravnik besedo. Toda tudi za slučaj resnične obolelosti se dajejo lahko gotovi nasveti In navodila, ki se opirajo na izkušnje in so splošno veljavni. Na ta način se zdravniku njegov posel samo olajšuje, kajti zdravnik cesto pri najboljši volji nI vstanu. da hi razmotrival z vsakim posameznim bolnikom vse podrobnosti in vse eventualnostl, ki prihajajo pri tej ali oni bolezni morda v poštev. Eno pa je pri vsem tem absolutno potrebno, to namreč, da so sestavki, ki vsebujejo omenjene nasvete in navodila, pisani tako, da ne dopuščajo nikakega dvoma, nikake zmote iu da so vsaj v bistvenih stvareh povsem točni in v popolnem skladju z zdravniško vedo, ker sicer lahko več Škodujejo kot koristijo. Tega skladja pogrešam deloma v članku »Nervozne žene in dekleta«, ki ga je priobčil »Slov. Narod« v svoji 129. letošnji številki dne 10. junija t, 1. V tem članku priporoča pisec nervoznim :enskam ww KLJUt" naj bol J še, najt rpetnejse. zato najcenejše, Zrakoplovi krožijo na velesejmu naö stokom „jSfirim" čokolaOc. Nove revH najprej telovadbo, potem pa nadaljuje: »Po telovadbi se vzame po možnosti hladna kopel, nakar se vse telo odrgne in obriše s platneno brisačo. Po telovadbi iu kopeli se mora nervozna ženska malo odpočili. Pri odprtem oknu naj leži na divanu ali postelji ter se pokrije z rjuho — nikoli pa ne s pernico. Mišičevje mora imeti nekoliko časa popoln mir...« Nisem zdravnik, a bavil sem se toliko s hidroterapijo teoretično In praktično in si pridobil v tem pogledu toliko izkušenj, da se smatram za upravičenega in si štejem celo v dolžnost, Izreči napram navedenim navodilom svoje pomisleke. Najprej torej telovadba, potem mrzla kopel! To bi se por gotovimi nveti še ujemalo. A treba opozoriti na sledeče: če bi se bila vsled telovadbe pljuča preveč razgrela in srce razburilo, bi operacija z mrzlo vodo neposredno po telovadbi vsekakor ne bila umestna. 2e v tem pogledu treba torej nekoliko previdnosti. Absolutno pa ne gre, priporočati po mrzli kopeli počitek in to še celo pri odprtem oknu iu tako, da jc do-tičnik samo z rjuho pokrit. Saj je mogoče, da bi kdo tudi to prenesel, a nevarnost, da se pri tem prehladi in si nakoplje kako notranjo bolezen, je eminentna! Zlasti pri slabem in hladnem Viernau. Po mrzli kopeli gibanje! To je kardinalna točka v hldrote-rapljL Po topli aH mlačni kopeli lahko počivaš. Pri tem gledi, da nisi pretežko, pa tudi ne prelahko pokrit, bama rjuha bi bila bržčas premalo. Po mrzli kopeli pa vsekakor kaže, da se gibljeŠ in sicer toliko časa, da se ogreieš. To je seveda povsem individualno. Eden potrebuje deli, drugi manj Časa, da se mu povrne gorkota. Zavisno je to tudi od tega, koliko časa je trajala procedura z mrzlo vodo. Pri enem nastopi reakcija po kopeli že po desetih minutah, pri drugem morda šele čez pol ure. — So sicer tudi izleme, ko mora bolnik po mrzli kopeli v posteljo, n. pr. ako sploh hoditi ne more, a potem ne bo smel biti pokrit samo z rjuho, pač pa s pernico in morda še s čim drugim! Stvar bi morala iti torej po drugem redu, kot je bilo v gori omenjenem Članku priporočano In sicer takole: najprej kopel, potem telovadba in kadar Je život že popolnoma zopet gorak, počitek, ako je absolutno potreben. Opozoriti pa treba, da bi bilo napak, ako bi posnemal kdo iz tega, kar sem navedel, da se pred kopeljo človek ne sme gibati. Gibati se sme, samo ašoiirati ne! Ker je eno glavnih pravil, ki velja za kopanje to, da ne greš nikdar v mrzlo vodo, ako ti jc hladno, je zmerno gibanje pred kopeljo včasl celo potrebno. Najbolje pa bi bilo po mojem mnenju, ako bi se nervozne dame držale sledečega reda: zjutraj iz gorke postelje — seveda potem šele, ko je dremež že popolnoma premagan — naravnost v mrzlo vodo, po kopeli pa kake Četrt ure primerno gibanje, bodi telovadba, bodi hoja pri odprtem oknu gor in dol po sobi ali pa opravljanje gotovih del, pri katerih se život ne giblje samo enostransko. Na ta način dosežemo še najsigurneje oni uspeh, ki si ga obetamo od mrzlih kopeli In smo najmanj v nevarnosti, da si s kopeljo kakorkoli Škodujemo. —nik. MIIIHIBIlIfiHliaillBIBiail Rl OTV velesejma mislite na to, da si čim preje ogledate razstavišče tvrdke Drago Schwab, Ljubljana. Paviljon i" prve kcie desne. K. Rsdnik ;i je imel nekoč očeta — pa je i idei na bojišču. Ostala mu je mati - -e .ie peljala nekoč za kruhom, padla s pločnika in prišla vlaku pod kolesa. Vanjka nima nikomur več razen ba* hice Uljane, bratca retjke in sestrice Anke. Pa so to ljudje? Uljana je na-glušna, Petjka jma pred ovcami strah rn Anka — ta še shodila ni, le po tieh lazi okrog. Vanjka jc edini mož. anjka je postal družini poglavar. Kadar Uljana kuri, zapoveduje on: — L jo. stara, ti tratiš ogenj zastonj.. : c je kruha v hiši, pa ga bodo snedli zdaj zdaj. Krompir bo tudi pošel. Kaj >\« »riti? «Joj, zmrznili bomo!» stoka Uljana. >aj ti lahko pogineš, mi pa bomo 5c živeli!