»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in veljd po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. /etri leta I gl. kr V tiskarni sprejemana za celo leto H gl.bO kr., za »/, leta 1 gl. 80 kr., za ' 4 leta 90 kr.. ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej. Tefeaj Lil. V Ljubljani, 10. novembra 1899 List 45. A O katoljšk cerkven list. T a r b u I a. Pripovedna pesem Speval Janez Bile. VI Kristusu nevesta. (Dalje) Tarbula: Obsodil si me po krivici, Da s satanom sem se družila, Bolezen smrtno provzročila Mešaje strupe cesarici. Hotel si vzeti mi poštenje, Zdaj vabiš me. naj ti nevesta Postanem Jezusu nezvesta, Da vzameš večno še življenje. Nedolžnosti ne moreš vzeti, Ce mi končaš življenje časno. Imela bom poroko krasno, Ko mi rešenja dan pri sveti. Tedež: Poroka tvoja bo krvava; Prijatelju če ne verjameš, In me soproga ne objameš, Po I mečem pade tvoja glava. In svatov mnrgo boš imela; Kristjanov tvojih bo obilo V nebeške dvore te spremilo, Kjer bo poroka ti vesela. A sebe z brati boš rešila, Če voljo mi spolniti hočeš. Ako pa moja biti nočeš. Boš sebe ž njimi pogubila. Tarbula: Da bi obljubo pozabila, Pohotnosti se tvoji vdala, Sobrate, sebe bi končala, Na vek si dušo pogubila. Devištvo Tarbula spoštuje. Bolj ko življenje to minljivo; Besedo tvojo zapeljivo. Obljube h-pe zaničuje Nedolžne vse si nas obsodil; Ne kupijo krščanstva sini Življenja po tej odkupnini, Le krvnik bo nas oslobodil. (Dalje prihodnjič.) 0 naših zavodih. m. Vernikom nemškega jezika v ljubljanski škofiji.*) Preteklo leto sem se prvokrat zglasil pri Vas in Vam razložil to misel, da razširim sedanji „Collegium Aloisianum" — ker ne ustreza več potrebam, in da nameravam poleg postaviti kon-vikt za mladino svetnim poklicem in pa katoliško gimnazijo. V veliko svoje veselje sem cul, kako ste z radosti jo, da z navdušenjem sprejeli to mojo idejo. Radi ste sklenili darovati prostovoljnih doneskov, potrebnih poslopijem in pa zakladu za za vzdržavanje zavodov. Takrat ste, sveto navdahnjeni, mislili le odraščajoči gimnazijski mladini potrebne krščanske odgoje, ki se najbolje doseže v nakanjenih zavodih; sosebno še, ko se bodo gimnazijski pouki vojevali v luči katoliške, edino resnične — ker Božije vere. *) Po nemškem izvirniku prestavljeno. A žal, dolgo ni trajalo to Vaše navdušenje; zadostoval je eden sam sostavek v „Mittheilungen", da ste se — sicer ne vsi — toda večina Vas postavili zoper moje mišljevanje domnevajoč, da sem namenjen oškodovati Vašo narodnost in Vaše prave interese. Ko sem se ob svojem ustoličevanji v Šenklavži v Ljubljani predstavil svojim ljubim škof-Ijanom. dejal sem — kot je dejanska resnica — da sem po rojstvu, odgoji in mišljenji Slovenec; a dostavil, kako prav dobro vem, da so tudi Nemci v moji škofiji. Rekel sem, da mi je tudi za njihovo dušno dobro in za njihove naravne pravice kot katoliškemu škofu skrbeti isto taka dolžnost, kot mi je to dolžnost do Slovencev — akopram je Nemcev komaj "> do 6 odstotkov ve-solnjega bivalstva v škofiji. Menim, da sem se do danes držal te svoje besede in držal se je bom tudi v prihodnje. Nameravani zavodi so sicer slovenskega značaja: saj so namenjeni ljudstvu, ki je po obtežni večini slovensko. A potrudim se tok poučevanja tako uravnati, da bodo vsi izšolani gimnazijski učenci znali tudi nemški jezik v besedi in v pismu. Ni-li obratno za otroke nemških starišev, osobito onih v Kočeviji. zelo shodno, celo potrebno, da se jim prilika da slovenskega jezika po-voljno se naučiti — naj se že posvetijo svetnemu ali pa duhovskemu