228 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129) Slovenska kronika XIX. stoletja je torej eden od najbolj vidnih rezultatov znanja ve~ine danes pi{o~ih zgodovinarjev 19. stoletja. Toda, ~etudi velja, da dana{nji rod le sloni na ramah znanja predhod- nikov in da dana{nji zgodovinarji ob odkrivanju novega in kriti~nem pretresanju starega v principu le nadaljujejo oziroma nadgrajujejo znanje predhodnikov, se po drugi strani na~in podajanja zgodovine skozi edicijo Slovenske kronike XIX. stoletja zdi ne le mnogo bolj pripoveden in sve‘, ampak z ve~ gesli napoveduje tudi nekaj novih sodobnih pogledov na slovensko zgodovino. Zdi se, da daje Sloven- ska kronika XIX. stoletja v zasnovi in vsebini dovolj kvalitetne temelje za moderno znanstveno-kriti~no in sinteti~no slovensko zgodovino 19. stoletja. Borut Batagelj Eric Hobsbawm, Gefährliche Zeiten. Ein Leben im 20. Jahrhundert. München, Wien : Carl Hanser Verlag, 2003, 499 strani. Znameniti angle{ki zgodovinar Eric Hobsbawm je napisal avtobiografijo, katere izvirni naslov je Interesting Times, nem{ka zalo‘ba pa ga je prekrstila v Gefährliche Zeiten, torej v Nevarne ~ase. Avto- biografija res zajema ve~ino 20. stoletja, obdobje ekstremov, ki hkrati utele{a napredek in propad, produkcijo in uni~enje, osvoboditev in nasilje in sicer od leta 1917, ko je bil pisec rojen judovskim star{em v Aleksandriji in je tako postal angle{ki dr‘avljan, do 11. septembra 2001, do teroristi~nega napada na Svetovni trgovinski center v New Yorku in na Pentagon. Sorodniki po o~etovi strani so angle{ki Judje, po materini pa avstrijski. Star{a sta se z njim kot dojen~kom v zadnjih zdihljajih Avstro- Ogrske monarhije preselila na Dunaj, kamor je pri{el tudi o~etov brat. S kakimi posli sta se na Dunaju brata ukvarjala, de~ek ni nikoli izvedel. [ele tik pred selitvijo v Berlin mu je pri{lo na uho, da se stric ukvarja z ne~im pri filmu. Vsekakor pa je njegova dru‘ina spadala v zgornji srednji razred, vendar noben sorodnik pred njim ni dosegel visoko{olske izobrazbe. V Avstriji so bile razmere v letih po prvi svetovni vojni sila te‘avne, o~etovi posli so bili ~edalje manj donosni, nato je leta 1929 nenadoma umrl, po dveh letih pa je zaradi jetike umrla {e mati. Na Dunaju je de~ek obiskoval osnovno {olo in gimnazijo. Po smrti star{ev se je izkazala zna~ilna judovska dru‘inska vzajemnost in je za obojestranske sirote (njega in {e dve sestri) prevzel skrb stric, ki ga je vzel s seboj v Berlin, kjer je obiskoval Gimnazijo princa Heinricha v Schönebergu, ki je bila o~itno zelo odprta in po dijakih versko zelo me{ana, saj jo je obiskovalo 388 dijakov ve~inske protestantske, 48 katoli{ke, 35 judovske in 6 dijakov drugih veroizpovedi. Zdi se, da je ta gimnazija imela na dijaka daljnose‘en vpliv. @e tedaj se je, najbr‘ pod vplivom bratranca, ki je postal brezposeln, za~el politi~no udejstvovati v Komunisti~ni stranki Nem~ije. Ker so se gospodarske razmere po svetovni gospodarski krizi v Nem~iji ~edalje bolj slab{ale in je Hitler 30. januarja 1933 prevzel oblast, so Hobsbawmi od{li v Anglijo. To dejstvo samo ni bilo poveza- no s te‘avami, saj so bili angle{ki dr‘avljani. Toda v Angliji je bilo treba za~eti vse znova, kar ni bilo lahko. Hobsbawm je nadalje obiskoval srednjo {olo, nato pa se je na testu za izredno nadarjene zelo dobro odrezal in je dobil triletno {tipendijo za znamenito univerzo Cambridge. Tam je {tudiral zgodovi- no; vendar je bil {tudij zelo svoboden in se je ukvarjal {e z marsi~em drugim. Tedaj o~itno angle{ke univerze {e niso bile tako »pre{olane« kakor so zdaj evropske in je bilo pomembno, da je