Posimezna Um\k% sšane 40 m*Tiw. Današnja štev, izide na šestih straneh. Siev. 38. Radgona, dne 27. decembra 1919. Leto 1. Glasilo obmejnih $loveneewB Uredništvo in upravništvo v Radgoni, Murska ulica štev. S84. — Telefonska štev. 31. «rum. Rokopisi se ne vračajo. ===== izhaja vsako soboto zjutraj in stane s poštnino vred za vse ieto 13 K, za pol leta 7 K 50 v,, za četrt leta 3 K 80 vin. Inserati: Ena petstolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) 80 vinarjev. Pri večkratni objavi primeren popust. Mir ljudem na zemlji! Božič prinaša v sleherno hišo blesk nebes. Malo jih je med nami, katerim bi bil ta dan enak vsem drugim. Se tako zakrknjeni ljudje čutijo v sveti noči nekaj prazničnega, vzvišenega, nenavadnega. Če ne drugo, se vzbude v njihovem duhu spomini na mladost, ki je minula, na božična drevesca, katerih ni več, na zvonove, ki so odpeli, na radosti, ki se ne vzvejo nikdar in nikdar. Kdo se ne spominja božičnih uvodnikov v časopisju iz preteklih let? Stara navada je bila, da se o Božiču spregovori drugače kot sicer: prisrčno, toplo, krščansko — človeško. Besede o ljubezni, o miru, o Kristusu, ki se je rodil za človeštvo. In glej: vse se je dozdevalo drugače, vse je imelo lepšo obliko in milejši ton, kakor da bi res bilo prožeto od bleska nebes. Zdelo se je že, da so sovražniki odložili kopija in si podali roke v medsebojnem odpuščanju . . . Toda bilo je to le za Božič in pozneje je prešlo življenje na stari tir. Oni, komur plameni srce za vse, kar je dobrega in plemenitega v človeku, pa je vprašal zamišljeno: Zakaj ni vsak dan Božič? Zakaj ni vsak dan praznik miru in ljubezni ? Jasno je. da bi človeško življenje lahko bilo docela drugačno kot sedaj. Pred tisočletjem je. bilo to utopija, kar je danes resnica. Nekdo je našel novo pot in ostali so šli vztrajno za njim, dokler niso dosegii čilja ... A naša pot je že zarisana v besedah o Božiču — o miru, ljubezni — o krščanstvu. — * * * Mir ljudem na zemlji — kako globok in veličansten program! Kdo bi ne mislil nanj izza te vojne? Vojna nas je naučila ceniti mir; kako naravno je to in vendar kako malo razumljivo Pred dvema letoma še na krvavih bojiščih, pred enim letom na potu k miru . . . In danes? Lahko bi že bili blizu miru, toda v resnici smo dalje od njega, kot smo bili pred enim letom. Mirovna načela, ki so se izcimila iz človeškega klanja, kateremu menda ni primere v zgodovini civilizacije, so postala igračka v rokah onih, ki bi morali na njih zgraditi svetovno organizacijo miru. Dokler je divjala vojna, je imel marsikdo več zaupanja v človeštvo, kot ga ima danes. Takrat je stal nasproti principu sovraštva princip sprave, očiščenja in bodoče prenovitve človeštva; danes so ga zatajili baš oni, »ki so ga zastopali v vojnih letih pred milijoni ponižanih in razžaljenih«, trpe&h in hrepenečih »na obeh« straneh fronte. Za tem visokim poslanstvom so vdrli vsi in zlomili avtokratsko moč onih, ki so iskali in začeli vojno . . . Pred polomom vojne in velikansko nalogo mirovne prenovitve. Le poglejmo krog sebe! Ali se nam ne odpira temnejše obzorje kot se je odpiralo lani ? Mirovna konferenca je končala dokaj žalostno ; ustvarila je par papirnatnih mirovnih pogodb, ki pa so se že prvi mesec jele trgati, kot se trga blago iz »vojnega« materijala. Wilsonovi načrti so doživeli fiasko, kakor ga je doživela malokatera politična doktrina. Pokazala se je stara psihološka izkušnja, da je razum' le ponižen hlapec čustev in strasti. 'Zmago- slavje je strlo glavo — razumni pravičnosti, na mesto da pravičnost stre glavo zmagoslavju. Za samoodločbo narodov smo dobili — pristojbino za osvoboditev, menda zato, ker nismo dovolj našega naroda žrtvovali imperialističnemu molohu. Demokracija se mora braniti z — boljševizmom, zato pa so si kapitalistične stranke nataknile demokratično krinko, da lažje zavarujejo obstoječi družabni red . . . Reakcija je postala stoglavi zmaj, ki je obenem stoimeni. Tako je sedanje stanje le podaljšanje prejšnjega in vsa vojna je bila zgolj ponesrečen poskus, priti »na drugo stran obale« — in rešiti, kar še je dobrega v Sodomi. Zgodilo se je, da so vsi oni, na katerih sloni današnji družabni in politični sistem, in ki so pokazali precej dobre volje, da rešijo človeštvo »na drugo stran«, storili enako napako kot Lotova žena: ozrli so se nazaj. — Kratkomalo: pokazalo se je, da ima sodobno človeštvo živo zavest, da se nahaja v gnilobi, a nima moči, da na obstoječih temeljih zgr di svetišče novega življenja. * * * O tem moramo razmišljati ob letošnjem Božiču. Poglobiti se moramo v to vprašanje in se ne ustrašiti nobenega sklepa, ki nastane, iz notranjih vzročnosti in miselnih konsekvenc. Vsi hočemo nekaj drug‘ega kor je tof kar danes zaznavamo krog sebe. Vsi hočemo, da ¡lobe stvari in pojavi nek nov ton. nekaj pravičnega ia vzvišenega. To hotenje nas vedi k vrelcu velike reke življenja: k duši posameznika. Ako torej hočemo spremeniti razmere in pojave, se moramo preroditi v svoii notranjosti in ustvariti v lastni duši ognjišče čistih, oživljajočih žarkov. Moralno prerojenje, moralna obnovitev — in kako se že pravi vsem tem načelom, ki so dandanašnji tolikokrat na ustih — se začenja pri vsakterem izmed nas. Nravstvene obnovitve ne more izvesti nobena državna ali družabna oblast; to je zopet