poklicu? Žal da opažam, kako se med nemškim ljudstvom — zlasti na Kočevskem — vzgaja in v vse ljudstvo razširja oni presiljeni, enostranski nemški nacijonalizcm, ki ločen od vere in njene luči narodnost slavi kot najviše dobro in ki vladeželjen in sebičen neti med ljudstvi v njihovo pogibeij kreg in prepir. Ali bi ne bilo prav, da se smatramo vsi otroci enega nebeškega Očeta? Ali ne bomo na križ gledajoč spoznali visečega na njem vseh nas skupnega odrešenika. ki je za vse nas prelil svojo dragoceno kri? Ali ne bomo kot udje tega istega Kristovega kraljestva tu in pa v večnosti — drug druzega cenili in ljubili? Ali ne bomo na taki podlagi radi stali drug za druzega pravice, ter se ljubili kot enakopravni bratje prav radi varujoč svojih skupnih interesov? Tega Kristovega duha, tako prosim, se privadite in napačnih učiteljev ne poslušajte, bodi si da ustmeno ali pismeno do Vas govore. Ta duh miru in pravičnosti bo preveval tudi vso vzgojo v teh nameravanih zavodih. Zato se pozivljem sopet do Vas in Vas lepo prosim, ne izključujte samih sebe od tega za vso našo prihodnost tako imenitnega dela: prispevajte tudi vi svojim darom. Veliko Vas je revnih: a dodro došel je tudi najmanji dar — saj je uprav majhenemu daru redom pri-vesen prav poseben blagoslov. Morda smem upati, da pa oni izmed Vas, ki ste po Božji dobroti prišli do obilejega premoženja, že radi hvaležnosti do Božje previdnosti prav posebno pospešujete to utrjevanju in pomnoževanju Božje časti odme-njeno delo. Ta prvi teden meseca oktobra ie šlo 5 prav dobrih mašnikov na Dunaj in 1 v Gradec, da se pripravijo za odgojo in za poučevanje v nameravanih zavodih. A upam, da pridobim še drugih za ta poklic. V štirih letih utegnejo končana biti poslopija za ustave in do takrat bo že tudi zadostno število izprašanih profesorjev, ki pričnejo z Božijo pomočijo delo v teh institutih. Menil sem, da mi je dolžnost bila teh pojasnjevanj do Vas zato, da se ognete mogočih napačnih razumevanj in hudobnih predrugačevanj. Spominjajte pa se tega dela tudi v svojih molitvah: ker, če Gospod ne zida, zidajo delalci zastonj. Zaukazujem, da preberejo ta pastirski list vsi dušni pastirji nemških žup prvo nedeljo potem, ko so je prejeli. Blagoslov vsemogočnega Boga Očeta, Sina in sv. Duha pridi nad vse in ostani za vselej r.ad Vami. Ljubljana, 1. oktobra 1899. f Anton Bonaventura, knezškof. Sv. Arzenij prvi, srbski nadškof. Sv. Arzenij se je rodil v mestu Sremu na levem bregu reke Save. Se jako mlad se je odpovedal svetu in njega nečimrnosti in je vstopil v bazilijanski samostan, v katerem je tačas bival nadškof sv. Sava (f 1237). Tu je Arzenij napredoval v popolnosti pod nadzorstvom svojega pastirja, kateremu se je tako priljubil, da ga je jako zgodaj postavil za oskrbnika knjig in listin pri stolni cerkvi. Leta 1235. se je sv. Sava drugič podal na božjo pot v Jeruzalem. Preje pa, nego je odrinil na to težavno in nevarno pot, je pozval vse srbske škofe k sebi in jim povedal, da si je izbral naslednikom v nadškofovskem dostojanstvu svojega učenca Arzenija. Nato ga je posvetil v škofa in poslovivši se je krenil na pot proti Sveti deželi. Iz Jeruzalema vračajoč se v domovino je sv. Sava umrl nagle smrti v Trnovem v Bolgariji leta 1237. Arzenij je posnemal svojega učitelja in prednika v vseh krepostih in kot dober pastir skrbel neutrudno za izveličanje svojih podložnikov. S svojim lepim izgledom je navajal grešnike na pot kesanja in pokore, 8 svojo močno besedo je vtr-jeval vernike v sveti veri Kristovi. Po neutrudnem in mnogoletnem delovanju v vinogradu