* objestno odgovori Vanjka, trzame košarico in odide. vpije čez Vanjkovo uho kmetski fant. Vanjka se hoče iztrgati kmetu, pa mu je tako. kake- da se je njegova glava razcepila v o in raznobarvne iskre mu plešejo r -j. Tla se ma* jejo pod njegoM mi. «Kradel!» ponav; uet in spet bije s svojo veliko pestjo p > Vanjkovi glavi. «Kradel!» zavpije kmetski fant in zamahne, Vanjkä pa samo glasno za* stoka: zdi se mu, kakor da kamenit strop pada nanj. Požene, z obema ro» kama oprijemije svoj život, ki so veliki ljudje s svojimi škornji začeli tolči po njem. Njegova koča, njegov dom mu vsta* ne pred oči. Anka se smehlja s slad* korjem v roki in babica Uljana govori: «Poginili bi brez tebe, rednik naš!» Potem pa se začne koča, Anka, Uljana, stari s kolačem, kovčeg s kruhom, ljudje na postaji — vse se začne vrteti, plesati, med krikom in tuljenjem, in Vanjka čuti, da je padel v temno, strašno luknjo ... >LJLBLJAXSKI ZVOX«. : i ti. in 7. številka i Ljubljanskega Zvo • za nte-\v junij in julij. Uvodoma napravi in Anton T.ajovi-: Ali je narodna nmetnoflC lahko oijalno škodljiva? Pisatelj VI • Levstik nadaljuje svojo v lepem Stilu pisano prozo >llilarij 35eniat<, sleIz pi^em Ivana Cankarja Anici Lulino-vi. Sledi pesem Tone SeliŠkarja »Solnčaa roža«, Bratko Kreftova črtica mi«, , nik Tavel Golia prinaša pesmico sfNajti zvoke, dr. M. Preobraienßkii nadaljuje >Xova Rusija -.Vsevolod Ivanov), France Devk nadaljuje z romanom ;Beg pred Ben coc, nato slede književna, poročila: Dr. Janko Zolec: Kraljestvo Ilirija. — Dr. France Gorišič: Molič-re. — F. Juvanoič: KamiSljeni bolnik. — (Pa\ el darilu). — Rudolf Pečjak: KraJjična z mrtvim srcem. (A. ß.| V srbsko-lirvatskem Kronikac vsebuje domači pregled, in tncer Beograd?1.:a- dram a v sezoni 1925—192G. Ferdo Kosak, Francoski grafika XVII. in XVHT. stoletja. (K. D/> K. Dobida poroča o kolektivni razstavi Božidarja Jarca in Josipa Gorupa, zaključek pa je posvečen Epominu An Ireja Smoleta od-nosno poroča Dobida o vzidavi spominsko pložče na Figovčevo hišo. Ta naš najlepši mese<5nilv za književnost in prosveto, ki pač ne sme manjkali v nobeni rodbini, stane na leto 120 Din, po :-mezni zvezki pa 15 Din. Naroča se pri Ti skovni Zadrugi v Ljubljani. >SBPSKI KNJIŽEVNI GLASNIK« prana-ša v svoji drugi junijski številki sledečo vsebino: Pravljice MIlana Kajanina, prevode pravljic Alekseja Tolstoja, šest sonetov Božidara KovaČeviea, dr. Vlado Popovič razpravlja Shakespeare v Srbiji, Jovan M. Jo-vanovič nadaljuje Od ullimaluma do vojne, dr. Iziti ora Sekulič posveča nekroJog nedavno umrli švedski pisateljici EUeh Key, Stanislav Krakov prinaša črtice v >V lukic, sledi obširen gledališki pregled, vojni pregled. V političnem pregledu so poročila o zunanji politiki, Maroku, razo rože vanju, i u-munskih volitvah, angleških liberalci h ter Francozih in locarnskl pogodbi. Gustav Krkleo poroča o IV. mednarodnem kongresu P. E. N. kluba v Berlinu, — >Sri>ski Književni Glasnike zaključuje z beležkami in raznimi drugimi zanimivo-1 mL — Naroča se v Beogradu, Skopljanska ulica 9. Posamezna številka velja 0 Din. >2ENSKI SVETo Vsebina 6. Številke edine to naše slovenske revije, je sledeča: France Bevk nadaljuje svojo zanimivo >ro-vest male Dorec. — Gustav Strniša prinaša pesmico »Redovnica«, I. Vovk pa nadaljuje Jz spominov Solje Andrejevne«. Kaj]o Koojančio zaključuje , svojo razpravo >Prešernova življenjska tragedija«. Pr, Alojzij Gradnik prinaša pesmice iz kitajske lirike, Dora Peganova pa lilozofično razmotriva o kitajskih ženah. O Ženskem pokretn v Slo-; veni ji poroča Vera Albrehtova, Gisela F. prinaša Črtice ^EstetiČna čustvo van ja <, zaključuje pa >2enaki svet« z običajnini Iz-vestjem. Tudi tej številki je priložena lično izdelana priloga za ročna dela. i Ženski svete izhaja vsak mesec in slano na leto 64 Din. Naroča se Ljubljana, Karlovžkt c 0 s13, 1^0 «SAVREMENA OPSTTNA». Izlla je 3. številka od odlične revije, Časopisa za gospodarski, socijalni in kulturni napredek mesta in sela. Tudi ta številka se odlikuje po izredno bogati vsebinu Prinaša članke dr. Miloslava Stojadinaviča, dr. C. Grego« rs ca, dr. Src tan a Koželja in drugih, dalje članek «Projekt zakona o mestih*, Pristoj* nost ministrstva gradjevino in državni svet ter razne druge prispevke. Uredništvo in adminstracija < Savremeno Opštinc# se na* haja v Vasini ulici 21, Beograd. aSavrcmc* na Opstina» stane letno 200 Din, vsaka po* samna številka 25 Din. «POPOTNIK». Izšli sta 8. in 10. številka pedagoškega in znanstvenga lista «Po* potnik». Vsebina je sledeča: A. Ooterc za* ključu je članek cO mednarodni pedagoSki konferenci v Ileidelbergu, istotako zaklju* čuje Viktor Rodo svoje «Impresijc o seda« njem šolstvu v Nemčiji«, Miro šijanec zaključuje «Rimski klasiki v pedagogiki«. V šolskem delu nadaljuje F. Kranjc z *D-jlovnim poukom, Fran Suher po konča «Risa* nje in vzgoja samotvornosti». Kakor obi* čajno, vsebuje cPopotnik» tudi obširen ra/* gled po svetu. List se- naroča v Ljubljani, Učiteljska tiskarna in stana na leto 50 Din. Posamezna številka 5 Din. «ZVONCEK». Izšla je junijska števil« ka «Zvoneka», lista za slovensko mladino. Tudi zadnja številka so odlikuje po pestri vsebini in bo gotovo razveselila rnlack- Cita* telje. Na čelu lista* je Gangiova pesem uKranj», Jo^ip Vandot nadaljujejo svojo planinsko pripovedko «Kocljeva osvets», Stric Pavle pa svoj poučni spis «Irprehodi po Beograd a». Tudi ta številka vsebuje več mičnih pesmic Janka Lebana, Frana Rojca, Janka Samca, in zaključuje z z£odc9vinsls pripovednim spisom Josipa Jerasa «Deklicc iz preteklosti*. Zelo lepa je umetna priloga «Zvoneka» Čebelnjak v gluhonemniei v Ljubljani. «Zvoneek» izhaja med šolskim letom vsak mesec in stauo celoletno 25 Din. Naroča so v Učiteljski tisk..- i: «PEVECV Izšla je 5. in 6. številki «Pevca», glasila Pevske Zveze. Vsebina je sledeča: M. Bajuk prinaša nekrtbfog nedav« no umrlemu skladatelju Antonu 1 . tarju ter članek «J?o pctlcinEci*. Ivan Primožio-prinaša član de «Moč glasbe*. Dalje vsebu* bujo «Pevec» recenzijo novih sTv!;idb, v t^asbeni prilogi pa prinaša: L. II. hreiter; Medved z medvedom. — Al. I iihelcič: Go» dovna pesem. — V. Vodopivee: Fn pušelc h' mu nar'dila. Vas. Mirk: Pradedom. — «Pevec» se naroča: Miklošičeva cesta 7 in stane letno 30 Din. «NOVI ROD». Izšla je junijska številka mladinske revije'«Novi Rod». Vsebina je sledeča: Marijan Sever: Spoznanje, —. Ivan Cankar: Materino oko. — Sledi narodna pravljica uZaklad pri Sv. Danijelu», miene pesmice Janka Samca, prerano umr* lega Srečka Kosovela: Otrok s solnenico. —« Fran Tratnik: Xjegovo drevo. — Zvonimir Kosem: Medved potepuh itd. — cNovJ Rod* izhaja mcsčno v Trstu in stane letno 10 lir. Naroča se pri «Edino^ti» v Trstu. ?: rs v- U \}» -i. junij: IV ' i f 3 L. ROT, kožuhovona. Ljubljana, Mestni trg 9 V paviljonu „MU štev. 467 — 471 je razstavljena razna moderna kož uho vi na. Bogata izbira damskih krznenib plaščev, jop, štol, bov in kož za izdelavo ovratnikov in obrob. Strojenje, barvanje, izdelava kož po naroČilu. Nakup kož divjatine! m\ Znatno zrrizane cene3. rarararaBs Najnovejši epohainl izum petrolejka plinska &veiii;&3, ,ä!DA z frcravi žarnico Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—. Mali Zenitve. dopisovanje tet ogtasi strogo trgovskega značaja, vsaka bt ~eda Din 1'—. Najmanjši znesek Din 10-—. ISluzbe Majstor rukavičar potrcban je Centrali Oft' cirske Zadruge u Beos gradu. Mesto stalno. — Žalnteresovani neka se Jave Filijali Oficirske Zadruge v Ljubljani, Ka» sama Vojvode Mišica na Taboru I. 1916 Ključavničarski pomočnik, priden in močan, zrno« žen slovenskega in nem* ske^a jezika — išče službo. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod «K1 j uča viii č arst vo/1927» na upravo ©Slovenskega Naroda». Trg. pomočnik vojaščine prost, dober prodajalee, izurjen v me» sani stroki — išče mesta, nairaje na deželi. Na» stopi lahko takoj. — Po* nudbe pod «Pridnost 188S» na upravo «Slov. Naroda». Kupim Staro železo in kovine kupuje — Fr. Stupica, Ljubljana. 1771 Prodam Pohištvo (spalnica in kuhinjska oprava) &c radi selitve takoj proda. — Ponudbe pod «Dobro ohranjeno 1899» na upravo «Slov. Naroda». Kontoris tinja vešča slovenske steno* grafije in strojepisja, /ir.o/na slovenskega, srbo hrvatskega in nemškega jezika — išče službo v pisarni. — Ponudbe pod «Kontoristin ja/1887» na upravo «Slov. Naroda». Stavbni mizar in strojni delavec — se sprejmeta. — Matija Per» ko, mizarstvo, Ljubi ja» na 7, Celovška cesta. 1958 G. Flux, Ljubljana, Gosposka ulica 4/1. — 2*e 35 let obstoječi po* sredovali zavod za boli* še službe — išče gospo* dinjo za izven Ljublja« itc. hotelske in restavra» eijske kuharice za leto* višče in likarico. — Pri» poroča pridne začetnice za vsako delo. — Prilo« žite znamke za odgovor! 1947 Naprodaj vsled smrti polkovnika Puteanyja v gradu Tivo« Ii. I. nadstropje, levo — jedilnica (barok), spalni« ca (barok in renaisance), jedilni servisi, stekleni servisi, razne ure in več drugim predmetov. — Na ogled in naprodaj istotam. 1924 Klavir, dobro ohranjen — se ra* di selitve takoj proda. — Ponudbe pod «Klavir 1925» na upravo «Sloven» ske£a Naroda*. Moško kolo dobro ohranjeno — se za Din 1500 takoj pro* da. Ponudbe pod «Kolo 1886» na upravo «Slov. Naroda». Šivalni stroj dobro ohranjen — na» prodaj. — Ponudbe pod ^Šivalni stroj/1913» na upravo «Slov. Naroda». Kompletna oprava spalnice iz mahagonije» vega lesa, dobro ohra* njena takoj naprodaj. — Ponudbe pod «Spalnica l£<50» na upravo «Sloven* skega Naroda». Stenska ura pripravna tudi za gostiU ničarske sobe — po niz? ki ceni naprodaj. — Po= nudbe pod «Ura/1961» na upravo «Slov. Nar.» Austro Daimler 4 eil. 50 HP s šestimi se* deži v najboljšem stanju, prvovrstna karoserija — ceno naprodaj. — Na« slov pove uprava aSIov. Naroda». 