tako jasno in vendar tako malo razumljivo . . . * * Predaleč bi šli, ako bi se dotaknili vseh točk, ki se nam odpirajo pri današnjem razgledu. Mi govorimo o tem le zategadelj, ker se pri nas premalo govori o tem, in če se govori, se govori raz predpotopnega vidika. Nravstvena obnovitev — versko-nravna prerodi te v! To je edini kažipot, ki kaže navzgor. Vsi drugi vodijo pred Dantejeva vrata, za katerimi ni več upanja. Ravno Božič s svojimi globokimi čustvenimi užitki je krasen vzgled, koliko miru in »veselja brez sence« leži na poti, katero kaže ta kažipot. Kristus je naj-večji organizator ljubezni in edini voditelj onim, ki hočejo »na ono stran«. Le krščanstvo prinaša mir ljudem ha zemlji, ki so dobre volje! Upajmo, da bo te dobre volje v nas vedno več in z njo tudi vedno več resničnega miru . . . Tedenske novice. Vesele božične praznike želi vsem naročnikom in prijateljem lista — uredništvo in upravništvo „Murske Straže“. Našim naročnikom. Te dni prejmejo naši naročniki, ki še niso poravnali zvišane naročnine, poštne položnice z označbo zneska, ki ga dolgujejo do konca prvega letnika, t. j. do 30. aprila 1920. Prosimo p. n. naročnike, da te zneske nemudoma poravnajo, ker je izdajanje lista združeno z velikanskimi stroški. Skrbeli bomo, da bo naš list vsestransko zanimiv in upamo, da nam ostanejo zvesti vsi dosedanji naročniki ter privabijo v naše vrste še mnogo novih naročnikov! Regent Aleksander je praznoval dne 17. decembra svoj rojstni dan. Kakor smo že poročali, je odpotoval naš vladar v važnih političnih zadevah v Pariz, odkoder se vrne v domovino koncem tega meseca. Izid kolkovanja bankovcev. V celi Jugoslaviji je bilo koikovanih 5 in pol milijarde kron, dasi se nahaja v prometu veliko več bankovcev. Glavni namen kolkovanja, da se ugotovi, koliko bankovcev je v prometu in da se z kolkovanjem zviša vrednost našega denarja ter vpliva na ublaženje neznosne draginje, ni bil dosežen. Ljudje so se na razne načine izognili kolekovanju, zlasti ker se v Dalmaciji, Bački itd. ni kolekovalo. Nove pristojbine v bolnišnicah, Iz ljubljanskih listov povzamemo, da so pristojbine za oskrbovanje v bolnišnicah zopet zvišane in sicer iznaša oskrbnina za osebo in dan v bolnišnicah: Maribor, lil razr. 12 K, II, razr. 25 K, 1. razr. 50 K; Radgona, III. razr. 10 K, II. razr. 22 K, I. razr. 50 K; Murska Sobota enaka kot Radgona, Ptuj enako. Markirani bankovci ne smejo čez mejo. Ministrski svet je prepovedal izvoz markiranih bankovcev. Kdor bi ravnal nasprotno, se mu bankovci zaplenijo v prid države in se ga kaznuje kot tihotapca. Slovenski gledališki igralci v Ljubljani nameravajo stavkati, ker se ne ugodi njihovim zahtevam glede službenih prejemkov. Dr. Tavčar o ureditvi valute. »Slov. Narod« je objavil članek dr. Tavčarja, ki razpravlja c najnovejšem sklepu odbora za valutno reformo, da se krona zamenja 1:4. Dr. Tavčar dvomi, da bi bil dinar tako dobro fundiran, kot zatrjujejo srbski krogi. Srbija ima toliko državnega dolga, da še sama ni na jasnem koliko dolguje. Zato novi drž.avni dinar ne bi imel druge fundacije kot jo je imela dosedanja krona. Do zamene pa mora priti, ker se znamke, s katerimi srno markirali bankovce, na Dunaju en mase ponarejajo, na drugi strani pa so novi dinarji izdelani preveč enostavno. Svari komisijo za valutno reformo in vlado pred nevarnimi poskusi, ki bi nas lahko privedli na gospodarsko Kosovo polje-, kjer bi za vedno ostali mrtvi. Uradniška stavka. Kljub uradni prepovedi se je vršila dne 18. t. m. stavka vseh javnih nameščencev. Znano je, da je. demokratska vlada obljubita zvišanje uradniških plač in ostala pri — obljubah. Značilno dovolj in nezaupnica za sedanjo vlado je, da ji ne verujejo niti — državni uradniki. Ustavotvorne skupščine nočejo! „Ve černi list“ poroča: Vlada razglaša, da poslanci, ki bodo v prihodnjih volitvah izvoljeni, ne bodo tvorili ustavotvorne skupščine, ampak zopet samo „začasno“ narodno predstavništvo. Demo krati in socijalisti nočejo, da bi nastopili že v urejene notranje razmere, da dobimo ustavo, zakone, red. Še nadalje bomo imeli šest različnih ustav, šest različnih zakonov, kar zavira vsak gospodarski in politični razvoj. Tudi na popolno demobilizacijo še ni upati, militarizem se bo vzdržal. Ako ostane sedanja demokratska-socijalistična vlada še nekaj časa na krmilu, zabredli bomo v popolnoma neustavne, kaotične razmere. Iz Ljutomera nam pišejo: Iz ruskega vjetništva se je vrnil dne 17. t. m, g, Jožef Velnar, učitelj v Cezanjevcih, čil in zdrav po 5 letni odsotnosti. — Na Silvestrovo priredi „Murski Sokol“ zanimiv zabavni večer s šaljivimi prizori, petjem, alegorijo itd. — Moška podružnica CMD si je izvolila na zadnjem občnem zboru sledeči odbor: predsednik okr. šolski nadzornik g. L Koropec; namestnik g, dr. Stajnko, tajnik geometer g. Al. Lovšin, namestnik učitelj g. Fr. Z-acherl; blagajničar trgovec g. Repič, namestnik g. Jelovšek. Čitalnica še se ni vzdramila. Dr. Šušteršič redivivus. O dr. Šušteršiču poroča časopisje, da agitira med slovenskimi ujetniki v Italiji za vstop v armado bivšega črnogorskega kralja Nikita. Baje se je dalo nekoliko slovenskih fantov speljati na led in so se že izkrcali v Črni gori. Nota naše delegacije za ujetnike v Italiji. Naša delegacija v Parizu je izročila predsedniku mirovne