Ljudska knjižnica 64290 Tržič b p f Htréi lav ni ----- » L» > ÌAtHrn. II liškl 44 bombažna predilnica in fkjünica tržič LETO XX AVGUST 1979 ŠTEVILKA 8 Pol leta je okrog rrv\ TR^-V Kako smo izpolnjevali sprejete obveznosti? 'Kako smo gospodarili? TOZD PREDILNICA je plan izpolnila s 93,71 % — v baznih kg 99,76 % — izlkoriščenje predilnikov je za 1,33 % slabše kot v lanskem I. polletju. — Nekoliko nižja pa je tudi produktivnost in sicer iz 6,63 na 6,61 baz. fcg/ del. uro. TOZD TKALNICA je plan izpolnila s 100,25 % — v votkih z 99,98% — v primerjavi s I. poli. 1978 je obseg proizvodnje v m2 za 5,83 % manjši, v vtkanih votkih pa za 0,19 % večji. TOZD OPLEMENITILNICA je plan izpolnila s 100,95% — v primerjavi s I. poli. 1978 je skupen obseg proizvodnje za 9,69 % večji. TOZD KONFEKCIJA je plan izpolnila v m2 86,65% — v enotah s 87,65 % — v primerjavi s I. poli. 1978 je to v m2 za 0,94 % v enotah pa 5,07% manj kot lani. Oskrbljenost z reprodukcijskim materialom v .temeljnih organizacijah združenega dela je bila v I. polletju letošnjega leta sorazmerno zadovoljiva. Pomanjkanje je bilo čutiti le v nabavi preje, zlasti v mesecih april, maj in to predvsem zaradi pričakovanih podražitev. Dokaj cest problem, prisoten v vseh TOZD je bil pomanjkanje delovne sile, zlasti na določenih delovnih mestih, dalje v nekaterih primerih jakost izostankov, opazen pa je tudi problem discipline kot tudi občasna neusklajenost proizvodnih programov. Oskrba z reprodukcijskim materialom se je v I. poli. v glavnem gibala v okviru načrtovanih cen, saj evidentiramo skupne materialne stroške s 44,13%. Žal to ne moremo trditi za načrtovane prodajne cene, kajti le-te so bile korigirane na osnovi družbenega sporazuma šele v drugi polovici meseca maja letos in še takrat ne tako kot smo načrtovali. Dejansko smo prodajali po odobrenih višjih cenah le en mesec v I. polletju. Res pa je, da je skoraj vse prvo polletje na tržišču vladala konjunktura, ki jo je naša prodajna služba relativno dobro izkoristila. V pri merjavi s I. polletjem 1978 je bilo prodanih za 24,30 % več tkanin in za 8,10% več konfekcijskih izdelkov. Dostaviti je še treba, da je letošnji prodajni plan v primerjavi s plačano realizacijo v 1. 1978 višji za 32,50 % v primerjavi s fakturirano realizacijo leta 1978 pa kar za 38 % višji. Upoštevaje kasno korekturo cen in visoke planske zadolžitve je realizacija prodajnega plana z 92,48 % ugodna. Tudi izvoz je, še posebno v primerjavi s I. polletjem lanskega leta, uspešnejši. V 'letu 1978 smo v I. polletju izpolnili izvozne obveznosti le 32 %, letos 56,80%. Ugoden pa je tudi premik v doseženih cenah, kar je še posebej pomembno. Kljub naporom in doseženimi poslovnimi uspehi pa žal še vedno ni pričakovanih finančnih rezultatov. Kje so vzroki? Nekaj le-teh, in to dosti pomembnih, čeravno ne edinih, je že omenjenih. Torej, cene! Kar takoj je treba pribiti, da je to res, vendar še zdaleč ne vse. Ugodnih finančnih rezultatov ni moč doseči le z višanjem cen, pač pa z vrsto drugih koristnih, predvsem učinkovitejših premikov kot so: — še večja selektivnost proiz-vodno-prodajnega programa, — višja produktivnost dela, — boljše izkoriščanje osnovnih sredstev, — odločnejša prilagodljivost tržišču, — boljša organizacija in nenazadnje tudi boljša delovna disciplina. Upoštevaje objektivne okol-nosti, 'ki so po svoje prispevale, da finančni rezultat v I. polletju ni še ugodnejši le lahko ugotavljamo, da smo poslovali uspešnejše kot v enakem obdobju lani. To pa ne sme biti signal za samozadovoljstvo, prej vzpodbuda za še boljše delo, iskanje poti do boljših programov, ki bodo zagotavljali tudi boljši dohodek. Iz internih informacij RS ZSS (Zapis s posveta predstavnikov in sekretarjev občinskih in medobčinskih svetov ZSS — 5. julija 1979) Na posvetu predstavnikov in sekretarjev občinskih in medobčinskih svetov zveze sindikatov ter republiških odborov sindikatov, ki je bil 5. julija letos in ki ga je vodil predsednik RS ZSS Vinko Hafner, so se dogovorili o pripravi konference Zveze sindikatov Slovenije, ki bo v prvi polovici novembra letos. Dogovor o njenem sklicu izhaja pravzaprav že z zadnjega kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Konferenca bo obravnavala predvsem družbeno planiranje in vlogo veze sindikatov pri tem (zlasti v pripravi planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje — 1981—1985) ter aktivnost za demokratizacijo odnosov in kolektivno vodenje v Zvezi sindikatov Slovenije. Slednja naloga, ki pomeni uresničevanje Titove pobude, bo zahtevala tudi dopolnitev statuta Zveze sindikatov Slovenije. Gre, skratka, za pomembne naloge našega nadaljnjega družbe- nopolitičnega in gospodarskega razvoja, zato se bomo morali na konferenco tudi dobro pripraviti. Vsa gradiva naj bi temeljito obravnavali v osnovnih in občinskih organizacijah zveze sindikatov kot tudi v republiških odborih sindikatov ter tako obogatili tudi sklepne dokumente konference. Delegate za konferenco naj bi izvolili med 24. in 28. septembrom, med njimi tudi ugledne sindikalne aktiviste-neposred-ne proizvajalce. J. Planiranje S področja planiranja naj bi na konferenci ocenili, koliko smo za to nalogo usposobljeni, kaj smo doslej storili in kaj bo še treba, katera so temeljna vsebinska vprašanja, hkrati pa naj