nekdo na kaki znani univerzi {tudiral, ne pa tudi ali je dosegel kako diplomo. Saj so v zelo ugledne, npr. diplomatske slu‘be jemali ljudi, ki razen dokaza, da so {tudirali, niso imeli nobenih drugih spri~eval. Hobsbawm o~itno tedaj ni kon~al {tudija z diplomo, je pa to pozneje nadoknadil z magisterijem in doktoratom. Uspe{no je pridobival {tipendije za {tudij jezikov in za potovanja v razne dr‘ave. Ko so se za~ele priprave na vojno z Nem~ijo je bil vpoklican k vojakom. Ker pa je bil kot komunist sumljiv, ga niso, kot intelektualce njegovega kova, ~etudi je znal precej jezikov, dodelili k voja{ki obve{~evalni slu‘bi ali v kak strate{ki oddelek, temve~ med kraljevske pionirje. Vojni ~as je pri njih zapravil brez koristi. Po vojni so ga vklju~ili v prevzgojo nem{kega naroda, kjer je, ker je bila nem{~ina njegov materni jezik, predaval na te~ajih, zlasti v severni Nem~iji. 229 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129) Po preselitvi v London se je v~lanil v Komunisti~ni stranko Velike Britanije in je v njej ostal do leta 1991, ko se je ta sama razpustila. Sam torej stranke nikoli ni zapustil in je bil komunist skoraj 60 let. V endar nikoli ni bil tipi~ni partijec, bil je bolj kabinetni komunist, ki nikoli ni prevzel kakega vidnej{ega mesta v stranki in se tudi ni udele‘eval raznih strankinih demonstracij. Pisal pa je tezne papirje k raznim vpra{anjem. Pa~ pa je bil zelo aktiven v Skupini zgodovinarjev znotraj stranke, ki je postala pozneje tudi {ir{e pomembna. Dramati~na svetovna zgodovina, ki jo je do‘ivljal ‘e v Nem~iji in Angliji je vzbudila v njem strast za zgodovinopisje. Zdaj je po mnenju {tevilnih strokovnjakov eden najpomembnej{ih zgodovinarjev, katerega knjige so raz{irjene po vsem svetu. V komunizmu je Hobs- bawm dolgo videl prihodnost, {ele postopoma se je povezava s partijo rahljala. Zapustil, kot smo videli, pa je ni nikoli. Kot zgodovinar je iskal dinamiko onstran velikih revolucij. Ko so novembra 2003 v Berlinu ob izidu Hobsbawmovih Nevarnih ~asov in ~etrtega zvezka Wehlerjeve Nem{ke dru‘bene zgo- dovine (Deutsche Gesellschaftsgeschichte), obeh zdaj pa~ najpomembnej{ih zgodovinarjev zahodnega sveta, pripravili vrhunsko sre~anje, je {tevilno ob~instvo zadr‘alo dih, ko je Wehler vpra{al Hobsbaw- ma: »Zakaj se {e zmeraj ozna~uje{ kot komunist in ne kot neortodoksni marksist?« Hobsbawm se je trenutek obotavljal, nato pa je tiho, pa vendar odlo~no odgovoril: »Iz kljubovalnosti« ter dodal »in iz ponosa«. Pri vsakem drugem bi ta odgovor povzro~il mo~no ~udenje – ne pa pri tem 86-letnem vro~eglavcu, ki je vse ‘ivljenje ostal sebi zvest in kot nih~e drug ne pooseblja bolj neuni~ljivega upanja na bolj{e, bolj ~loveka vredno ‘ivljenje, predvsem delavcev. »Sanje Oktobrske revolucije so {e vedno nekje v moji notranjosti«. Ker je v letih pred drugo svetovno vojno za~el prodirati v Evropo jazz se je navdu{il zanj in postal kritik te glasbene zvrsti ter njen teoretik. Jazz je usmeril Hobsbawmovo zani- manje na raznotero podro~je kulturnih revolucij: na preobrate, ki se neopazno hkrati dogajajo na razli~nih krajih in zgodovini pogosto dajejo globlji pe~at kakor politika in vojne. ^lanstvo v Komunisti~ni stranki mu po koncu druge svetovne vojne seveda ni bilo v prid. Ni bil sicer tako izlo~en iz javnega delovanja in preganjan kakor komunisti v Ameriki pod senatorjem McCar- thyjem, vendar so bile te‘ave s stalnim delovnim mestom, ki ga kljub izvrstnim priporo~ilom ni in ni dobil in je moral pou~evati v kolid‘u za odrasle, seveda po njihovi slu‘bi v ve~ernih urah, pozneje je pou~eval tudi na ugledni Londonski {oli za ekonomijo. Medtem