konference Clemenceauju noto, s katero opozarja vrhovni zavezniški syet na žalostno usodo velikega števila Jugoslovanov, ki se kot pripadniki bivše avstro ogrske monarhije še vedno nahajajo v yojnem ujetništvu v Italiji. Slovenci v tujini. „Gladhecker Zeitung“ javlja, da so nedavno slavili slovenski rudarji v Gladbecku v Nemčiji ■ desetletnico obstoja „Rudarskega društva Sv. Barbare“. Slavnosti so prisostvovala slovenska društva iz Hamborna, Osterfelda, Buera, Wanmede itd. Pri slavnosti je bilo slišati nemške, češke,- poljske in madžarske slavoklice Imela pa je popolnoma slovenski značaj in tudi predstava je bila v slovenskem jeziku. List kliče slov. rudarskemu društvu trikratni ,,Živijo“. Velika eksplozija v Beogradu. Pri iz laganju v neko skladišče v središču mesta je eksplodiral zaboj dinamita Hišo je razrušilo ter močno poškodovalo tudi sosedna poslopja. Našli so več mrtvih mnogo oseb pa je bilo lahko in težko ranjenih. f Peter Bohinjec. — Dne 14. t. m je umrl v Dupljah na Gorenjskem župnik Peter Bohinjec, znan kot slovenski ljudski pisatelj in zgodovinar. Mnogo njegovih 'spisov je izšlo v knj-gah Mohorjeve družbe. Blag mu bodi spomin! Zadoščenje Madžarske radi napada v Prekmurju. Vojni minister Hadžič je konferira! z angleškim višjim častnikom, ki je na prošnjo budimpeštanske vlade prišel kot posredovalec v Beograd zaradi zadoščenja Ogrske za napad na Dolnjo Lendavo in se je sklenilo, da plača Ogrska denarno odškodnino jugoslovanskim ranjencem in da madžarski oddelki, ki so izvršili napad, z vihrajočimi zastavami defilirajo pred skupinami naših vojakov in. jim izkažejo čast. Ministrski svet za ublaženje draginje. Ministrski svet je sklenil dovoliti 50 milijonov dinarjev za omiljenje draginje v naši državi. Tobačne trafike v Slovenjgradcu št 54, 99 in 134 so razpisane v oddajo po javnem natečaju. Enoletni trafikantski dobiček je znašal 1600 K 73 v. Prednost imajo invalidi, vdove in sirote v tej vojski padlih ali umrlih vojakov. Jamščina znaša 160 K. Ponudbe je predložiti najkasneje do 30 decembra 1919 pri fin. okr. ravnateljstvu v Mariboru. Venžnik obsojen na smrt — pa ne v Jugoslaviji V Krakovu na Poljskem je bil obsojen na smrt milijonar žid Brofheim,' ker je vedli! z živili in usnjem. Usmrtili so ga-takoj drugi dan. Pri nas so tudi grozili s smrtjo verižnikom in tihotapcem, toda doslej ša noben ni postal žrtev j svojega poklica. Plebiscit na Koroškem čez. dva me- j seča. Beigrajska »Politika« poroča, da se bo j plebiscit na Koroškem o pripadnosti k Jugoslaviji vršil čez dva meseca, vsled česar se odstranjajo naše čete iz plebiscitnega pasa, da bi se jim ne mogel predbacivati vpliv na izid glasovanja, Pravico do glasovanja bodo imeli vsi moški in ženske nad 21. letom starosti. Demarkacijsko črto na Koroškem bodo čuvali samo majhni oddelki pehote, v krajih, kjer se bo vršil plebiscit, pa bodo samo majhni oddelki našega orožni štva. Lepa cvetka demokratičnega časa. Prejeli smo: V 36, številki »Murske Straže« je izšei članek »Pravosodne zadeve«, kjer pravnik-sodnik v zelo milem tonu opozorja na nedemokratično določbo sedaj tudi pri nas recipovanega srbskega kriminalnega zakona glede žalitve-uradnikov. Ta določba je morebiti dobra za macedonske Arnavte, za nas, ki smo vzrasli v borbi za demokratična načela in ta prava človeka, pa pomeni hud reakcionarni udarec, ki nas boli tembolj ker ga nismo dobili od Švaba, marveč od brata v jugoslovanstom! Pri nas so prav redki slučaji, da bi trezen človek žalil uradnika pri uradovanju, ker naše ljudstvo hvala Bogu nima balkanskih navad, toda. vsak naš človek ve, .da mu pristoja pravica, svobodno izražati svoje mnenje in če treba v stvarni in dostojni obliki kritizirati postopanje uradnika, ki je zanj odločilnega pomena in zato ne razume, kako se more dajati uradništvu tako kočljivo zavetje pred kritiko, zavetje, ki je včaih lahko dobro, večkrat pa tudi pripravno za najnesramnejše Stkane". Ali smo res prišli tako daleč, do bo od razpoloženja uradnika odvisno, kaka akceptira strankino mnenje, in če ima uradnik hud nahod ali pondeljskega mačka, se lahko najbolj pravičnemu poštenjaku pripeti, da mu blagohotnost srbskega kriminalnega zakona nakloni najmanj e' 2 mesečni zapor . . . Meso sebi, kosti nam. Kakor poroča beigrajska »Politika«, da bo dobila Jugoslavija dela avstro-ogrske mornarice. Vrhovni zavezniški svet je nakazal naši državi le 12 nemških tor-pedovk, Te torpedovke bodo pred izročitvijo razorožene in ni palubi ostane sarnro en top. Brodovje se bo 'smelo voorabljatl le za ooli-cijsko službo. O šolstvu v neodrešen? domovini piše povodom otvoritve tržaških šol »Goriška Straža«: »Ljudstvo je sprejelo to novico z veseljem. Že v prvih dneh je bilo vpisanih nad 1200 otrok. To dokazuje, kako ukaž Sjvi so Slovenci, Upamo za trdno, da bomo mogli tudi za Gorico v kratkem objaviti to veselo vest Takrat se bodo Italijani tud: v Goric1 prepričali, kako željni so Slovenci omike . . . Dajte na ra torej šol! Ako jih nočete vzdrževati vi z našimi davki, vzdrževali jih bomo mi s posebnimi narodnim: davki, ki jih bomo radi plačevali. Analfabetov ne trpimo!