bi opozorili na dosedanje pomanjkljivosti in probleme, pa tudi oblikovali pobude, predloge in ocene za pripravo zakona o družbenem planiranju. Občinski sveti naj bi delovni skupini pri republiškem svetu do 10. septembra poslali kratko oceno dosedanje planske aktivnosti. Ta ocena naj bi izhajala iz poprejšnje široke razprave v osnovnih acijah, zajemala pa naj ednja vprašanja: kako so ale prve faze priprav plan-doikumentov v tozd in skup-nosih, ali smo bili v zvezi sindikatov dovolj aktivni, katere so temeljne »zavore«, kateri so temeljni problemi dosedanjega razvoja (npr. zaposlovanje itd.), katerim panogam velja v posamezni občini prioriteta, kaj je v posameznih občinah doslej storjenega za usklajevanje med temeljnimi nosilci. Pred pripravo ocen naj bi v občinah ustrezni dejavniki omenjena vprašanja obravnavali na posvetih. Do 10. septembra naj bi tudi republiški odbori sindikatov sporočili, kako je panoga realizirala cilje sedanjega srednjeročnega obdobja (če jih ni, zakaj jih ni in kako vnaprej), kakšen je dohodek in položaj panoge v celotni družbeni reprodukciji, kakšna je stopnja združenosti dela in sredstev v panogi, kako so se OZD panoge organizirale za skupno usklajeno planiranje v prihodnje, ali bo možno doseči temeljitejše sporazume o dohodkovni povezanosti: oblikovali pa naj bi tudi temeljne probleme panoge (npr. kakšen je dohodek na delavca, delitev čistega dohodka, kadri, odnos izvoz-uvoz). Do omenjenega datuma naj bi o planski dejavnosti razpravljali tudi v SOZD. Sveti republiškega sveta ZSS naj bi septembra pripravili razširjene posvete s posameznih področij, kot so stanovanjska izgradnja, delovni in življenjski pogoji, zdravstveno varstvo, zaposlovanje in kadrovska politika, družbeni kriteriji o novih investicijah, usmeritev politike za osebne dohodke in skupino porabo .. 2. Demokratizacija Demokratizacije odnosov in kolektivnega vodenja naj ne bi obravnavali kot organizacijsko in kadrovsko, marveč predvsem kot vsebinsko vprašanje. Na občinski ravni in v republiških odborih sindikatov naj bi sprejeli akcijske programe za razpravo o izhodiščih, ki jih je pripravil republiški svet, objavila pa Delavska enotnost. Razpravo naj bi zaključili do konca septembra, pripombe in predloge pa dostavili republiškemu svetu do 5. oktobra. 3. Program dela republiškega sveta ZSS za 2. polletje letos V programu aktivnosti Zveze sindikatov Slovenije v drugem polletju bo osrednja pozornost (Nadaljevanje na 2. strani) Iz internih informacij RS ZSS (Nadaljevanje s 1. strani) namenjena uveljavljanju družbenoekonomskega položaja delavcev (stalna odgovornost za izboljšanje gospodarjenja, uveljavljanje delitve po delu, priprave na novo plansko obdobje srednjeročnega razvoja, varstvo, zaposlovanje, šolanje itd.) in utrjevanje vloge, položaja in odgovornosti delavcev pri razvoju družbenopolitičnega sistema (njegova demokratizacija, povezanost s krajevno skupnostjo, informiranje v združenem delu in v zvezi sindikatov, ljudska obramba in družbena samozaščita, negovanje tradicij NOB, samoupravna delavska kontrola). Mnoga pomembna vprašanja, kot so preobrazba družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, zakon o družbenem sistemu informiranja in druga, naj Ibi obravnavali v javnih razpravah. Pozorni bi morali biti tudi do uresničevanja strategije polne produktivne zaposlenosti in dogovarjanja čez tovarniške »plotove«, kar naj bi odražali tudi plani. Za 2. polletje letos bo republiški svet sprejel operativni delovni načrt, iki bo podobno kot je bilo to za 1. polletje storjeno v sprejetem letnem načrtu — opredeljeval teme za obravnavo na svetu in predsedstvu po posameznih mesecih. Predlog bo obravnavalo predsedstvo RS ZSS že na seji 13. julija. 4. Ocena dejavnosti pri uresničevanju stališč o delitvi po delu V veliki večini občinskih svetov in osnovnih organizacij aktivnost dobro poteka, tudi delovne programe večina ima, pomembna pa je kvaliteta njihovega uresničevanja. Pri tem naj bi izmenjavali izkušnje, aktivirali družbenopolitične in strokovne dejavnike. Uveljavljati moramo zavest, da predsednik še ni osnovna organizacija, ampak da so to njen izvršni odbor in komisije, njeni člani. Izvršni odbor naj obravnava konkretne probleme delavcev. Občinske sindikalne liste ne gre prepisovati, ampak v okviru občin oblikovati družbene dogovore z novo vsebino. V tozdih z izgubo bo Toda vseeno čas šolskih počitnic ni namenjen samo nabiranju novih moči za boljši štart v novo šolsko leto, ampak tudi tritedenski počitniški praksi. Ta čas, ki ga dijaki preživijo med bodočimi sodelavci, je namenjen povezavi pridobljene teorije s prakso pri opravljanju različnih delovnih nalog za katere se usposabljajo. Na obvezni počitniški praksi se je v letošnjih po- potrebna širša družbena akcija. Će v takšnih tozdih uspemo zagotoviti večjo produktivnost, izkoriščenost delovnih sredstev, prodajo vse proizvodnje, potem tudi osebni dohodek teh delavcev ne bi smel biti vprašljiv. Dokaj ugodni polletni gospodarski rezultati v Sloveniji niso razlog za ležernost v drugem polletju, ko bo konjunktura manjša, pritisk cen pa je že zdaj precejšen. Polletni rezultati so plod visoke družbene zavesti naših delavcev in tudi akcije sindika-katov. Tu ne bi smeli popustiti. O primerih povečavanja osebnih dohodkov, ki ne izhajajo iz rezultatov dela, bo treba ostro reagirati. Zavzemali se bomo, da ne bo nobene formalne zamrznitve osebnih dohodkov, sicer bi nam padlo v vodo vse, kar delamo za uveljavljanje načel delitve po delu. Toda do kršiteljev ne bomo obzirni, saj nam podirajo dogovorjena načela. 