1943 Pouk Inštrukcijo čez počitnice išče priden učiteljisčnik pri boljši rodbini. — Ponudbe pod Inštrukcija/1900 na upra» vo «Slov. Naroda». V privatni pouk za gosti sprejmem dva učenca. — Ponudbe pod «Pouk/1959» na upravo «Slov. Naroda« Lokali Lokal s stanovanjem na pro* metnem kraju v mestu ali na deželi — iščem. — Ponudbe pod «Lokal 1926» na upravo «Slov. Naroda». Posojilo Gospod posodi 2—3000 Din saTOStojni gospodi čni proti varno* sri — Ponudbe na upra* vo «Slov. Naroda» pod aPiimerne obresti/1956» Stanovanja Vdova s hčerko išče s hčerko išče stano* vuije sobe s kuhinjo. — Ponudbe pod «Vdova 1957» na upravo «Slov. Naroda». Večjo prazno sobo po možnosti s souporabo kuhinje — išče zakonski par brez otrok. — Po^ nudbe pod «Soba/1898» na upravo »Slovenskega Naroda». Opremljeno sobo s posebnim vhodom v sredini mesta išče mirna gospodična s 1. julijem. — Pismene ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod «Snazna soba/1897». Stanovanje 1—2 sob s pritiklinami išče miren zakonski par brez otrok. Plača dobro. — Ponudbe pod «Stano* vanje/1884» na upravo «Slov. Naroda». Nepremičnine Stavbna parcela se proda. — Naslov po» ve uprava ^Slovenskega Naroda.» 1942 Prodam posestvo z vsemi gospodarskimi poslopji, oddaljeno pol ure od Kranja. — Po* nudbe pod «Posestvo 18S5» na upravo «Slov. Naroda:>. RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 5 Dvoko!esa Hazno Moška kolesa, šivalne stroje, zlatnino in srebrnino dobite naj* ceneje v razprodajni tr* govini Jos. Šelovin*Ču* den, Ljubljana, Mestni trg 13. — Ne zamudite prilike! 1915 T. RABIČ o'. cerkev, dvo riše, vrtov itd. ,,AIDA<* je prikladna za najnianjš in največje prostore. — Za Ive vaj te r ros nek te1 Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična :irma v SVARC s drug ZAGRE3, Preradovičeva ulica — iščemo zaupne zastopnike - — Zahtevajte tako prospekte' — Kavarna in gostima „Scott* Ljubljana. Kolodvorska ulica št. 29. priporoča p. n velesej nskim poseui kem svoja prstna doleijtka in štaieiska vina, kakor tudi izborno kiihmio. — Odorto do 3. ure. Zopet otvor eno ob 4. uri zjutraj. i5e vljudno priporoča ta 195- Leon in Fant Pogačnik. V T T V T T T T T t -r r T v RH- r*fes«v T •» 33iiDEir3Ei3EiE]E]^ I U .... ....... , ..... .... • zastorov. per.la, monorjrannv-, oblek, fino belo in barvasto a:i'-riranje, entlanje, predtis ;^r<;e Matek & Hlikeš, Ljubljana, Dalmatinova 13 Najtine ša izvršitev, bre*konkurenčne c n . na kulanrne sa postrežba r OIOBOiOiOBOBOlOBO OP & da se bodo si mn k in klobuki i na;cene;c pre- ža gospode in dečke od pr p»cstih do najfinejših tekom velesejm; 1851 dajali v trgovini klobukov Jos- Pok nas?. A. JAMN3K, LJUBLJANA. Stari trn. ! OGLEJTE SI NA VELESEJMU v paviljonu I prostor 573 - 579 raztavljeno MOŠKO in DFČJO KONFEKolJO največje konfekcijske tovarne FRAN DERENDA & CIE., LJUBL3ANÄ Za čas velesejma se dobe vsa oblačila po tovarniških cenah v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št 2. 19-15 iS" Potrti neizmerne žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša dobra soproga, nepozabna mati, tašča, stara matt in teta, gospa MARIJA SR EMC soproga klju£avničars!:ega mojstra in hišnega posestnika v soboto 26. mn ja 1926 po daljši mučni bolezni v 62. letu starosti, previden« s sv. zakramenti za umirajoče za vedno zatisnila svoje trudne oči. Pogreb ae vrši v nedeljo 27. t. m, ob pol 5, uri popol« dne Iz hiše žalosti, Cegnarjeva uilca 12, na pokopališče k Sv. Križu. S/, m ša zadušnea se bo brala v soboto 3. julija ob 7. ari zjutraj v župni cerkvi Sv. Petra. V Ljubljani, dne 26. junija 1926. Franc Breme, sopiog — Marija Piro to;. Breme, hči; Josip Piro rac. svetnik, zet — Marica, vnukinja. -i najboljši šivalni stroji In kolesa *oi o Gritznep, Adler za rodbino, obrt in industrijo. Istotam najboljši švicarski pletllol stroji Dobled. Večletna garancija. Najnižje cen« Tudi na obroke. Josip Peteline, Ii'Ublf&IHl j blizu Prešerno spomrn'ka ob vod'. J. StjepuSin — Slsah — preporuJa najbolje tambure, žice partiture, škoie ostale potreb-štine za sva glazbela. Odlikovan na pa-22-T rfskoi Izložbi. — Cianid franko V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je umrla včeraj v petek ob štirih popoludne po kratki, mučni bolezni, naša nepozabna, draga mama, stara mama. teta in tašča, gospa JUG08LAVENSKI d. d. Maribor (Tezno) m g Telefon 312. Brzojavi: Zerkovič. Maribor. Poštni predal 27. Pletilnica, tkalnica, salonski oddelek, barvarna, beliinica. listriranje, apretura. Piateni premeti, čipke, trakovi, gaioni vsake vrste iz svile, volne, pavole, merceriziranega in svoždenesa prediva. Največje in najuspešnejše podjetje v Kraljevini. Pletlonica, tkaonica, salonski odio boiadisaona. bijelionica, II-striranje, apretura. pleteni predmeti, čipke, trakovi, saloni sviju vrsta od svile, vune, pamuka, mercerizlrane i gvoždene — predje. Največe ? nafuspešnije poduzeče u kraljevini. — 1951 m -» Krajevna zastopstva: Mjesna zastupstva: Beograd: Marko Albahari, Knez Mihajlov vjenac br. 16. Zagreb: A. M. Me-worach sinovi, Bohoričeva ulica 7/II. Ljubljana: Vido Bratovž, Gosposvetska cesta 2. Sarajevo: .