« Balkanski gospodarski blok. (Kosta Stojanovič v ženevski »Prosveti«.) Balkanske države (Jugoslavija, Albanija, Bolgarija, Grška, Irakija z Carigradom in ujedinjena Rumaniia), bi imele površino skupaj 760 000 kvadratnih kilometrov z 37,000.000 prebivalcev. Skupno narodno premoženje vseh teh držav se je cenilo pred vojno na 60 —70 milijard. Letna produkcija v teh državah je znašala 12 do 14 milijard (80% poljedelski pridelki in samo io%industriiski). Izvažalo se je za 3 milijarde, uvažalo okrog 2 milijardi. Železnic je bilo na tem ozemlju 15 000 kilometrov, brodovje je imelo en milijon ton. Balkanske države bi morale pet krat več napredovati, da bi dosegle Italijo in osem krat. da bi dosegle Nemčijo. Pisatelj pravi, da bi j morale te balkanske države skupno sklepati i trgovske pogodbe, kar bi ne bilo težko, ker je kvalitativna produkcija v vseh teh državah ista t. i. poljedelska Edino le taka trgovska in carinska unija kakor tudi uvajanje edinstvenega denarja bi omogočila sklepanje ugodnih trgovskih pogodb. Druga smer skupnega dala bi naj bila v graditvi železniških in vodnih komunikacij med vsemi balkanskimi državami. Slasti so potrebne transverzalne proge iz Save in Donave na Adrijo ter združeni« Egejskega s Črnim morjem, ker so doslej Avstrijci in Nemci podpirali le one proge, ki so vezale Dunaj in Budapesto. z vzhodom ... Ce bi se ta balkanski blok uresničil, bi se lahko čez trideset let mirnega zazvoja dvignilo’ prebivalstvo Balkana na 70 milijonov Gospodarstvo. Javna dražba. Dne 12. januarja 1920 bo v skladišču Bdnd i Breder v oubotici, Sege-dinski put javna dražba sledečih predmetov: 6000 hi. vinskih in drugih sodov; 2 vagona vina in kisa; 5000 kg košar za sadje; 1 vagon železnih sodov, razni cilindri za plin in kisline, razno tehnične orodje, leseno blago, okvirji, palice in mrtvaške krste; 1 vagon vreč in dežnih plaščev; 3 vagoni železnega blaga, lopat, peči, cevi, žice in žebljev; 2 vagona razne oprave klavirjev in pohištva; 2 vagona raznega papirja, papirnih denarnih, ovojnega papirja, nastil in drugega orodja; 3 vagonov mineralne vode, zdravil, pijač v steklenicah, manufakture, preje, kodeije in igrač; 3 vagoni sode, amonijaka. mila, modre gahce, raznih barv, kren in čistil za čevlje, kita in lesenih žebljev za čevlje; 1 vagon steklonic, porcelana, stekla in ogledal; ivagon kolomaza, katrana, karbola in raznih drugih mineralnih masti. Dražba se prične 12. januarja 1920 ob 8 uri in traja do razprodaje vsega blaga. Kupnino mora kupec založiti takoj. —- Ministrstvo' trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani. Važno za izvoznike lesa. Rali silnega pomanjkanja vagonov more železnica ie v majhni meri ustrežti velikemu povpraševanju po vagonih za eksport lesa. Zato treba, da se raz.polo.mi vagoni razdele med posamezne izvozne tvrdke po gotovem ključu. Razni inter-esentje so se obrnili s posredovanjem trgovske in obrtniške zbornice do obratnega ravnateljstva Južne železnice, da naj bi se ključ določi na podlagi množin, ki jih imajo tvrdke pripravljene za odpošiljate v; da se nepristransko doženejo te množine, naj bi jih ugotovil poseben odbor iz zastopnikov vseh interesentov, eventualno na licu mesta Da bo mogoče upoštevati vse interesente, poživlja obratno ravnateljstvo Južne železnice v Ljubljani vse eksportne tvrdke, da mu v teku osmih dni naznanijo količine lesa, ki jih imajo pripravljene za odpošiljate v v inozemstvo. yrhsvni zavezniški svat in Avstrija. Dne 16. decembra se je vršila v Ciemenceaujevem privatnem stanovanje seja vrhovnega zavezniškega sveta, pri kateri je kanceiar dr. Renner očrtal izredno težke gospodarske razmere avstrijske republike. Prosil je, naj se Avstriji prepuste v obliki predujma živila, ki so potrebna, da se more še skozi dva mesece vzdržati minimalni delež za osebo. Dalje je prosil, naj se dovoli kredit za nakup prekomorskega žita. Ta kredit bi se porabil pod nadzorstvom reparacijske komisije. Opozarjal je, da bi predstoječa propast avstrijske republike izzvala nove zmede in homatije v Srednji Evropi ter potresla vse svetovno gospodarstvo tako močno, da ne bi ostala brez škode nobena država i 1 noben del sveta. Končno je prosti, da se Avstriji razen živil in kredita zagotovi vsaj minimum potrebnih surovin, kerje sicer ogrožena vseh ljudskih dohodkov: industrija. — Na poziv Clemenceauja se je sklenila nastopna izjava: 1. V Avstrijo se odpošlje brez odlašanja onih 30.000 ton žita, ki se nahaja že v Totu; 2. zavezniške države bodo dovolile Jugoslaviji kredit, na podlagi katerega bo ta država dobavljala Avstriji živila; 3. vrhovni svet odloči tekom enega tedna glede samostojnega najetja kreditov; 4. pri-voljuje se zastava avstrijskega tobačnega monopola za kredit v inozemstvo; 5. reparaciska komisija bo proučila podrobni načrt za prehrano Avstrije, ki ga je iz-delal avstrijski državni tajnik za ljudsko prehrano. — Dr. Renner je naglašal potrebo, da vrhovni svet vpliva na Jugoslavijo, da bo otnsnienoodpomočtudi dejansko izvršila. Železniški promet v Avstriji je vsled pomanjkanja premoga preko božičnih praznikov in sicer od 20.