5. Občni zbori osnovnih organizacij zveze sindikatov Občni zbori v začetku prihodnjega leta bodo izredna priložnost za okrepitev družbenopolitične vloge osnovnih organizacij njihove kadrovske okrepitve in učinkovitosti. Zavoljo tega se je treba na občne zbore pravočasno in temeljito pripraviti. Sestanki sindikalnih skupin so lahko pomembna sestavina teh priprav. Pri kadrovanju pa naj bi že upoštevali stališča o demokratizaciji odnosov in kolektivnem vodenju v zvezi sindikatov. Osnovne organizacije, konference, koordinacijski odbori in občinski sveti naj bi pripravili najpozneje septembra programe priprav na občne zbore, pri tem pa se povezali tudi z zvezo komunistov, ZSMS in drugimi dejavniki. Da bi občne zbore bolje opravili, bo republiški svet pripravil priročnik za njihovo izvedbo. Na posvetu so se udeleženci dogovorili tudi o enodnevnem seminarju za sindikalne aktiviste, ki naj bi bil septembra ali oktobra. Dogovorili pa so se tudi, naj bi občinski sveti med dopusti zagotovili ustrezno dežurstvo — zaradi kontinuitete dela in nalog. letnih mesecih v dveh skupinah zvrstilo 25 deklet in fantov. Prva skupina praktikantov je bila številnejša od druge, ki je s prakso pričela šele po kolektivnem dopustu. Uspelo nam je, da smo se o njihovem počutju v novi delovni sredini in o njihovih pričakovanjih pogovorili le z dvema našima bodočima štipendistkama, kajti lani, v šolskem letu 1978/79 nista prejemali štipendije. Andreja Slatnar, doma iz Bistrice 95, je končala 1. letnik ekonomske šole v Radovljici. »Zavedala sem se, da nimam predobrih delovnih navad, zato sem se bala, da ne bi šlo in se prav zato nisem hotela vezati s štipendijo, starši me pa tudi niso silili v to, ker me predobro poznajo. Selekcija v 1. letniku je bila huda, pa sem zaradi tega postala bolj samozavestna in vem, da mi bo v šoli šlo. Še preden sem prišla na prakso, sem nekaj dni imela hudo tremo, ker nisem vedela, ali sem iz šole prinesla dovolj teoretične podlage. Prijaznost delavcev v vsakem oddelku, kjer sem do sedaj bila, je razblinila tremo in namesto nje ustvarila vzdušje zaupanja vase, kar tudi ne pomeni ravno malo. Lani sem zamudila vpis na ekonomsko šolo v Kranju, zato nisem imela druge izbire, kot vpisati se na radovljiško šolo. Edino, kar me pri tem moti, je pot v Radovljico, ki mi vzame precej časa. Imam dve mesečni vozovnici: od Tržiča do Kranja uporabljam SAP-ovo, od Kranja do Radovljice pa Alpetourovo. Že lani sem bila na neobveznem počitniškem delu v skladišču gotovih izdelkov, pa mi je bilo zelo všeč. Na moji letošnji praktikantski poti sem se prav sedaj za tri dni ustavila med starimi znanci od lanskega leta. Zdi se mi, da je program prakse odlično sestavljen, saj bom spoznala delo v kadrovskem, nabavnem in fakturnem oddelku, v skladišču gotovega blaga, eks-peditu, centralnem Skladišču in prodajnem sektorju. Teorija se precej razlikuje od prakse. V šoli smo spoznali le nekatere obrazce 'in formularje, v delovni organizaciji pa operirajo z najrazličnejšimi podatki in tudi obrazci, s kakršnimi se v šoli nisem in tudi ne bom srečala. Vsi delavci, pri katerih sem doslej delala, so si prizadevali, da so me o delu temeljito poučili in ga razložili, seveda pa mora ob tem tudi vsak praktikant pokazati čim več interesa. Že prej sem omenila, da mi učenje in prevoz v šolo in nazaj domov vzameta skoraj ves prosti čas. Prej je bilo prostega časa na ostajanje. Redno sem trenirala rokomet, v šoli pa sem aktivno delovala v centru za obveščanje in propagando. Zave- dam se, da je zame šola sedaj prva, za vse ostalo bom pa že poskrbela, da bom nadoknadila zamujeno, če ne prej pa čez tri leta, ko bom maturirala.« Tatjana Brodnik je doma na Cankarjevi 1 v Tržiču, letos pa je končala 1. letnik STTŠ v Kranju — konfekcijska smer. »Kljub temu, da se s štipendijo vežeš z delovno organizacijo, ki te štipendira, vidim v tem več prednosti, saj mi s tem zagotavlja bodočo zaposlitev in pa seveda vsak mesec svež denar, kar tudi ni ravno slabo. Da mi mama zaupa, je dokazala s tem, da mi je že sedaj zagotovila, da bom lahko s štipendijo sama razpolagala. Oh, ne, zapravljala ne bom, za »Jano« in občasne obiske v slaščičarni že bo, pa še vedno bo dovolj ostalo za morebitne suhe čase. O poteku obvezne počitniške prakse so me poučili delavci izobraževalnega centra že na uvajalnem seminarju 22. junija letos. Toda z obvezno prakso sem začela šele prvega avgusta, tako da sem si začetek dela čisto drugače predstavljala, kar bala sem se ga, saj je bilo to moje prvo srečanje z delom v delovni organizaciji. Predstavljala sem si, da me bo vratar napotil v izobraževalni center, tam pa mi bodo pač povedali, kam naj se napotim. Toda bilo je vse drugače, od prijazne delavke v centru za izobraževanje, ki mi je vse podrobno razložila in me peljala v obrat, do sedanjih sodelavk, ki se trudijo, da bi mi razložile potek dela pri raznih operacijah v TOZD Konfekcija. Vidim, da sem se v šoli za eno leto kar dosti naučila, toda, da bi znala kaj sama narediti, kje pa. V šoli smo spoznavali stroje le po slikah in maketah, v ob- ratu pa te oživijo in ob delu zahtevajo celega človeka. Odkar sem začela obiskovati srednjo šolo, skoraj nimam prostega časa. Če se ne .učim pa berem; to je že od nekdaj moj konjiček.