je zavzeto objavljal razne publikacije iz dru‘bene in gospodarske zgodovine, med njimi nekaj sila odmevnih knjig zlasti iz zgodovine delav- skega razreda, revolucij, uporni{tva in podobno. Posebno so mu bile pri srcu najni‘je dru‘bene plasti in njihova zastopstva, zlasti sindikati. Prek svojih knjig in brez {tevila javnih nastopov po vsem svetu je postal zelo znan in iskan. Kakor je imel v za~etku te‘ave z akademsko kariero, bi si v poznej{ih letih lahko naravnost izbiral zgodovinske stolice na najuglednje{ih univerzah po svetu. Silno veliko je poto- val, malo je dr‘av, ki jih ni obiskal. Bil je gotovo med prvaki posebne pasme tako imenovanih gostujo~ih profesorjev, izjemno aktivno pa je bil udele‘en tudi v kongresnem in simpozijskem turizmu. Pri srcu mu niso bile dr‘ave vzhodnega bloka. Najbr‘ je nesimpatije do njih pridobil ‘e v otro{tvu na Dunaju, saj so {tevilni narodi v njih pripomogli k propadu Avstro-Ogrske monarhije in jim avstrijski, zlasti {e dunajski Judje niso bili naklonjeni. Menil je, da bi lahko bila pestrost jezikov, {tevilnost ver in multikulturnost v monarhiji vzpodbudna za kompleksnej{o zgodovinsko perspektivo. Kakor je videti iz knjige, je obiskal samo ^e{ko in Sovjetsko zvezo. Zlasti v slednji ni dobil dobrih vtisov. Zanimivo je, da so tudi angle{ki komunisti, kakor tudi slovenski po napadu Nem~ije na Sovjetsko zvezo morali preobrniti jadra. Prej so seveda bili protiimperialisti~no usmerjeni, torej usmerjeni proti svoji lastni vladi. Ko pa sta se zna{li Anglija in Sovjetska zveza na isti strani, so morali za~eti podpirati lastno vlado. Ker je bil Hobsbawm kot angle{ki komunist zvest privr‘enec Kominterne, je kljub vednosti o zlo~inih sovjetske partije nad svojimi narodi, v glavnem sogla{al z njeno politiko. Z Jugoslavijo o~itno kakih posebnih stikov ni imel. V knjigi je omenjen le predvojni komunisti~ni mladinski voditelj Ivo Lola Ribar. Hobsbawm je imel tudi neke zveze s ~lani angle{ke voja{ke misije pri Vrhovnem {tabu partizanskih odredov Jugoslavije. Po Informbiroju pa je vsaj delno imel razumevanje za jugoslovanski odklon od veljavne sovjetske doktrine. Precej angle{ke komunisti~ne mladine je pomagalo tudi pri gradnji »mladinske proge« v Jugoslaviji. Omenjeni so tudi {tudentski protesti 1968 v Beogradu. Po propadu Sovjetske zveze, po padcu berlinskega zidu in sesutju komunisti~nih re‘imov v Vzhodni Evro- pi pa mu ni bil pri srcu nastanek tamkaj{njih novih dr‘av in s tem novih nacionalnih identitet, kar mu kot internacionalistu in kot »nigdirdomu«, kakor se sam imenuje, ker pravzaprav ni bil nikjer doma, ne ka‘e zameriti. 230 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129) Posebno mu je bila pri srcu Francija, kjer je {e pred vojno pre‘ivljal po~itnice in se izpopolnjeval v jeziku, ~eprav ga je ‘e mati doma u~ila franco{~ine. Od zgodovinarjev so mu bili zelo blizu privr‘enci Annalov, pa tudi s francoskimi komunisti se je kar ujemal, dokler se ni za~el njihov nezadr‘en zdrs navzdol. Posebej blizu mu je bila Italija s tamkaj{njimi umetnostnimi spomeniki in lahkotnim stilom ‘ivljenja, {tevilnimi prijatelji, tudi iz najvi{jih dru‘benih krogov, pa tudi s tamkaj{njimi komunisti je imel zelo dobre stike, zlasti do Berlinguerja. Tudi v Tretjem svetu je bil povsod dobrodo{el, zlasti {e v Ju‘ni Ameriki. Na tem obmo~ju je videl velike perspektive za komunisti~no gibanje. Tam so ga sprejemali tudi dr‘avni predsedniki ne glede na strankarske barve. Ves ~as svojega delovanja se je povsod zanimal za stanje najni‘jih dru‘benih plasti in za mo‘nosti izbolj{anja njihovega polo‘aja, ~e ne druga~e tudi na