-— 28. decembra popolnoma ustavljen. Premoženje Habsfnirgovcav za vojne invalide. Dunajska viada je ustanovila poseben zaklad za oskrbo vojnih pohabljencev, kateri prevzame vse premoženje dvornega erarja in habsburške rodovine, v koliker se nahaja v območja republike. Marnsko delavstvo za potrebe domoyiue, Danske in švedske strokovne organizacije so ponudile nemškim strokovnim organizaciiam kredit 5,000,000 švedskih kron t. j. 45 milijonov mark. Nemške organizacije bodo vpo»* rabile ta denar za nakup živil, dasi tudi Nemčiji primanjkuje živil. Delavstvo hoče pokazati razumevanje za potrebe domovine in zgraditi dobro bodočnost države, Landonskp konference. Kakor smo že poročali, se je pariška mirovna konferenca razšla. Pogovori antantnih državnikov o nalogah, ki še jih imajo rešiti, so se nadaljevali v Londonu. Tem konferencijara so prisostvovali: Lloyd George, lord Curzoa Balfour in Chamberlain kot zastopniki Anglije, Clemenceau, Cambon in Loncher kot odposlanci Francija, Italijo je zastopal Seialoia in markiz Imperiali. Zavezniki so izza tridnev- ffii in boijševiki. V ljubljanskem »Večernem listu* z dne 12. decembra 1919 je izšel pod zgornjem na slovom članek I. R., ki bo gotovo zanimal tudi naše čitatelje in ga ponatisnemo, kakšne razmere so v Rusiji? Pred stavko stavcev se je čitalo o napredovanju Judeniča, Djenikina, Kolčaka in vseh mogočih, samo o napredovanju boljševikov se ni ničesar vedelo. Pričakoval se je vsak dan padec Petrograda, Moskve in sovjetske vlade. Danes po dveh mesecih izgleda Rusija nekoliko drugače. Judeniča v Rusiji ni več, boijševiki so uničili njegovo armado. Djenikin tudi ne upa več, da zavzeme pred Božičem, pač pa bi se mu moglo zgoditi, da njega do Božiča vržejo iz Rusije. Kolčak, ki je »osvobodil« celo Sibirijo, je danes potolčen in išče rešitve pri — Japoncih. Kakšne stališče naj zvavzememo mi napram tem dogodkom? Mi se moramo postaviti predvsem na slovansko stališče in na stran izkoriščanih. Beseda boljševik dela še danes na celem svetu hudo kri, predvsem pa v kapitalističnih krogih. V naših vrstah vladajo o boljševizmu zelo zmedeni pojmi. Pod boijševiki razumevajo danes naši ljudje tatove, ubijalce, uničevalce vsega dobrega, brezbožneže itd. — Boijševiki, oziroma ntki krajevni sovjeti so bili v resnici vse to, ali danes so boijševiki vse nekaj drugega. Oni danes čuvajo pravo rusko posest in se bore proti tujemu kapitalu, ki hoče iskoriščati ruski narod. Bore se za celo človeštvo, predvsem za one sloje, ki nimajo človeku dostojnega življenja. V letu in pol so se zelo spremenili, ker so videli, da je njihov komunistični ekstrem utopija, če ne neumnost. Uvideli so, da čim bolj zatirajo cerkev, tem večji razmah zavzema versko življenje. Uvideli so mnogo in temu primerno tudi spremenili svoj program. Zedinile so se vse stranke v skupnem delovanju, samo da ne pride laži-demokratska in koruptna kadetska stranka do veljave in moči. Danes so v Moskovi cerke polne in moskovski arhirej se lahko vozi v zlatem vozo po Moskovi, nobeden mu ne bo storil nič žalnega. Glede socijalnega vprašanja je sovjetska vlada na poti, da ga prav reši. Postavila se je na naše, krščansko stališče, da smo vsi ljudje enaki in imamo vsi enako pravico do življenja. Držaia podpira danes vse revne in bolne na račun parasitov v človeški družbi. Tako pa je tudi prav. Kaj išče antanta v Rusiji? Išče svoje milijarde, išče polja za delovanje svojemu kapitalu, izkoriščati hoče in nič več. Kaj je resnica na Tasa Milenkovič. Vaška slika. (Konec.) Mato še je sedel pri ognju, pihal vanj in vzdihnil. Deklici ste sedli nazaj k ognjišču in se strahoma ozirali vanj . . . — Jaz... je začel Mato in utihnil. — Hočeš ti tudi? Glej, dalje se ne da trpeti. Deklica molči. — Hočete, da ga umorimo? Še vedno molk. — Tepe nas po dnevu in po noči. Psa pusti v- hišo, nas pa v tem mrazu podi na dvorišče. Če zbežim v Kumoaraž, me spravi nazaj. Tepta me z nogami. Glej, kakšna je moja glava vsled bary. Stric puta nas tudi noče poznati. Šel sem na občino. Spodili so me ven. Povedal sem o tem očetu, ta pa . . . A?. .. Deklici nagnjenih glav molčite. In vzdihujete. Pa vse je že prodal, je vzdihnil Mato. Ko proda še hišo, kam naj gremo potem? Obe deklici ste dvignili glave. — Glejte, nedavno je prodal tudi ovce. Ves denar je zapil. Ko bi yam pustil vsaj „meco“ in „beco“!... (Tako je bilo ime dvema ovcama, ljubinkama Mare in Jele.) Deklici ste začeli jokati. — Umoril ga bom, je kriknil Mato. Skočil je proč od ognja in izšel na dvorišče. Sestri ste stali na vratih in prestrašeno gledali za odhajajočim bratom . .'. Nesrečna misel je postala dejanje. pravicoljubnosti antante? Resnica je, da je iz ene Lorene naredila mnogo Loren, naj večja je oddaljena od Ljubljane borih 20 km. Svobodo na gospodarskem polju je oznanjala, danes nas sili, da plačamo v osvoboditveni fond in sicer zato, ker je padlo nekaj tisočev naših jugoslo vanskih bratov v Dobrudži in drugod za antanto. To kar ie antanta naredila z nami, to hoče tudi z Rusi. Mogoče bi rada tudi Rusiji naprtila neko breme kot odplačilo za osvoboditev. Rusi so to pravočasno uvideli in zato ženejo vse plačence velikih knezov in antante z antanto vred ven. Kaj bomo omagovali. Zasedeno ozemlje je za nas začasno zgubljena zemlja, ker nimamo močnega strica. Opažamo pa, da naš stric vstaja in da bo ystal. Njegov boj velja v prvi vrsti tujemu kapitalizmu, naj si bo nemški ali antantin. Zato pa pozdravljamo vzhajajoče solnce in gle-dajmo v njem rešitev. Djenikin, Kolčak, Judenič in vsi drugi so danes le predstavniki kapitalizma in stare ruske korupcije, ne pa kulturnega napredka. Rusija je morala vsakih sto let prestati veliko