« Žal smo se razgovarjali le z dvema praktikantkama, tako da je težko karkoli zaključevati. Toda iz razgovora vendarle lahko sklepamo, da so s spremenjenim okoljem šolanja zadovoljni, saj je praktično delo bodočega strokovnjaka pravzaprav le dopolnilno učenje o istem, kar je že spoznal v obliki teorije. F. Gregorc Štipendisti na obvezni počitniški praksi Za naše štipendiste se je letošnje šolsko leto še kar uspešno izteklo, čeprav je zadnja redovalna konferenca napovedovala kaj žalostne počitnice tistim, ki so več ali manj dopustovali med letom. Socialno delo v BPT V letošnjem letu smo pričeli uvajati v naši DO dejavnost socialnega dela. Ker se to delo kot samosvoja strokovna dejavnost prvič uvaja v naši DO, bomo v naslednjih vrsticah kratko opisali način delovanja in cilje socialnega dela. Socialno delo oziroma cilji socialnega dela so prisotni v raznovrstnih poklicih oziroma dejavnostih kot npr. v medicini, pravništvu, prosveti itd. Vendar se v naši družbeni ureditvi vedno bolj uveljavlja socialno delo kot posebna stroka, ki socialne probleme obravnava kompleksno, upoštevajoč različne vidike oziroma dejavnike, ki vplivajo na nastanek socialnega problema. Pri nastanku socialnih problemov se namreč nenehno prepletajo individualni, biološki in psihološki elementi s socialno ekonomskimi silami okolja, v katerem ljudje žive. Cilj takšnega dvostranskega oz. dualističnega načina dela pri socialnem delu pa ni samo pomoč posamezniku, družini ali skupini oseb v njihovih medsebojnih odnosih, marveč se ukvarja tudi z izboljšanjem socialnih pogojev na splošno tako, da dviga zdravstveni in gosopdarski standard in da nenehno priporoča boljše stanovanjske in delovne pogoie. Cilj socialnega dela je ustvarjati skladnost med blaginjo posameznika in blaginjo družbe, v kateri posameznik živi. Področje socialnega dela obsega: 1. Pomoč oškodovanim, pomoči potrebnim posameznikom in skupinam npr. bolnim, telesno in duševno prizadetim, dela nesposobnim, starim, pripadnikom manjšinskih skupin, na novo naseljenim in priseljenim. 2. Pomoč pri varstvu oškodovancev in ogrožencev, ki tvorijo posebne skupine kot so vojni oškodovanci, žrtve prirodnih katastrof, epidemij, vojn itd. 3. Pomoč, kakršno nudijo mladinsko varstvo, socialno skrbstvo, izobraževanje otrok in mladostnikov ter ustrezna pomoč za skupine starih, manjšin, sezonskih delavcev in drugih, ki jim grozi osamljenost in bi se prav zaradi tega morali povezovati s skupnostjo. 4. Dejavnost socialnih delavcev je med drugim nujno potrebna in običajna pri naslednjih socialnih storitvah: a) socialna pomoč b) socialno zavarovanje c) pomoč družini d) delo z otroki oz. mladino e) poklicno svetovanje in zaposlovanje Dejavnost socialne delavke v naši DO je usmerjena v reševanje socialnih problemov predvsem pri izvajanju varstva naslednjih kategorij zaposlenih: — matere z otroki — invalidi — mladi delavci — bolniki {urejanje klimatskega zdravljenja po zdraviliščih) — kronični bolniki v rekonvalescenti — starejši delavci — alkoholiki — delomrzneži — delavoi z nizkimi OD itd. Sodeluje pri reševanju problematike medsebojnih odnosov: v družini, v delovnem kolektivu in v skupini prijateljev — sodelavcev Svetuje vsem zaposlenim pri uveljavljanju pravic socialnega značaja in sodeluje tudi pri razporeditvah delavcev na druga dela in naloge. Socialna delavka: Nevenka Gradišar Dne 30. 8. 1979 je pričel s poskusnim obratovanjem razpenjalni sušilnik Monforts. Zaključena je tako investicija, ki se je zaradi znanih vzrokov vlekla več let. Novi razpenjalni sušilnik ima lastno kotlarno na lahko lje, prenos toplote pa se vrši preko grelnega olja. Možna je natančna regulacija temperature in delo pri višjih temperaturah kot na starih razpenjalnih sušilnikih. Pri poskusnem obratovanju in nastavitvi temperature sušenja na 140° C smo dosegli skoraj še enkrat večjo hitrost kot na starih razpenjalnih sušilnikih. Pred elektro delavnico — šibki tok, je še precej elementov za popravilo strehe nad navijalnico. FOTO VESTI Streha navijalnice po obnovitvi ne bo več problematična ob nalivih in dolgotrajnem dežju Glede na to, da sta odsluženo akumulatorsko vozilo in zarjavela ograja že dolgo, dolgo časa na tem mestu, bi kazalo nepoučeno opozoriti, da to niso zametki nove temeljne organizacije »ODPAD«, temveč ... Ob dnevu graničarjev V sredo, 15. avgusta so čuvarji naših meja slavili svoj praznik — dan graničarjev. Letošnje praznovanje je bilo še toliko bolj slovesno, ker je bila na ta dan 35. obletnica ustanovitve korpusa narodne obrambe (KNOJ), ki je imel med svojimi številnimi nalogami tudi zavarovanje naših meja. Osrednja slovesnost ob prazniku je bila pri rateški karavli pod Pečjo na tromeji med Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo, kjer so ob navzočnosti številnih uglednih gostov poimenovali karavlo po velikem revolucionarju in mislecu Edvardu Kar-delju-Krištofu. V imenu graničarjev je goste pozdravil starejši vodnik Žika Manič Tega dne se je delegacija BPT udeležila proslave