^Reprezentanca", poštni pretinac 100. Skoplje: Jakob D. Benadon, Skoplje. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 27. t. m. ob štirih popoludne iz mrtvašnice drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 26. junija 1926. Žalujoče rodbine: Kalan, Bergmann, Vojnovič, Justin iti RoUstem 1P65 Francosiui linija, CIE. SLE. TRÄHSATLARTfüUF s HAVRE -NEWYORK samo 6 dni čez morje. Dobra hrana in pi ača brezplačno. fle P-fm Ržunis, W ATLAHTIQUE, Transport - Maritimes, za pomorske vožitc \ L« sino Ameriko, Avstralijo, A'sent?-nljo in Kanado. »-" ~ ====^= 1 = ----~ " r .i zadevna pojasnila in vozne listke daje zastopnik IVAH KRAKER, UiMIone Kolodvorska ulica štev. 35. 8056 76 UX Stev. 143 *S LOVEXSK1 N A R O D- dne 27. junija 1926. Mran IJ ^ETER KOBAL podružnic — — UUBUANÄ CRANU, GLAVNI TRG (KOHZ6J) eleialoga pohištva. Specfjaltteta: klubssrnlture. — Lastno spetnšStvo In zaloga vseh tapetniških predmetov, Crin d'Afric (morska trava). 1931 Velesejem : Paviljon E Razstava v Kolizeju. Pomladne novos nogavice v raznih barvah, žepne robce, čipke, rokavice, naramnice, palice, razna mila, gumbe in potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter nahrbtnike. NAJNIŽJE CENE. NAJNIŽJE CENE. J©3,P PETELINC LJUBLJANA 65-t (ob vodi) blizu Prešernovega spomenika. ovarna čevljev ... rzic PRODAJA od danes naprej svoje izdelke 12301 Interesenti glede samoprocfaje dobe pojasnila na Velesejmu paviljon t* mM DAJA od danes naprej svoje izdelke po n m ziai cenali Interesenti glede sarneprodaje dobe pojasnila na Velesejmu paviljon „J • ^ ^^T?v^;-S : f^m^ilM * J »i KTURAna VELI I N. Dr. Tavčarjeva (Sodna) ulica 6. ana Telefon št. 530 ....... a m a sta « n f ■ tv*. ?nmy[* [g jjg EEEB"E iFlFIFHI* Glasom odločbe upravnega odbora samo-;tojne monopolske uprave od 18. junija t. 1. štev. 12365 si bo nabavila uprava državnih monopolov lotom prve ponudbene dražbe s skrajšanim rokom, ki bo dne 10. julija t. 1., v soli za zavlisnle laka Pogoji, vzorci in vsa druga pojasnila se dobe v ekonomskem oddel. od 8. do 12. vsak delavnik. Iz pisarne uprave državnih monopolov E. M. štev. 14350 od 23. junija 1926._ IZ-Z - :ji£iOOaEj£iejE3Q{DEi!jE!EiQE]El Telefon 379 hm fm\ ivun mi mestni tesarski mojster LJUBLJANA, Dnnalska cesta 46 Telefon 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja ca palcče, hiše, vi-.e, tovarne, cerkve in zvonike. Stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. — Gradba lesenih mostov, jezov tn mlinov. PARNA ŽAGA ?3-t Tovarna Inrniria za odrasle in otroke DR. ŠCOLOMAN S2EGO ABBAZIA (Opatija) Dietno zdravljenje na različne načine: za okrepitev, odebe-litev, in učvrstitev. Otroci od 6 let naprej se spiejmejo tudi brez spremstva. Različni poletni športi. Velik park. Lastno kopališče s 40 kabinami. Radio. Švedska gimnastika. 9jT Stari kolesar:* priporočajo le „Puch" - kolesa zato jih večina pridno kupuje le pri tvrdki Ign. Voli, Ijubliana Tavčarjeva (Sodna) ul, 7 NSzae cene! 117t Tudi na cbrohe! E TEKSTILNA STROKA Absolvent neke čehoslovaške višje tekstilne šole, s tovarniško prakso, išče primernega nameščen j a v tovarni, pri izvozni tvrdki itd. Ponudbe pod n Plača postransko" na upravo Slov. Narod. 1955 ta GS ES B9 0 55 GS Oglejte si zalogo na Ljubljanskem velesejmu — Paviljon G. prostor 305. kjer se prodaja na drobno in veliko. IVAN P A K I Ž, Ljubljana, Stari trg 20. Velika zaloga stenskih ur in budilk iz svetovnoznane tovarne z znamko .Junghaus* — Vsakovrstne precizne švicarske žepne ure. Velika izbira zlatnine in srebrninc, juvelov, jedilnega orod-Ustan. 1912 ja, amer. double blaga itd. Usta o. 1912 1 -1 £5 let obstoječa V I N A R N A 9,PR1 DALMATINCU" Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) ul, 4. toči zajamčeno pristna dalmatinska vina najboljših vrst, kakor tudi prvovstna štajerska in dolenjska vina iz soda in v buteljkah. Čez ulico en dinar ceneje! uan iax sn sin, Ljubljana Gosposvetika cesta št. 2 i 1 pleskar in ličar za stavbe in pohištvo se priporoča LJUBLJANA, RIMSKA 6 Srečko Potnik in drug, Ljubljana parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov, eterov ter izdelovanje sadnih sokov. Telefon no. METELKOVA ULICA ŠTEV. 13, Telefon no. PRIPOROČA: sadne marmelade, pravi malinovec, limonov sok, arome za nealkoholne pijače, sadne etere, esence za rum i. t. d. i. t. d. Paviljon „E" št. 97. Paviljon „E" št 97. 