bolezen, po kateri je vstala vedno moč nejša, tudi to bolezen bo temeljito prestala in potem bo vzor celemu svetu. Ko bo prebolela notranjo bolezen, onemogočila kapitalizem, tedaj bodo naši potomci tja hodili v šolo, ne več v Pariz in na Dunaj. To bi bilo tudi danes potrebno. Boljševizem bo še vedno, ali vsaj še nekoliko časa ostal bau-bau za naše ljudi. Ako primerjamo antantine časopise pred letom dni z današnjimi, tedaj vidimo, da so pisali vse drugače kot pišejo danes. Mi pa smo tako presrečni, da dobivamo vse informacije od an-tantinega kapitalističnega časopisja in zato ni čudno, da smo tako slabo informirani. Upajmo, da se bodo pojmi kmalu sčistili. Eno premislimo in sicer to, da vsak kriči in grdi to, česar se boji. Kapitalizem se pa najbolj boji socijalnih reform v krščanskem smislu. Gotovo je, da se je delala od naših ljudi tudi velika krivica in se mogoče tudi še dela. Eno pa velja; oni, ki iskorišča, je le kristjan po imenu, ne pa po duhu. Ako bo kdo svet rešil, tedaj ga bo le krščanstvo ker vzeti premoženje verižniku ne pomaga nič, ako se ne bo ta v istem času tudi poboljšal. Za to pa več krščanstva v naša srca. Za Rusijo se ni potrebno bati; zavedajmo se, da današnji boijševiki niso oni od leta 1918, ampak da so to boljši ljudje, kot naši kapitalisti in verižniki. Še jih bo kapitalistično časopisje grdilo in obrekovalo, ali vedno pomislimo na eno: Naši kapitalisti Bilo je ravno na praznik svetega Miklavža. Stanič je cel dan pijančeval in veseljačil po slavah*). Dobri ljudje so se napili pa v pijanosti barantali celo za njegovo hišo. Na siromašno deco se niso spomnili. Pa čemu tudi... Bog naj odpusti tako dobrim ljudem na vasi 1 Gorje le siromašnim . . . Stanič je prišel zvečer pijan domov. Ko je prispel blizu, je začel robantiti kar pri dvo-ričnih vratih. Vstopil je v hišo. V sobi so otroci že spali. Z drenovko je udaril po njih, jih vzbudil in po stari navadi spodil na dvorišče. Vlegel se je takoj k spanju. In še tisti trenutek je zaspal. Otroci so poslušali. Ti?ina. Vstopili so v hišo. Odtam v sobo. Naslonili so se k peči, da se grejejo. Oče je spal kakor mrtev. Misel, smo rekli, postane dejanje . . . Sin Mato je stopil k očetu. Vzel ga je za rpko in začel dramiti. Nesrečni Stanič, ves pijan, je čvrsto spal.. . Sin ga je opazoval delj časa in niti ganil ni z očmi. . . — Mara, — je rekel Mato, pojdite ven in zaprite duri. Mara in Jeiica ste izšli. Mato je vzel ostro sekiro, ki je stala v sobi za vrati. Stopil je k očetu, zamahnil s vso močjo ter ostrino zasekal očetu v grlo . .. Kri je brizgnila. — Pustite, — je zamrmral nesrečni Stanič in se začel obračati na postelji. Ju, Mato ... je zavpila Mara, vrnivši v sobo. Mato je nameril sekiro in udaril Staniča še po glavi. Na to zopet po vratu. Stanič se je pretegnil in izdihnil. *) »Slava« j« hišni praznik ▼ Srbiji. so iskoriščevalci in brezbožniki, boijševiki so k večjemu brezbožniki. kar pa v resnici danes tudi niso več. Gospodarski razvoj Evrope*). (Iz knjige Seignobos, Histoire contemporaine depuis 1815, Pariz 1904.) Belgija, Švica, Italija. Dolgo časa je prevoz blaga med severno Evropo in pokrajinami ob Sredozemskem morju tekel preko Francije, Calais ali Havre v Marsiijo. Od časa, ko pa je bil izgotovljen svetogotkardski tunel (1884) in ko je Nemčija pripravila Reno za plovbo z parniki, zlasti s tem, da je zgradila na njenem obrežju železniške proge, teče mednarodni pre-yoz v smeri Antverp k Genevi Razen Nemčije so tri dežele, ki leže ob tej cesti, svojo industrijo ter trgovino razvile in razširile: Belgija, Švica in Italija. V teh deželah so mezde nižie kot v Nemčiji; v Belgiji in Italiji je prebivalstvo naseljeno precej gosto in je tudi delovnih moč dovolj. Belgija, katera ima mnogo premoga, je postala industrijska dežela po vzgledu Anglije v tisti dobi kot Francija; dandanašnji je ena najbolj industrijskih dežel na svetu, navzlic temu pa ima poljedeljstvo razmeroma večji pomen nego v Angliji. Belgija je komaj 1/28 Francije, izkoplje 23 in pol milijona ton premoga ter daje delo 132 tisočem rudarjev; Belgija je izza Saške najbolj obljudena evropska država; na kv. kilometer odpada 330 prebivalcev. Njena glavna industrija je metailurgija, izdeluje toliko zlitine in jekla kot Francija. Tkalska obrt, izdelovanje sladkorja so najbolj razvite stroke belgijske industrije. Belgija ima najgostejše železniško Omrežje; kar se tiče morskih ožin, je prva izza Holandske. Vnanja trgovina Beigije je dosegla že 1. 1900 več kot poldrugo milijardo. Veliko belgijsko pristanišče, Antwerpi, je bilo v XVIII. stoletju, pod vlado Avstrijcev, mrtvo mesto; od kar pa je Belgija postala samostojna država (1830) in odkar je odkupila carino, katdro so pobirali Holandci pri izlivu reke Šeide, so postali Ant-werpi veliko trgovsko mesto. Naprave, ki so bile postavljene v pristanišču, so omogočale pristop vedno večjim in večjim ladjam in Ant-werpi so kmalu postali drugo pristanišče na evropskem kontinentu (prvo je Hamburg). Švica je slabo obljudena in deloma pokrita z visokimi gorami, vendar teko čez njo *) Glej „Murska Straža“ štev. 25, 28, 37. Vse je umolknilo. Po izvršenem umoru so se otroci razbežali iz hiše. Mato je prenočil v n eki kolibi. Mara in Jela ste odšli k stricu Radoji in mu povedali vse. Ko je bilo nesrečno