dneva graničarjev v Medvodju. -Po prihodu do karavle Srečfka Perhavca je vse zbrane najprej pozdravil komandir — starejši vodnik Žika Manic, ki je vsem zaželel dobrodošlico ter -pozval vse prisotne, da čim -dalj ostanejo med njimi. V imenu -BPT je pozdravil vojake ter jim čestital k njihovemu prazniku Janko Lončar, ki je ob tej -priložnosti izročil komandirju tudi darilo pokro- vitelja — diaprojektor. Graničarjem so zatem čestitali tudi d-rugi predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz Tržiča. Komandir se je v imenu vseh zahvalil za čestitke in izročil -delegaciji BPT spominsko darilo — iz marmorja lično izdelan mejni kamen. Po uradnem delu je sledil tradicionalni vojaški pasulj, kasneje še jedi na žaru, v poznem popoldnevu pa okusno pečen odojek in jagnje. Graničarji so tako njihov praznik preživeli delovno z namenom, da se Komandir karavle je izročil tov. Lončarju spominsko darilo — marmornat mejni kamen Graničarji so se izkazali tudi kot strokovnjaki za pečenje na žaru Jagnje in odojek sta bila posebna specialiteta, ki je terjala veliko časa, truda in pazljivosti Naša delegacija je na praznik graničarjev preživela prijeten dan v Medvodju gostje pri njih na ta dan čim -bolj prijetno počutijo. To -jim je v 'celoti uspelo, svoje pa je -k vedremu razpoloženju prispevalo tudi čudovito vreme, saj je močno avgustovsko -sonce marsikoga zadržalo v -Medvodju -tudi celo popoldne, seveda pa v tem -času ni manjkalo hladnega piva in okusne hrane. Kako smo letovali pojavijo (npr. kljukice pri stranišču itd.).« tem odeje dalj časa ohranile pa tudi umazale se ne ibi. Tudi samo vzdrževanje letovišča bi moralo biti deležno večje pozornosti, ker ga bomo le tako lahko obdržali še naprej. Pri tem mislim tako na ureditev oz. izboljšanje bazena za otroke in neplavalce, ,kot na skrb, da nam borov prelec ne uniči gozdička, ki nudi dopustnikom prijetno senco ,pa tudi dostop v morje na drugih mestih (in ne samo na po- Kosmač Tomaž — TOZD Tkalnica. »Tukaj sem že drugi teden in moram reči, da sem izredno zadovoljen, počutim se tako dobro 'kot še nobeno leto. Pa kaj se ne bi; hrana je dobra in obilna, vreme nam je naklonjeno, osebje prijazno in uslužno, ne manjka tudi prijetne družbe, skratka vse je tako kot si dopustniki želimo, le v točilnici bi bilo treba imeti večji hladilnik, da b,i bila pijača vedno hladna. Za rekreacijo v našem letovišču sicer ni kdove kako poskrbljeno, toda kdor si želi več kot le balinanje, ima vse možnosti pri hotelu Materada ali Turistu. Skratka, kdor hoče ima lahko prijeten dopust tudi iz te plati.« Za razgovor smo prosili tudi Sajovic Žago — točajko, ki je le- tos že dvanajstič med osebjem počitniškega doma. Seveda razgovor z njo ni tekel na temo »dopust« temveč o delu v času sezone. »V Poreču sem tudi letos zaposlena kot točajka podobno kot že leta nazaj. Vendar je letošnja sezona občutno drugačna Samo še nekaj dni nas loči do zaključka dopustniške sezone v našem počitniškem domu v Poreču. Letošnje leto je bil interes za letovanje nad vsemi pričakovanji in razen prvega ter zadnjega tedna v sezoni (ko je bilo nekaj hišic praznih) je bilo vse zasedeno. Ni še končnih podatkov kakšno je bilo skupno število dopustnikov, toda že sedaj je jasno, da je bilo v posameznih izmenah v Materadi tudi 220 in več gostov, čeprav je ležišč le 163. Da je temu tako, je razlog v nižjih cenah penziona in spoznanju, da je letovanje v našem počitniškem domu izredno ugodno, tako za člane kolektiva kot za njihove svojce ter ostale goste. Mirič Bolte — TOZD Konfekcija — je letoval z ženo in hčerko en teden. »Letos sem prvič v Materadi in moram priznati, da se odlično počutim. Hrana je v redu, le zeleno solato pogrešam, sicer pa nimam (pripomb, saj smo v jedilnici dobro in hitro postreženi, osebje pa ugodi našim željam. Če upoštevamo pri vsem tem .še nizko ceno, potem je letovanje tu nadvse ugodno. Res, da bi se po kosilu prileglo sadje ali desert, vendar tudi brez tega nekako gre. Pogrešam več možnosti za rekreacijo, saj razen balinišča in dveh mizic za namizni tenis, ki pa sta brez mrežic, ni drugega objekta. Lahko bi brez večjih sredstev zgradili vsaj še igrišče za odbojko. Za otroke je bolj poskrbljeno, saj se lahko zabavajo na vrtiljaku, gugalnicah ali v peskovniku. Še eno pripombo imam — nanaša se na sanitarije, ki bi bile potrebne popravila tudi med dopustniško sezono.« Mehle Jožica — TOZD Opleme-nitilnica — je bila v Poreču 14 dni z možem in hčerko. »Nam je tukaj zelo všeč in zadovoljni smo z dopustom v tem čudovitem kraju v senci borovega gozdička. Za hrano moram reči, da je letos slabša kot prejšnja leta, saj se dosti jedi pripravlja iz konzerv, kar pa ni najbolj dobro. Pohvaliti velja osebje, ki se trudi, da je naše počutje čim boljše, saj je potrežba in usluž-nost na visokem nivoju. Res pa je, da bi se dalo v našem letovišču še marsikaj urediti, da bi O tem kako ocenjujejo letovanje v Poreču smo se pogovarjali z nekaterimi sodelavci, ki so povedali: človek na vsakem koraku imel občutek, da se nahaja na tistem delu naše obale, kjer sta red in čistoča daleč boljša kot v raznih kampih vzdolž obale. Že same opozorilne table bi verjetno nekaj pripomogle k temu, da bi vsak pospravil za seboj. Kar zadeva posteljnino bi želela pripomniti, da bi kazalo