Gospodovem je oslabel in cela tri leta se dal nositi v stolno cerkev, da je bil prisoten pri najsvetejši daritvi, ker samemu ni bilo mogoče čitati sv. maše. Dne 28. oktobra 1251. je mirno v Gospodu zaspal. Objokovali so izgubo vsi verniki. Pokopali so ga v Pečkem samostanu (Ipek). Nad-škofovsko palico je oddal pred svojo smrtjo tretjemu sinu prvovenčanega srbskega kralja Štefana Predislava (t 1224), ki je zasedel nadškofovski prestol pod imenom Sava II. * * * Kakor nadškof Sava 1., tako je tudi njegov naslednik Arzenij I. bil vedno zvest sv. rimski Stolici, in katoliški Jugoslovani ju po vsej pravici časte kot velika svetnika. Tudi nadškot Sava Il.je bil zvest Rimu, kakor so bili splob vsi Nemanjeviči verni katoličani grško-katoliškega obreda. Srbom je spominj na kralja Simeona (13. februarija), na nadškofa Savo I. (27. aprilja) in njegovega naslednika Arzenij a I. tako svet, da njihovi novo-posvečeni škofje prisegajo pri teb treh svetnikih. — Dal Bog, da bi se naši pravoslavni bratje zedinili s katoliško cerkvijo, v kateri so ti svetniki živeli in umrli. A. M. Boj se Boga. Za časa tridesetletne vojske 1. IG30. so napadli Švedi po noči neko nemško selo ter so deloma iz maščevalnosti, deloma iz pohlepnosti po denarju pomorili skoro vse prebivalce v selil, a selo samo so zažgali in z ognjem pokončali. Drugi dan je stal na vrhu hriba ne daleč od sela mladenič in se veselil nad usodo razpalega sela: »Prav je tako", reče „tu so gospodarili Švedi zares junaško. Tisočera hvala vam, Švedi! Vi ste moji rešitelji." — „Nesrečnež" — zakliče za njim starček, ki se je v oni noči skril in si tako otel življenje — „ali si res tako zloben, da se veseliš nesreče svojih bližnjih?" — „Ali naj žalujem nad poginom svojih ljutih sovražnikov?" odvrne mladenič, in nato nadaljuje: „Zaradi tega, ker sem kradel in nekemu potepuhu z nožem pokazal pot v večnost, so me obsodili v ječo in gotovo bi me še ubili, da niso dobri Švedi stvari drugače zasukali. Moji sodniki in tožitelji so našli tukaj svojo smrt, a jaz sem prost, in koga naj se sedaj bojim, ko nimam več nasprotnikov?" — „Torej ti meniš, da so vsi tvoji neprijatelji mrtvi?" mu reče starček. »Motiš se, ker najhujši tvoj neprijatelj še živi in od njega te ne oprosti vsa vojna Švedov. On te bode zaprl v temno ječo, iz katere se ne boš nikdar rešil!" — Prestrašen vsled teh besedij ga praša mladenič: „Kdo je ta moj sovražnik ? Ti, slabotni starček, gotovo nisi." — „Mene se ti ni treba bati; a boj se Večnega tam gori, kateri ostane vedno, dokler se ne poboljšaš, tvoj neprijatelj; njega se boj, večnega maščevalca! Kakor je kri Abeljeva klicala maščevanja, tako kliče tudi kri onega, katerega si ti umoril, na osveto. Kakor ubijalec Kajn ni imel na zemlji miru pred svojo vestjo, ki ga je mučila in preganjala, tako bodeš tudi ti na zemlji brez miru in pokoja, dokler te ne dohiti smrt ter te popelje pred večnega sodnika. Poglej ondi žar požganega sela; ali bi ti bilo prijetno, če bi te zvezanega vrgli tjekaj? A glej, večni sodnik ti je pripravil ogenj, ki bode na veke gorel. Na veke, brez nade, da se kedaj rešiš, te bo imel Bog ondi zaprtega. Hudobni duhovi bodo tvoji prijatelji in tvoja druščina. Ali še meniš, da nimaš nobenega neprijatelja? Tresi se, rečem ti, boj se Njega, ki ostane toliko časa tvoj neprijatelj, dokler se ne spokoriš!" - Tako je govoril starček. Mladenič se začne po teh besedah tresti po vsem telesu, misleč svojega večnega neprijatelja — Boga ter zapusti žalosten starčka, ki pa kmalu na to izve v svojo tolažbo, da se je mladenič v bližnjem mestu izročil sodniji in ondi prejel zasluženo časno kazen, da se izogne večni. — Strašna je tedaj, a izveličalna misel za hudobnega človeka na neskončno pravico božjo in njegovo večnost. M. K. Tri dni iz mojega življenja. Potopisni spominji iz nase gorenske in dolenske domovine. Motto: „ beseda sladka domovina, Ne prideš reč mi iz ttjtominja.'