0f< ■ 0 5 S ■ o 5 ■ o ■ o D 0 ■ o ■ o Ö 5 c\*t ■ CZD ■ CD B CD ■ ■ Ol! BOiO 99 ■ 02IO Q o damsko perilo je najcenejše, najtrpežnejše in najlepše! Posetniki velesejma oglejte si izložbe in zalogo v tvor-Selenbm-gova ul. 1. Trgovcem popust! niči „Leda* Selenburgova ul. 1. Trgovcem popust! Pristopajte kot člani k zadrugi! — Zavarujte Vaše hčerke za nevestino opremo! o Ö Ö ■ o ■ o S G o ■ o 5 Najboljši šivalni stroji in pletilni slmj . Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v l.incu Ustanovljena 1367. Ustanovljena 1E67. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in Šival, strojev, 10-!etna garancija. --Pisalne stroje ADLER — — Kolesa iz prvih tovarn .Dürkopp' .Styria*. „WaffenraJ" ,.Krvs?r". r fModna trgovina A. Šinkovec nosi K. Soss LJUBLJANA, — Mestni trg štev. 19 Zadnje novosti! Najnižje cene.1 mu paviljon št. 586-588 Smyrna In perzlfske preproge ter sedmo graš&e konjske odeje. Zastopstvo za Slovenijo Fabiani & Juriovec manufakiuraa trgov5 na 1014 LJubljana — Stritarjeva ulica št. 5 ROYAL MAIL LINE Kr. angleška poštna parobrodna linija — Generalno zastopstvo za *fa ljcvino S. H. S. Zagreb* Trg. L itev. 17 Redoviti potniSki promet: Hambupg-Cherbourg-Southampton v New York in Kanado Cherbourg-Liverpooi-Southampton v Južno Ameriko. — — Rio de Janeiro. Santos. .Montevideo, Buenos Aires, Sanpaolo. — — Odprava potnikov v prvem, drugem in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema in itirimi posteljami. Podza atopstva : Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — L-ubljana, Kolodvorska ulica 2b. — Vel« Bečkerek, Princese Jelene obala 7.' — BItolj, Bulevard Aleksandra 163, Brzojavni naslov za gori navedena podzastopstva „Rcymailpao". Za Bosno* Hercegovino, Dalmacijo in Crnogoro: Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gruzu. Brzojavni naslov: „Prometna banka". SPLIT, Dioklecijanova obala 8 - METK0V1Č, Ivo Yeraja YY Stran 14. «S L O V ENSKI N A R O D» dne 27. Junija 1926. Ste v. 14 5. mm WM ekesejnia priporočani 33 iža n Dvokolesa z dobro pneumatiko že od Din 1500—. Največja izbira vsakovrstnih svetovnih zamk Motorji „Frera" najnovejši modeli več vrst došli po znižanih cenah. Šivalni stroji za domačo rabo in šivilje s pokrivalom že od Din 1400*—. — Central Bobbin od Din 1950*—. Otroški vozički Mamice, ne zamudite prilike si ogledati velike izbire vsakovrstnih modelov. Igračni vozički in stolice za otroke, zložljive kot stolček in mizica za učenje ho-jenja. Igračni vozički več vrst v poljubni velikosti. Pneumatika Dunlop, Michelin, Pi-relli, Spiga po zelo znižani ceni. Holenderji za dečke in deklice od 4 do 8 let. Triciklji in mala dvokolesa za dečke in dckl cc na krogličnih ležečih, z verigo, izdelana I ut normal« na dvokolesa v manjši obliki Mehanična delavnica, Posebni oddelek za popravo dvokoies, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov i. t. d. Emajliranje z ognjem. i.TRSEUHA1- F. B. L., tovarna dvokoies in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. — Ceniki franko. — Prodaja na obroke — Oglejte si paviljon „F" št. 269 — 275 na Ljtibl;ans telesc m HOThL iN RESTAVRACIJA Sv« Petra cesta štev. 7 Izborna kuhinja. Pristna pijača. Rudolf Müller 18P6 JOSIP VIDMAR Tovarna dežnikov in solninikov. Ljubljana, Pred škoif Jo št. 19. 1F65 TOVARNA PERILA „TRSGLAV" Ljubljana, Kolodvorska ulica 8. 1862 F. K- KAISER pulker in trgovec z orožjem Ljubljana, I Se!enburgova ul. 6, I •________ 1S6 Založnik Jakob slaščičarna h !c?v3rna LJUBLJANA, Stari trg 21. 1S66 M ■4 1-^' '7 Telefon 903 ^0*0 s**"»1 W a öw *~508 * Ustanovljeno ^ iela 1903 Sfyn Aleksandrova cesta. 1, Selenfeurgova ulica 7. Specijäliteta: STEKLENE MAPiSNE FIRM SpecšSslna fouar&ci s£r©Is«i za oEitieiauo essa ^ ^... i leftepi v Lili bomo razstavili najnovejše in najboljše Strafe SSlsiS-iHISS less v poinem obratu Obiščite naš prostor 208 iPauŠ^on F as IVIestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo eiaikiii Ist zidarskih d# MARIJA ROGELJ manufakturna trgovina perilo za gospode in dame. Blago dobro, cene nizke. Sv. Petra cesta 26. 1864 Ivan Jax in sin velika zaloga š varnih, pisalnih strojev in koles. Oosposvetska c. 2. 18fi3 7 "SKarna Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 L. GERKMAN TRGOVIHA Z LSN EM NA DEBE .0 Ljubljana, Sv. Petra t. 71. nasproti tovarne Polak 1877 IVAH SIMEttC vrtnarstvo LJUBLJANA, Gradišča št. 12. 