razmisliti o kapnah za odeje, saj bi se s molu) bi bil potreben. V tem primeru bi se dalo marsikaj urediti med dopustom, le organizirati hi bilo treba delovno akcijo. Kot verjetno mnogi drugi imam tudi jaz pripombe na sanitarne prostore, kjer bi bilo nujno tekoče odpravljati vse pomanjkljivosti in okvare, ki se kot vsa dosedanja, saj je prometa toliko, da se ne spominjam, da bi bilo kdaj v preteklosti vsaj približno tako. Gostov, tako domačih kot tujih, je praktično ves dan polno, kar istočasno pomeni tudi veliko dela in s sodelavko Štefko si takrat jko je gostov največ po-magava; saj ena sama ne bi zmogla vsega dela, ker vemo, da žejni gostje neradi čakajo dalj časa na težko pričakovano pijačo. Čeprav je dela dosti, sem z njim zadovoljna, posebno še, če so tudi naši gostje zadovoljni. To pa včasih v celoti ni mogoče saj se zgodi, da ne moremo vsem postreči s hladno pijačo, ker so hladilniki premajhni. Če povem, da gre tedensko v prodajo po 501 črnega in 501 belega vina ter 15 zabojev piva ter druge nealkoholne pijače, potem verjetno ni treba posebej razlagati, da se včasih pijača nima časa shladiti. Gostje so različni, nekateri bolj, drugi manj zahtevni, toda še vedno smo skušali ustreči nji- hovim željam, če se je le dalo. Z ostalim osebjem se dobro razumem in kakih problemov med nami ni bilo, tako da ne morem reči ničesar takega, kar bi kazalo na nezadovoljstvo.« Popov Jožefa — TOZD Predilnica — je bila v Poreču tudi 14 dni z možem in hčerkama. »Ne vem kaj naj rečem. Meni je tukaj všeč in nimam pripomb. Hrana je odlična, postreženi smo hitro, osebje je prijazno in vse to vpliva na dobro počutje dopustnikov. Za razvredrilo poskrbi vsak sam, vendar je tudi prijetno, če ob večerih posediš pri hišici in s sosedi »kakšno rečeš«. V splošnem lahko ocenim letošnje letovanje (kot ugodno, saj so le redke stvari, ki bi bile vredne posebne razprave oz. pripomb.« Odgovori naših sogovornikov kažejo, da so bili z letovanjem zadovoljni, bistvenih pripomb na počutje in prehrano niso imeli kar daje videz, da so bili zadovoljni vsi, ki so letos letovali. Toda s strani nekaterih članov kolektiva je bilo danih precej kritičnih pripomb med katerimi (Nadaljevanje na 7. strani) Mt. Everest 79 Čeprav je že nekaj časa odkar so naši alpinisti dosegli svoj največji uspeh — vzpon na streho sveta Mount Everest, se še vsi živo spominjamo s kakšnim interesom smo spremljali dogodke naše odprave v himalajskem gorovju. Za nas je bilo to toliko bolj interesantno, ker je bil v tej odpravi tudi naš sodelavec Borut Bergant. Po (povratku smo se dogovorili z njim, da bo za naše glasilo napisal vtise iz te enkratne, zahtevne, naporne in uspešne poti. Sestavke bomo objavljali v nadaljevanjih, za današnjo številko pa je Borut napisal nekaj o pripravah na ta največji podvig jugoslovanskega alpinizma. O odpravi na streho sveta se je že precej govorilo leta 1977. Ko smo sestopali po ledeniku Bal toro z drugim jugoslovanskim osemtisočakom v žepu, smo že kar pogumno govorili o Everestu. Potem pa je prišlo drugače Uspeh, preplezali ste Gasher-brum po prvenstveni smeri, to je bilo hitro povedano, vse bolj pa se je vleklo ono drugo »fantje, kaj pa ste ga srali na hribu, da ste zgubili Bregarja«. Častno razsodišče Planinske zveze Slovenije nas je razglasilo za »nedolžne«, vprašanj, ali se počutiš krivega za smrt tovariša, pa ni lahko izbrisati. Takrat sem mislil, da se ne bom prijavil za nobeno odpravo več. Že konec leta 1977 pa je bil razposlan na alpinistične odseke razpis o akciji Everest 79 in zraven priložena že prijavnica za 1. selekcijo. Seveda sem se prijavil. Izmed številnih kandidatov je selekcijska komisija za odpravo v tuja gorstva izbrala ožji krog tridesetih članov, ki naj bi se že načrtno pripravljali za odpravo. Dobili smo plan treninga, začela so se predavanja o Himalaji, tečaj angleščine, pa tudi že sama oprema se je začela zbirati. Spomladi, potem ko je bila izbrana že tudi druga selekcija je odšla pod Everest ogledenica, da bi preučila smer. Uspelo jim je priti do sedla Lho la 6000 m visoko. V tem času sem bil s Tomazinom tudi izbran, da v okviru zamenjave med American Alpin Clubom in PZS pet tednov plezam v gorah severne Amerike. Tja sem odšel še toliko bolj vesel, ker sem dva dni pred odhodom izvedel, da sem vendarle dokončno izbran v odpravo, potem ko sem bil že »moralno oporečen« zaradi odprave v Karakorum. Doiber mesec sva z Iztokom uživala v navpičnih stenah Colorada. V začetku septembra sem opravil sprejemne izpite na Pedagoški akademiji za smer telesna vzgoja v Mariboru in se vpisal, dan kasneje pa mi je žena rodila dvojčici. Everest se mi je bliskovito odmikal. Pa vseeno sem treniral naprej in manj ko je bilo časa, več je bilo dela s pripravami. Decembra in V začetku januarja je bilo največ dela. Skoraj vsak dan srno pakirali robo pod kliničnim centrom, kjer smo imeli skladišče tudi do treh ponoči. Petnajst ton opreme spraviti v sodo ve težke po 30 kg, to ni lahko delo. Tudi po celo uro smo spravljali skupaj opremo za v en sod, da smo dobili pravilno težo in da je bil sod poln. Zraven pa je bilo treba imeti še popoln spisek vse opreme, kar zahtevajo carinske deklaracije, za nas pa je bilo še posebej važno kasneje na hribu. Konec januarja je bilo vse delo končano, opravljali