* Andr. Praprotnik. Hrvaško pokopališče je zelo obširno, ker so ga menda leta 1890. zdatno podaljšali. To letnico nosi namreč konec pokopališča veliki križ. ki je bil baje takrat postavljen. Bruno (križ) in podoba Križanega, vse to je iz železa vlito, tedaj zagotovljeno za dolgotrajni čas Pred vsim mi je bilo do spomenika sredi pokopališča, ki nosi grobne napise treh ondi k večnemu počitku položenih slavnoznanih veleč. gg. dekanov. (Izmed teh sem dva poznal osebnoj. Naj osta- nejo ti napisi ponovljeni tudi v mojem potopisu v trajen spominj. Prvi se glasi: .Tukaj počivajo Janez Traven, * na Raki 25. decembra 1781. dekan Ribniški 1833. umrli 19 septembra 1847. Tega gospoda osebno nisem poznal, bil sera pa in ostanem do konca svojega življenja njegov velik častilec Rodil se je ta gospod veliki praznik sv. dneva, ko se v-ako leto na novo ponavlja slavospev: .Čast Bogu na višavi!" Tudi preč. g. dekan Traven je rad prepeval sv. pesme, ki niso nič manj priljubljene, kot Potočnikove, Dolinarjeve in Riharjeve. Pokojni slavni Rihar je vpletal Travnove napeve med svoje. Napevi: adventni .Vi oblaki ga rosite"; — postni .Glej o grešnik, grehi tvoji"; vnebohodni: .Praznik svet se dan s obhaja"; sv. Trojice .Prorok je srčno zdih'val;w vseh svetnikov .Oh odprite se nebesa" so prikapljali iz njegovega peresa. Morebiti pa nisem navedel še vseh Kdor bi si usoial, zametavati te napeve. iz katerih veje pobožen, zraven pa pravi si o vensko n arodski duh, temu bise lahko reklo, da ne ume. kaj je lepa pesem in da blede Upati smemo, da se ta gospod gotovo nahaja med pevci nebeškega Siona. — Drugi grobni napis se glasi: .Prečastiti gospod Ignacij Holcapfel, rojen v Tržiču 15. julija 1799, dekan Ribniški 1848. umrli 21. januvarija 1868." O tem gospodu bi se dalo pač mnogo častnega napisati. Za čas njegovega dekanovanja se je pričelo bilo snovati in pripravljati za zidanje nove Ribniške cerkve. A misli, želje in nameni preč. g. dekana z onimi ribniških župijanov se menda niso strinjale. Ako prav vem, bili so preč. g. dekan za to, da bi bila lega nove c»rkve ostala ona, kakor jo je imela stara, namreč od zapada proti izhodu. Pri tej legi bi bil ostal iz župnišča prost razgled po vsem glavnem trgu, in nasprotno bi se bilo raz trga videlo tudi župnišče. Tej želji se ni ugodilo. Druga želja preč. g dekana bila je, ne zidati cerkve po kakem novem načrtu, pri katerem se zamore le približno misliti, kakošna da bo. ampak s.etoval je: posname naj se kaka že stoječa cerkev, po kateri bi duhov-nijani že lahko naprej vedeli in videli, kakšna na primer da bo. Za .model" si je bd izbrali baje gosp, dekan Št. Jakobsko cerkev v Ljubljani. A tudi v tem se niso mogli baje zediniti. Ribničanje so nastopili svoja pota in namene iz katerih je izrastla sedanja cerkev; preč. g. dekan pa se je s svojim znamenitim imetjem tudi, kakor pravijo: .popolnoma odtegnil nazaj" L 1866 v 29 dan oktobra je bil blagoslovljen in položen med velikimi slavnostmi temeljni kamen za novo cerkev po tedanjem mil g proštu in ge neral vikariju Antonu Kos. Slučajno sem bil dan poprej v Ribnici. Temeljni zidovi so bili že okoli in okoli položeni, in že toliko odvzdignjeni od tal, da se je oblika nove cerkve lahko videla