revolucionarni na~in, vendar le v teoriji. Posebnost je Hobsbawmovo razmerje z Zdru‘enimi dr‘avami Amerike. Ta dr‘ava je imela do {estde- setih let, v obdobju hladne vojne zelo ostre predpise, ki so prepre~evali kakr{enkoli vstop komunistov v dr‘avo, tudi za prav kratkotrajne obiske. To je onemogo~ilo Hobsbawmu, kot deklariranemu in medna- rodno znanemu komunistu, da bi lahko hodil na znanstvena sre~anja, v arhive ali celo na predavateljsko turnejo v tej dr‘avi. To je trajalo tako dolgo, dokler si najuglednej{e ameri{ke univerze niso od dr‘ave pridobile pravico, da vabijo in pridobivajo predavatelje po svoji presoji, tudi ~e so imeli komunisti~ni predznak. V Ameriki je nato Hobsbawm veliko deloval. Redno je predaval na New York School for Social Research v istem mestu. Ker pa je bila Komunisti~na stranka v tej dr‘avi povsem nepomembna, je veliko sodeloval s sindikati. Zgodovinsko pomemben se mu je zdel New Deal predsednika Franklina Delana Roosewelta. V sklepu knjige opisuje Hobsbawm svojo ‘ivljenjsko situacijo. Rojstvo v Egiptu je bilo za njegovo ‘ivljenjsko zgodbo brez pomena. ^util se je povezanega z ve~ de‘elami, po~util se je v njih kot doma, v mnogih drugih de‘elah je videl marsikaj. Toda v vseh teh de‘elah, tudi v tej s katere dr‘avljanstvom je bil rojen, sicer ni bil nujno outsider (obstranec), vendarle pa nekdo, ki ne spada povsem tjakaj, kjer se nahaja, kot Angle‘ med Srednjeevropejci, kot priseljenec s kontinenta v Anglijo, kot Jud sploh povsod sam in celo {e posebej v Izraelu. Antispecialist v svetu samih specialistov, poliglotni kozmopolit, inte- lektualec, katerega politi~na usmeritev in akademsko delo je bilo namenjeno neintelektualcem in celo – za ve~ji del njegovega ‘ivljenja – med komunisti anomalija, ki so bili v de‘elah, ki jih je obiskal, politi~na manj{ina. To je bila te‘ava za njegovo zasebno ‘ivljenje, za zgodovinarja pa je bilo duhovno premo‘enje, s katerim se je dalo zaslu‘iti. Na ta na~in se je lahko uprl sku{njavi, da bi se emocionalno identificiral z jasno omejeno ali izbrano skupino. Ker je identiteta proti nekomu druga~e definirana, pomeni torej neidentifikacijo z drugimi. To pa vodi v katastrofo. Knjiga je prava zakladnica opa‘anj iz dru‘bene in gospodarske zgodovine 20. stoletja. V njej pa ni skoraj ni~ o {tevilnih odmevnih knjigah, ki jih je napisal, prav tako o osebnem ‘ivljenju le okvir, ki ga je zapolnjeval s svojim delom. Jo‘e Ma~ek Ljudmila Bezlaj Krevel, Prvo leto delovanja Po{tnega in brzojavnega ravnateljstva za slovensko ozemlje v Ljubljani: katalog k razstavi ob 85-letnici ustanovitve slovenske po{tne uprave. Ljubljana : Tehni{ki muzej Slovenije, Po{ta Slovenije 2003. 80 strani. Muzej po{te in telekomunikacij je med slovenskimi zgodovinarji slabo poznan. Enako pa bi lahko trdili tudi za vsebine, s katerimi se ukvarja. @e pribli‘no 15 let, od tedaj ta muzej v okviru Tehni{kega muzeja Slovenije tudi deluje, si na tem podro~ju z marljivim dolgoletnim muzealskim delom prizadeva dr. Ljudmila Bezlaj Krevel. ^asovni zaostanek pri bolj organiziranem vrednotenju slovenske po{tne in telekomunikacijske dedi{~ine, ki smo mu bili pri~a pri nas pa je bilo ob muzejskem delu nujno za~eti vrednotiti predvsem in tudi skozi zgodovinsko znanstveno in kriti~no raziskovanje. Ocenjeni lepo opremljen katalog in razstava Prvo leto delovanja Po{tnega in brzojavnega ravna- teljstva za slovensko ozemlje v Ljubljani je tako izdelek tega dvojnega dopolnjujo~ega avtori~inega prizadevanja, s katerim i{~e in utira pot temu integralnemu delu slovenske zgodovine tako na sloven- skem muzealskem kot tudi zgodovinopisnem »soncu«.