smo le še zadnje formalnosti kot so cepljenje proti tamkajšnjim boleznim, še zadnje testiranje fizičnih sposobnosti in nenazadnje podpisali tudi pogodbo, ki nam je nareko- Borut Bergant visoko v himalajskih gorah z nahrbtnikom, ki je imel znak BPT vala naše pravice in dolžnosti ter predvsem odnos do vodje, ki naj bi imel pravico odločati o vseh stvareh na gori in seveda zanje tudi odgovarjati. Deset dni pred odhodom glavnine sta z vso robo poletela v Nepal Tone in vodja transporta Mišo. Še zadnjič sem se odpravil v snežna pobočja Košute, sam in tokrat ne zaradi treninga. Počasi sem se vzpel na Veliki vrh in pogledal domače gore. Vem, da jih bom pogrešal, še zmerom sem jih, kadarkoli sem plea! v tujih, veliko višjih gorstvih. To je četrta odprava, ki sem se je udeležil. Prvi pogoj da sem nanje sploh lahko šel je bil ta, da mi je delovna organizacija vedno odobrila dopust, za kar se ji ob tej priliki še enkrat zahvaljujem. Vesel sem, da sem sem DO, tako kot tudi rodno mesto, zastopal v strminah gore bogov Sagarmathe in naredil vse kar sem mogel in smel. Sport ob občinskem prazniku V počastitev občinskega praznika je bilo na strelišču na Cim-pru strelsko tekmovanje z vojaško puško. Nastopilo je 76 moških in 6 žensk. Pri moških je bil najuspešnejši komandir karavle Srečka Perhavca iz Medvodij starejši vodnik Žika Manič, ki je dosegel 40 krogov, s 37 krogi sta na drugem in tretjem mestu Ahačič Janez in Rustja Milan. Od ostalih naših strelcev je bil med bolje uvrščenimi še Rustja Jelko, ki je s 35 krogi zasedel 7. mesto. V ženski konkurenci je s precejšnjo prednostjo in od- ličnim rezultatom 41 krogov, zmagala tekmovalka iz Peka Dolčič Milena, drugo mesto z 28 krogi je osvojila naša sodelavka Krevs Angelca, Zaplotnik Tončka pa je bila s 25 krogi tretja. V kegljanju je nastopilo 8 moških in ženskih ekip. Med moškimi je bila najboljša ekipa SGP, Ilci je podrla 240 kegljev, naši kegljači pa so s 335 keglji zasedli drugo mesto. Tretji so bili kegljači SAP TOZD Gorenjska — Tržič z 221 keglji. Pri ženskah so bile naše tekmovalke najboljše s 152 keglji. V centralnem skladišču so bile cevi v času montaže razpenjalnega sušilnika kar lepo razmetane Kadrovske novice V MESECU JULIJU SO ODŠLI- Upokojitev Hladnik Milka Sporazumno Bertoncelj Vida Janc Janez Benedik Anka Samovoljno Živanič Mira Invalidska upokojitev Avpič Milka Novosti . no policah tržiške knjižnice Richard HOOKER: M. A. S. H. Zgodba se dogaja v 4077. ameriški poljsiki bolnišnici v Južni Koreji. Skupina ameriških kirurgov iz dneva v dan operira lažje in težje ranjence, jim rešuje življenja in Ob tem preživlja poseben del svojega življenja. Trije kirurgi: Hawikeye Pierce, Duke in Trapper John so jedro te zdravniške skupine. V Korejo so prišli iz različnih ameriških držav, pisatelj pa jim je namenil posebno piša tel jsiko pozornost, ki jo je izpisal z izjemnim čutom za odkrivanje drobnih človeških značilnosti. Vsi trije kirurgi so veliki strokovnjaki, vendar je njihova izredna sposobnost v romanu skrita v šaljive pripetljaje, ki se dogajajo na robu nabritosti in zafrkljivosti. Pisateljeva pripoved je nenavadna, saj se zgodba odvija z bliskovito domiselnostjo, v kateri zaživijo polnokrvni liki, pripravljeni na tveganje, a hkrati tudi na smeh in šalo. Tako je M. A. S. H. resda vojni roman, toda pisateljev odnos do ameriške uničevalne prisotnosti v korejski vojni je kritičen in oster. Po tem romanu so posneli tudi film, ki je pobral nekaj oscar-jev in smo ga radi gledali tudi pri nas. Knjiga je izšla v zbirki LJUDJE IN VOJNA. Milka WALT ARI: TEMNI ANGEL Poleg knjige EGIPČAN SINU-HE je TEMNI ANGEL gotovo med tistimi Waltarijevimi zgodovinskimi romani, ki po eni strani podajajo kolikor moč točno nazorno podobo obravnavanega časa, po drugi strani pa dogodke in osebe oblikujejo s pesniško prostostjo in z občutkom za lepo in okusno. TEMNI ANGEL je napeto pričevanje o Carigradu in njegovem boju za življenje in smrt, o zmagovitem sultanu Mohamedu IL, ki Vzhodni Rim (kakor so takrat imenovali Carigrad) leta 1453 zavzame, o cesarju Konstantinu XII., ikđi v boju za svoje mesto pade, predvsem pa o Ivanu Angelu, s skrivnostjo obdanem junaku zgodbe in o njegovi goreči ljubezni do lepe grške princeze Ane Notaras. V romanu so mojstrsko naslikane razmere v tem nekoč mogočnem mestu, ki bije zdaj svoj poslednji boj. V senci te agonije pa se razpleta romantična, pri-petij bogata ljubezen mladih ljudi, ki se kot rdeča nit vleče skozi ves roman. ZAHVALA Vsem sodelavkam TOZD Kon-fekoija za izrečeno sožalje in denarno pomoč ob izgubi moje drage mame iskrena hvala. Ropret Francka Zorc Silva — rodila 15. 7. 1979 deklico Turk Marija — rodila 23. 7. 1979 deklico Štucin Milena — rodila 24. 7. 1979 dečka Bijelič Bernardina — rodila 19. 7. 1979 dečka Podržaj Olga — rodila 6. 8. 