dejanje izvršeno, je seveda došel tudi župan — „da si zadevo ogleda“ ... Evo, sedaj šele se oglasi občinska oblast. Leta in leta je mirno gledala očetova zverinstva, poslušala otročji krik in stok, a oglasila se je šele takrat, ko je bil zločin izvršen... Vsekakor veliko prepozno... — — — Mato in njegove sestre so bistri otroci. Noben ni hodil v šolo. Ne vedo niti očanaša. Ne vedo se prekrižati. Mato je z ozirom na svoja leta preveč zamišljen. Sicer je simpatičnega lica, majhne postave in plavih las. Ko so omenili očetovo ime, se ni zganil; za dejanje, katerega je storil, se ne kesa. Ko pa so menili njegove sestrice, je pričel jokati. Stožilo se mu je za njimi. Prosil je, naj ga puste samo za trenutek, da jih vidi. Končajmo našo beleško. Sin je umoril očeta. Grozno dejanje. Kri ledeni človeka, če pomisli na to. Sodnija je obsodila otroka — zločina. Tako je tudi prav — po postavi. To da, kdo bo sodil vaškega predstojnika in odbornika iz Matine vasi. .. Kdo bo sodil njihovega gospoda paroha in gospoda učitelja; da, kdo bo sodil ono gospo, ki predstavlja oblast; kdo bo sodil končno vse nas, to družbo, ki je dolžna, da tolaži nesrečne, pomaga sirotam, brani nedolžne in ščiti slabotne ... velika mednarodna pota in sicer iz Antwerp v Genovo preko Gotharda. iz Francije v Avstrijo, iz Francije v Italijo. Švica oskrbuje tedaj važno prevozno trgov.no, Od sosednih držav si je izposlovala posebne pr stoj bine, ki omogočajo, da dobiva cenejši premog, surovine pa, tudi cenejše tovarniške izdelke. Švica nima premoga, -izkorišča pa svoje gorske slape za dobavo električne sile, ki Žene veliko število* švičarskih to\ arn, Francoska Švica tekmuje z Francijo in Združenimi državami v ujarstvo; izdeluje vzgledu Združenih držav žepne in stenske ure. Najbolj industrijskega značaja pa je nemška Švica, ki leži v sosedstvu Nemčije: curjški in stgallski kanton. Švica je na tretjem me tu v izdelovanju svile, vrsteč se za Francijo in Nemčijo, za seboj pa ima na prvem mestu Italijo; zavzema četrto mesto v bombažni indu sttiji. izdeluje tudi mnogo strojev. Švici prinaša krasne dohodke tujski promet. Nekoč se prebivalci te gorate in uboge dežele zapuščali domovino in se kot vojaki vdinjaii tujim vladarjem, da so se preživeli; dandanašnji so postali gostilničarji ali spremljevalci na gorah. Italija je ostala v splošnem poljedeljska dežela, vendar se je v Milanu, na Piemontu ter v severnih srednjih apeninskih pokrajinah razvila močna bombažna industrija, dalje tovarne in pralnice za svilo, Italija tud: nima premoga; dobavlja ga čez morje iz Anglija in i.rablja slape in padce svojih voda za dobavo električne sile. Velika italijanska luka Geneve raste vsled gothardskega predora, njen promet postaja vedno višji, dočim sc pri Marsilji ne spreminja. Marsilja, do novejšega časa prvo pristanišče v Sredozemskem morju, je v nevarnosti, da jo nadomesti Genova. Brindisi na južnovzhodnem koncu polotoka je spojen z železnico Calais in Antwerpen; odprava po suhem je dražja, toda hitrešja nego po morju; pisma in popotniki, ki imajo v najkrajšem času času priti v Indijo in na Daljni Vzhod, gredo čez Brindisi. Italija gradi sama svoje brodovje in ima velike [ aroplovne družbe, Italija je zelo obljudena; ima toliko prebivalcev, da jih ne more preživeti kljub temu, da ima že precej razvito industrijo. Vsled tega tudi največ izseljencev poteka iz Italije. L. 1902 je zapustilo čez 531.000 Italijanov svojo domovino; od teh je bilo 286.00. dninarjev, ki se vračajo domov. 7» jih je odšlo v Ameriko, ostali pa v sosedne države. VI. Korolenko. Ognji. Pred davnim časom se mi je pripetilo, da sem se moral v mračnem jesenskem večeru voziti po ogromni sibirski reki. Spredaj nad reko, v senci gora, je zablestel ogenj. — No, hvala Bogu! — sem dejal veselo: blizu je prenočišče. Veslar se je dvignil, pogledal na ogenj in zopet apatično legel k veslu. — Daleč! Nisem verjel; ogenj še je vedno blestel iz negotove daljava. Ampak veslar je imel prav: pokazalo se je, da je v resnici daleč, lo je lastnost teh nočnih ognjev; približujejo se, razganjajo temo, mikajo in vabijo s svojo bližino. Dozdeva se, samo še dva — tri udarce z veslom in pot je končana A medtem — ognji so daleč. In še dolgo smo tavali po temni vodi. Obala in skalovje se je dvigalo in zopet tonilo v črno ozadje, izginjaje v neki brezkončni daljavi, in ogenj še je vedno blestel spredaj ter vabil ■— tako blizu in vendar tako deleč .. . Še danes se večkrat spomnim na to črno reko s skalnatimi gorami v ozadju in na ta živi ogenj. Mnogo ognjev me je prej in pozneje vabilo s svojo bližino. Toda življenje teče po svoji stari strugi in —- ognji so še daleč. In zopet se moraš zanesti na vesla. In vendar. . in vendar... ognji so spredaj! Iz ruščine prevel X Ljudsko zdravje. Dr. Jernej Demšar. Spolne bolezni. Z Ilustracijami. Zbirka političnih, gospodarskih in socijalnih spisov III. zvezek v Ljubljani 1919. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljana, Cena K 6.