1933 ku Mestni trg štev. 15. Tvornica dežnikov zaloga izprehajalnih palic kvnnica stesnar modistinja RIMSKA CESTA 10. da razstavite svoje blago na velesejmu, potrebno je tudi nekaj REKLAME za svojo razstavo v ..SLOVENSKEM NARODU" Informacije v upravi lista: Knafljeva. št. 5 in na velesejmu tri našem nstKCtei □ p, .. Ullis El uimji.ii □ a Predi škofijo j-g □ □ El El Ei m po zsiizamii cesisin! priporoča svojo bogato 01 zalogo vsakovrstnega [3 moškega in ženskega blaga [3 .M Ustanovljeno leta 3853. 1930 E3 ■j j j j j jjj jjj .tun ji j K nudi MIM KAMAPA ! UŽARIJE d. d. ODŽACI (Bačka) 0ä 13. aprila globoko znižane cene! Zahtevajte cenik Zahtevajte cenik! Zastopstvo i Mariboru pri mFrsnc Rainer. iiiiiiiiaBBiBiRasBiussigtafliisacaaHSflBa»! "~;*EB3B'BB.B-aaBB3BaBBBEsaaBBBBBBaB*BB.-»saBdssaaaaaasac« ivsasvari (^1 c 11SZ5OVBIBBBBBaflBEa ! Tvrdka 1 Ii II • '^s Iii '■^2 V ■ i In ?l l-i & a _ ■ » * B m Ji ■ "3 . tj I za zgradbo nove stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti v Ljubljani. Vsi potrebni podatki se dobe od sobote 26. junija t. 1. naprej med uradnimi urami, v mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ulica štev. 1. Ponudbe bode vložiti najkasneje do 10. julija t. i. do 11. ure dopoldan pri imenovanem uiadu. B I Ljubljana, dne 23. junija 1926 4974 priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga in lepo izbero damskih, moških in - otroških čevljev tvrdke - B m a s k a sfl g I ■ 92 a trgoi'ino in indus LJUBLSB^M9 Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). Obrestovanja vlo». nakup m orodaia vsaKo | vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valul borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskomnt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, rafe-deposits itd, itd, orzoiavke: Kredit, Ltubiiane Telefon 40, 457. 548. £05 in lpf ssvsmamssBBacsasxsmsaa j Obiskovalcem ljubljanskega velesejma priporočava, da si ogledajo najino bogato izbero vsakovrstne železnine za stavbe, pohištvo, obrtnike, rokodelce, poljedelce itd. itd. i£«3 Konkurenčne cene. w Solidna postrežba 2slta & Žilic trgovina z železnino na debelo In drobno Lkibliatia, öy^säska cesta it. 11. .■4 r m p t: ■ tfarcufakturna in modna trgovina J. K©STE¥C9 I lubiiana. Sv. Petra cesta št. 4 $)riporaša vse vrste manufakiurnega blaga, p?i;?rogö in perilo iz prvovrstnih Seikih, angSeškšh ter domažih tovarn po izredno solidnih cenah. 1920 _ 5 s* a a s e & s t a «s s L? i& r=>' s ö ^ w a s s ■ b bssi i n nasledniki, LJubljana. — Veletrgovina kolonijalnega in Špecerijskega blaga. Glavni iožnik Ciril in Metodovih vžigalic, nudi po najnižji dnev i ceni: kavo, riž, najfinejše namizno olje, testenine, čaj, žganje in vse drugo špecerijsko blago. Postrežba točna in solidna. is94 kamnoseški mojster i LjDöijaDi, Resljeva cesta 30 priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, plošče za grobnice, marmornate plašče za mobilije po najnižjih cenah. GRAMOFONI! angleškega izvora, najnovejši tipi fn v najpopolnejši izdelavi se dobe s3mo pri firmi 1923 fi. Hasbergsr, Ljubljana, Bavčarjeva ulica št. 5 Plošč znamk: Angel/, Columbia, Homokord, Odeon, Polypficn in Polydor dobite iz prvega Viia, nepreigrane, samo pri nas. najnovejši posnetki vedno na zalogu Za vsak, pri nas nabavljeni aparat jamčimo dve leti \ Vsa popravila se izvršijo strokovno v lastni delavnici. Svarimo pred nakupom manjvrednega blaga, ni vse gramofon, žar je temu podobno. Predrto kupite kje drugje gramofon ali tiče, obiščite našo trgovino da si opledaie našo zalogo. t. 15 leno iaeutto najpopolnejši SI OEWER šivalni stroji s pogrezljivim transporterjem (grabeljc) ; ■r. enostavnim premikom je pripravljen za stopanje, ve-ijjJ&P' zenje ali šivanje ~Jm LUD. BBRUGfl IUI WER Se' 'UBUAKA ft» .-jva u!ica 6/ T ton 6t. 980 219-L ss'j-»z»ta ti? ^voEtia družba z ©. z. (TDO Veletrgovina s Špecerijskim in koionijdinim blagom — Zalega bencina in petroleja. Ken!:wrenžne cene. Ceniki na razpolago« Telefon interut*b«an stev. 113. 1W9 ornica avtomobilov prva znamka, v inozemstvu najbolje uvedena išče 1906 1 1 Pogoji: Če mogoče strokovno znanje, zveze z interesenti, praksa za proaa-janje. — Ponudbe na: „Aumag", Wien 13, Obere Donaustrasse 99. S J UD ALEKSANDER ml. Kongresni trg 6 s posebnim oddelkom za specijalno striženje ,,bubifrizur" kakor tudi za električno masažo obraza in manicuro. Vsa lasna dela vedno v zalogi, ista se po naročilu najhitreje izvrše. Bogata zaloga parfumerije. Priznano najboljša krema za negovanje obraza: Krema Nj. Velič. Kraljice Marije vedno v zalogi. Priznano točna in solidna postrežba. Ustanovljeno leta 1846. Telefon št. 563. 