1979 deklico Sodelujte v našem glasilu ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, MARIJE KLEMŠE, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem navijalnice za darovano cvetje in drugače izraženo sočustvovanje z menoj. Breda Neme ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in brata, upokojenega člana BPT Tržič LENARTEK BERNARDA, se lepo zahvaljujemo kolektivu, gasilski četi in članom mehanične delavnice BPT Tržič za podarjene vence, častno stražo, številno spremstvo in vse izraze sožalja. Lepo se zahvaljujemo tudi govorniku ob odprtem grobu v imenu gasilcev Balantič Bojanu, ki je s tako toplimi besedami orisal lik človeka, kakršen je bil naš oče. Skromen, predan delu in dober z vsakim človekom, s katerim se je srečaval. Prosimo, da ga ohranite v lepem spominu. Žena Marija in hčerke Nada, Marija in Ivanka z družinami ter sestra Mara z družino Kako smo letovali Nadaljevanje s 5. strani so razumljivo nekatere upravičene, druge pa tudi ne. Šlo je predvsem za pomanjkanje zelene solate, ki je bila nadomeščena s stročjim fižolom ali rdečo peso iz konzerv, za postan in hladen pečen krompir ter za prepogoste obroke piščancev. Tudi na račun časa, ko se je pričelo z delitvijo kosil oz. večerij je bilo izrečenih dosti besed, kajti posamezni ob- roki so se pričeli deliti tudi pol ure prej kot je to določeno v hišnem redu in pravilniku. Sadje ali pecivo po kosilu in črna kava po večerji bi po mnenju nekaterih morali biti večkrat »na jedilniku«. Torej poleg ugodne ocene tudi nekaj kritike, kaže na to, da bo treba tem problemom v bodoče posvetiti več pozornosti. Osebje kuhinje se trudi ustreči gostom »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — ureja uredniški odbor: Änderte Libor, Zupan Andrej, Neme Breda, Ropret Marjan, Cerar Franc, Kogoj Meta, Vogelnik Anka, Janc Ana, Stritih Zdenko. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50340 int. 324 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj v 1350 Izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — (Rasilo Je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33/72, prosto plačila prometnega davka. NAGRADNA KRIŽANKA IZŽREBANI REŠEVALCI Tokrat je prispelo v uredništvo 74 rešitev nagradne križanke. Žreb je določil naslednje dobitnike nagrad: 1. nagrado 100.00 din prejme Balantič Bojan, DSSS 2. nagrado 80.00 din prejme Kalan Jožefa, upokojenka BPT 3. nagrado 60.00 din prejme Rupar Tončka, DSSS 4. nagrado 40.00 din prejme Kopač Edi, TOZD Tkalnica 5. nagrado 20.00 din prejme Rozman Tatjana, DSSS Rešitve današnje križanke oddajte do 20. septembra v nabiralnik TT. •>- . ’ JmM k Kem. zn. za kalij Tropska rastlina Telesna poškodba S«vern« evropska delela Mesto v 1 talHJ Liter Začetek abeced« Tr Temni del dneva Gora v TurEiji Vzidati vdelati Romun, denarna e nota Zaporniki Predlog Najvišja igralna karta l' ► Krama. ropotija' Tropska ovijalka so àé JÄ* Dr lavav z Afriki Stari slovan Nekdanji slov. atlet Sulphur Vzklik . radosti Avt.ozn. Nande Capuder M Glayni števnlk Meter Sestavil G.u. Risal: D. H. Med olin kon n. Kem. zn. za fosfor Strokovni pojem v kemiji Vp rafti * Kemijski znak za . r ad 1 j Huda jeza bes »P'j nit« Splav Avt.ozn. Italije East Nemden enota Rimska 5 Jadransk otok Samo« glasnik Nord PriŠtevek . Stran Sorodnik Duel Del Na stave Oznaka amer. standard. Aškerc Cankar Ivan Podoba z vodenimi Predlog Delavec . na.. trgvniku Amper Avt.ozn. h Predlog Del jedil, pribora Težko oklopno vozilo Večja skladba z več stavki Razpoloif vzkliki Kem. zn. WtoWer Oman Vinka Rozman .Lfldft . .. Veznik Domača žival Italian national turist Kem. zn. ra Žveplo Tona Športni objekt Avt.ozn. svetilko Čevljarski sukanec Otroci, otročaji Kraljica Športov Tovarna v Tržiču žensko ime Hrvaški veznik NI«)/ nji Import Predle« Lump Soglasnik Rimska 50 Znamka Eden V glasbi fimhno ognjevito Osnovna orgawza* cija Rimska 100 Reka v Jordani? 1 m» Srk« Zadoščenje, zadostitev Zveza med drJava mi Del telesa Medmet tt Avt.ozn. Karlovca Naziv ilu: strirane revije Rajko Novak Karenlpa Ost Ključ za desifrir. Reka v Romuniji Zunaj zavesti 100* Prpstpr za 9°lenfybk Ena (nemško) Okrog Rudolf Prešeren številčno zaporedje Osebni zaimek Domača pritrdila. Avt.ozn. Reke Avt.ozn. Koroške Karton v katerega streljgio Spore Ovoj Žveza komunist, mladine J UQ. Delovni nalog življcnska tekočina Glasbeni instru = ment Gram športni funkcionar Italijan. Časopis La... Go senio« z veliko pari nog Ozek ms Organ vida Rastlin. bodica Osebni zaimek Priprava za navij, blaga otokoma Medn.ozn za jug Pokrajina a&šL Soglasnik Znak za glasbeno J pisavo Ake Lesena zgradba Avt.ozn. Trsta Veselje Kem zn. Vrteči del elektr motorja »s Nogomet posmehljj Oblika zdi kapitala j*. t Lahko nisno psihična prenapeto |Zbolj?« : nje nezdr. higienskih razmer Adria Avi opro« met Znamka avtomobili Kem.zn. za kisik Glasbilo Osebni zaimek Tuje m. ime Kratica it den .enote Konec polotoka Oksygen To je Predlog Samo * glasnik Načrt Ljubljan. banka Iranski verski poalavar Golote Nadarjc > nei Kem. z«, za Jod Samo = glasnik Kem. zn. za dušik Turist, kr. na Jadr. ■limoli TV nadaljev. Odpisani4 AMPER Svetlo angl. pivo r* Sibirska reka Avt. ozn. Morve tke Vzdevek a pred.Eisen Odtenek Atlctic Club Pokrajina v Italiji Jugoslav, boksar h ove rja j ; Edvard Kardelj Pojem iz ekonomije TrŽiŠki tekstilec Vas hrvaško Pokrajina na HrvaS. Ar 1 Natrijev karbonat Zarebrni= ca čebelji samec Ahačič Janez Gorati polotok Halkidike ISO m2 Medmet Sred stvo za omrtvi I, leV Izrastek na glavi Samoglasn Enota za merjenje tekočin : Neumen Osebni Kazalni zaimek Med n. ozn za Sever Lado Turk zaimek Vojački oddelek « 1000 kg Nemški predlog Moško ime Predlog Letenje X Vodik Soglasnik Nitro * gtnjum tt Avt.ozn. Ogulina Srzina Anton Turk Oče ■