—. Po posti §0 v več. Spolne bolezni pred vojno pri nas niso bile bogve kako razširjene. Vojna pa je v tem oziru napravila ogromno škodo. Zanesla ji je v zadnjo gorsko vas in tisoči našega naroda sedaj trpijo na njih. Ne samo sedanji red, v še večji meri je vsled njih v nevarnosti naše potomstvo. Zdravnik strokovnjak opozarja v pravkar izišli knjižici nanje, jim napoveduje boj in skuša njihov pogubonosni upiiv zmanjšati. Nevednost, alkohol in prostitucija so največji pospeševateiji spolnih bolezni, zlasti nevednost in nepoučenost sta jim največkrat vzrok. Napačno je o spolnih boleznih molčati. Dr. Demšar skuša vse to s svojim spisom doseči. V lepi in delikatni obliki razpravlja v pozameznih poglavjih o kapavici. o mehkem čankarju in o siiihci ter pojasnuje postanek in potek bolezni s 14 slikami, ki so že same na sebi v stanu, da povzročajo bojazen in s tem varovanje pred boleznijo. V nadaljih poglavjih razpravlja strokovnjak o tem, kako naj se varujemo prod spolnimi boleznimi, kako se iste zdravijo in kaka navodila so potrebna za bodoče zakonce. Knjigi je pridejanih 14 siik, deloma med besedilom, največ na posebnih priloženih polah. Knjigo prav toplo priporočamo vsem trpečim, vsem onim, ki se hočejo nevarnosti obvarovati, pa tuni vsem starišem, de poučijo odrasle sinove in hčere. Knjižica se naroča v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6. Angleška zdravstyena pravila za zimo. Za obrambo pred nalezljivimi bolezni v ostrem zimskem vremenu je izdelal nek angleški zdravnik 12 nastopnih zdravstvenih pravil: 1 Imej usta zaprta in dihaj skozi nos. 2. Uživaj dobro hrano in ne bodi na prosto z praznim želodcem. 3. Nosi toplo, toda lahko obteko. 4. Bodi čim več na svežem zraku. 5. Varuj se napora, ker izmučeno telo je najbolj spremenljivo za nalezljive bolezni. 6. Zrači temeljito svoje sobe, nikdar pa ne sedi v prepihu; v slabo prezračenih prostorih lažje nalezeš bolezni. 7. Ogibaj se ljudi, ki so prehlajeni ali imajo influenco. 8. Ge se voziš z železnico, ne sedaj nikdar nasproti osebi, katera kašlje; ako se ni mogoče izogniti, drži pred seboj časopis. 9. Snaži si zobe vedno vsak daa z dobrim antiseptikom. 10. Ge si prehlajen aii imaš influenco, pokliči zdravnika in ostani doma tako dolgo, da boš docela zdrav; to bo bolje za tebe in za tvoje prijatelje. 11. Skrbi za to, da se bodo tvoji žepni robci preprali v vrslni vodi, ravnotako vse posode, krožniki, žlice in noži, katere rabiš. 12. Ako kasiješ v navzočnosti drugih, drži se pred usti žepni robec. J&azae vesti Legar v Ukrajini se silno širi. Nedavno sta umrla na legarju minister za ljuasito zdravje m načelnik Kdečega križa. Srečni dediči! V Nju-Jorku je umrl milijonar Frek, predsednik trusta jeklene industrije. Zapustil je dedičem preko 200 milijonov dolarjev, kar iznaša y naši valuti čez 7 milijard kron. Tuberkuloza na Dunaju. Na Dunaju je letos umrlo na sušici 18.000 oseb, dočim jih j;i. 1914 umrio 6.223. Tudi žrtve vojne! Indijci in letalec. Francoski letalec Ltienne Poulet je na svojem poletu iz Francije v Avstralijo moral radi pokvarjenega stroja pristati v indijski vasi Karachi. Prebivalstvo, ki še ni nikdar 3iišalo o čudovitem »ptiču«, kateremu iz kljuna skačejo ljudje, je bilo vse prestrašeno in se je pripravljalo, da letalca in spremljevalce ubije, ker je bilo prepričano, da je prišel nad njih sam hudič iz pekla. K sreči je imel Poniet v letalnem stroju puške in municijo, pa je urno razpodil uboge Indijce. Primerna kazen. Lastniki mlinov v Pečuhu so zaslužili pri dobavi moke za pečuhsko aprovizacijo čez poldrugi milijon kron. Podžupan baranjske županije jih je obsodil na kazen 1,020.000 kron. Pošta pred sto leti. Dandanašnji se pogosto pritožujemo, da pošta počasi in nezanesljivo posiuje. Toda sedanje poštne razmere so v primeri z pošto pred sto leti naravnost čudovito urejene, vzorne. Takrat še ni bilo poštnih nabiralnikov, ki bi jih tudi rabiti ne mogli, ker še ni bilo poštnih znamk. Vsakdo je moral nesti svoje pismo na pošto, kjer ga je dai zvagati, in je plačal zanj 6 ali 12 srebrnih grošev, kakršna je pač bila teža. Kljub temu, da je biia poštnina visoka, se je mnogo pisalo. Pred sto leti je bilo še zelo malo časopisov in tako so ljudje vse važnejše novice naznanjali znancem v pismih. Vsakdo je hotei, da je bil oodolo-čenetn dnevu gotov s spismi in ovoji ter jih je oddal poštnemu vozu, ki jih je prevažal od mesta do mesta. Na »zapoznele dostave« so bili ljudje zelo navajeni, zlasti ob času spomiadnih povodnji in deževja. Velikokrat se je dogodilo, da je voz obtičai na sredi poti. Zlasti prijetno je bilo v takem slučaju za potnike, ki so morali čakati po par ur, dokler ni prišla priprega iz bližnje vasi. Političnih in drugih važnih spisov odličnih osebnosti niso zaupali pošti. Te so prenašali siijezdeci, ki so na določenih postajah menjavali konje in še precej urno opravljali svojo službo. Velik preobrat v poštnem prometu se je zgodil leta 1840, ko je Anglež itroŠKi za to ne presegajo nikdar 10 K„ Prošnje za vknjižbo novih kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka so vsak pondeljek, torek, četrtek in petek od 9. do 12. ure dopoldne, Ako pa pride ns ta dan praznik, uraduje se naslednji dan, uradnih dnevih se sprejema in izplačuje denar. plača le kolek«. Uradne ure j). p Aacmfa *e ^a!ai°> prošnje sprejemajo io vsi drugi uradni posli !| *r VM1U1H izvršujejo V3ak delavnik od 8. do 12. uro dopoldne. Ob Uradni prostori so v lastni hiši, Glavna cesta, štev. 14, tik kolodvora. Izdaja ,,Tiskovna zadruga v Radgoni. Odgovorni urednik: Božidar Borko. risk tiskarne F, SernUtsch v Radgoni,