1839 • 9 Gradbeno podjetje .TÖN NIES DMaia Pisarna i Dunajska cesta št. 25. Podjetje projektira in izvršuje vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. — Enodružinske hiše v opeki in „Heraklitu* (najcenejši stavbni način) — Projekt« za enodružinske hiše so na ogled v gradbeni pisarni. — Iz lastne opekarne nudi po konkurenčnih cena lepo žgano opeko. — Iz lastnega gramozolo-ma vse vrste peska. — Zaloga vsega gradbene« - ga materijala na MARTINOVI CESTI- — pa Ustanovljeno leta 1879. Telefon št. 553. Ključavničarstvo , ^ cesta stev. 14 prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valjčnih zastorov v Sloveniji priporoča napravo novih valjčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih conah tor Ima vse pripadajočo blago stalno na skladllcu. izdeluje in se priporoča za naročila solncnih. plaht okrilij vsake vrsto od priprosto d* najbogatejšo izpeljave, škarjasta omrelja, Solosja za Štedilnike, ventilacijo raznih vrst, razna okovja železna vrata In okna, okrogla ielosna stopnUia predpecnike is ielesa In bakra i. t. d. ao» Stalna zaloga štedilnikov v priznani vestni in solidni izvršitvi i E Isn. Zarsii »ph nizki ceni Ljubljana, Sv. Petra c. št. 3 f ■B Trgovina z drobnim, pletenim in n odnim blagom ml ter raznim perilom In kravatami na debelo In drobno. Wm Potrebščine za krojače in šivilje. >s34 bi r Trafika SEVER, Ljubljana Selenburgova ulica 1« L. TÜRK LJUBLJANA Pred škofijo l/I, Strojno pletenje, nogavice, čepice, obleke, jopice, majce i. t. d, Najnižje cene! v. 1893 nnrTrTnnnnpaaacnnrrT [□□□□□□□□L^annDGDaacc:?-:^ Mehanično umetno vezenje zastorov, perila, oblek, bluz, monogramev, ;Ino belc in barvasto entlanje, ažuriranje. MATEK & MIKES« LjubHan?, » - DALMATINOVA 13 - Vsled strokovnega znanja najfinejša izvršitev in brezkončne, no cene. Najcenejši in čisti predtisk ženskih ročnih del v nsiodnOi in modernih vzorcih ter lastnih originalih. 7!_K MUH" rinnnnnnnnmnnnnnnnnnpnrnnnnnnrnnro kemična totoen. dražba z o. z. Pipan & Cie Ljubljana, Reslieva cesta št. 2 Ia amerikanska pensilvanska prvovrstna strojna olja, tovotna mast; bencin, terpentin, Ia norveško ribje olje kemični in tehnični predmeti. Ia angleško tolvay jedilno olje znamke .Homka". Surovine za usnjarje in milarne Ljubljanski velesefem paviljon „E 79, 81, 83" an Oglejte s! cvetlično razstavo v cvetličarni et VIKTOR BAJT Selenburgova ulica 6 FRANC SZANTNER, Ljubljana SELENBURGOVA ULICA 1 Specijalist za ortopedična In anatomič-na obuvala. — Zaloga vseh vrst čevljev za gospode, dame In otroke. <•-.;. Na drobno, Jrez konkurence! Na debelo. Oglejte si specijalna detajlno in engros trgovino astnlti izdelku! Prepričali se boste, da je blago napravljeno iz prave dolge konoplje, garantirano in sicer: VRVI za zvonove, transmi-sije, dvigala in za telovadno orodje vseh dimenzij. Posebno močne ODrti za transmisije (Müllergurten), oprti navadne vseh širokosti, vrvi in mreže za seno, r bje mreže, gugalne mreže (Hängematten), bombaževe mrežice za otroške postelje v vseh barvah, tržne torbice, ognjegasne cevi, štrikl za perilo, trtne vrvice, Strange, uzde. špaga, dreta, zidarske in tesarske vi vice, trakovi in vrvice za žaluzije. Velika zaloga pravih tržaških bičevnikov, bičev, gož, jermenov, morske trave, žime vseh vrst, konjskih krtač, konjskih odej, nepremočljivih voznih plaht; juta platna, ribane itd. po najnižji ceni. Speciialno montiranje (šplaisanje) vrvi za transmisije in dvigala se izvrši solidno in točno. Prva kranjska marca ia trgovina i üosopnino H. »011. k Pia cesta 31 Telefon 441. 1878 Podružnici: Maribor, Vetrinjska ulica 20. tel. 454 — Kamnik. Šotna 4. Marofilia In popravila se točno In vestno izvršujejo! Razstava v lastni hiši S m« ban i O 72 62 Stran 16. «SLOVENSK1 NAROD* dne 27. junija 1M26. Stev. 143 4r DO aar.^ a ■ - v- , ^ I g» Uli, H D a D D D Vojvodinski čevljarji so na svojem občnem zboru, ki se je vršil 23. maja 1.1. v Novem Sadu, protestirali proti organiziranju delavnic za popravilo naše obutvi Ne smatramo, da smo izpolnili svojo dolžnost služiti javnosti s tem, da prodajamo obutev. Moralna dolžnost vsakega trgovca in proizvajalca je, da skuša in se trudi doseči možnost, da se njegovi proizvodi izrabljajo do skrajnosti. Naši odjemalci se pritožujejo, da nočete popravljati naših čevljev. Vsled Vašega postopanja smo primorani, organizirati delavnice za popravilo čevljev. Nočemo nikomur odvzeti kruha. Zaposlujemo samo domače ljudi, izučene v čevljarski stroki. Organiziramo delavnice tako, da zaposleni čevljarji kar največ popravijo ter čim več zaslužijo in, da strankam čim najceneje postrežejo. Tovarna „BATA" nima od delavnic za popravila čevljev v kraljevini SHS. nikakih koristi. Koristi imajo samo odjemalci in čevljarski delavci. Radi tega Vaš protest proti našim delavnicam za popravila čevljev ni upravičen. ■ V. 1 /O :* w- ** - D 3® I t Ü B •','3 .v.-3 I i ■j n Urejuje: Josip Zupančič. — Za «Naroduo tiskarno*: Fran Jezeršek. — Za inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi • Ljubljani