in umela. Pravili so, da je vsa ta zadeva preč g. Holcapfela na moč bolela in pekla; — mogoče, da mu je to okrajšalo celo njegovo življenje, ker je umrl že 21. januvarija 1868. Svoje izdatno premoženje, ki je narastlo zdaj na okoli stotisoč gld., je volil za napravo in ustanovitev zavoda za gluhoneme v Ljubljani Šele naše dni se bližamo do-zoritvi tega namena Preč. g. dekan Holcapfel je bil kot tedanji di- • striktni šolski nadzornik zelo zveden in natančen, poleg tega pa tudi ugleden dušni pastir in katehet. Vsekako pa spada pesnik Holcapfel med znameniteje pevce svojega časa. Preč. g. Holcapfelu sledil je kot dekan 1. 1868. preč g. Martin Skubic. Kaj je bil on Ribnici in tudi za se, označuje napis na njegovem grobu: „Tukaj čaka poslednjega vstajenja: Preč. gospod zlatomašnik Martin Skubic, rojen na Polici 9. novembra 1814. župnik dekan Ribniški 1868! častni kanonik in občan, vitez Franc Jožefovega reda, f 9. aprilja 1891. N. v. m. p. Gospod! ljubil sem lepoto Tvoje hiše. Dajal je ubogim. Njegova pravičnost ostane vekomaj !a S preč. gosp. dekanom Mart. Skubicem sem bil osebno dobro znan; bil je gospod mož prav po srcu Božjem, ves goreč za dušni in tudi za telesni, — ali kakor v novih časih pravimo: za gmotni blagor svojih duhovnijanov, Zato ga je ljudstvo tudi iskreno ljubilo in spoštovalo Spominj nanj ne bo ugasnil v Ribnici še dolgo dolgo ne! Ne daleč od gomil veleč. gg. dekanov naprej stoji sredi pokopališča na tri strani odprta kapela. To je grobišče Ribniških graščakov. Tudi še dveh drugih grobov sem iskal, ki zakrivata koščice dveh drag h mi bitij. Enega sem našel hitro, in v toplih zdihih želel ondi počivajoči blagi ženi materi večni mir. Drugo gomilo iskati mi ni več dopuščal čas; bhžal se je namreč prav naglo večer, in dež je bil začel prav zelo rosljati. Memogrede sem opazil še grob neke blage device M. R, ki ima n e -navadno ginljiv napis: »Cvetela sem, A naglo sem zvenela, Zvenela sem, Da lepše bom cvetela!« Zapustivši Dokopališče podal sem se po bližnjem potu v Goričo Vas, kjer me je čakalo prenočišče v hiši št, 22, ki se jej po domače pravi .pri Kočevarjevih." Spredniki so se bili namreč naselili le sem iz Kočevija; od tod torej priimek. Obiskal sem vendar popred še par dobroznanih mi rodbin; povsod sem bil prijazno in gostoljubno sprejet. Na zadnje sem se podstl na dom svojega prenočišča. Dež je vedno bolj pohajal, noč je bila temna, neprijazna; zato pa za k počitku iti tem bolj umestna. V zahvalo pa za dobro prenočišče in v trajen sDominj na ta videzno priprosti dom naj sledi tu v kratkih potezah nekoliko črtic o življenju bivšega posestnika te hiše, ki je na veliko žalost vse mnogoštevilne rodbine umrl v 15. dan novembra 1897. v 90. letu svoje starosti pri svoji hčeri v Škofji Loki. Jurij Honigman je bilo njegovo ime. 0 tem možu so se dale z vso pravico uporabiti besede kraljevega pevca Davida: .Mlad sem bil. in sem se postaral; pa nisem videl poštenega zapuščenega, in njegovih otrok kruha prositi." Sicer se o življenju takih priprostih mož ne da kaj poseb nega pčvedati, razun da so se vedli po reku: „Idoli n delaj"; vender pa se o rajnem Juriju H. sme trditi, da je bil nekaka izjema, rekli bi: izvanredni mož svojega stanu. Rodil se je v dan 3. aprilja 1808. Prvotni dom Hočevarjevih je bil na vshodni strani /asi blizu tam, kjer Bistrica ponikuje v zemljo.*) ler so se pa dušniki večkrat vsled plavja zalepili, a niso zamogli požirati vode in je ona zastajala koli hiše, pozidali so si Kočevarjevi novi dom na >edanjem mestu, staro slabotno hišo so pa razdrli. \Taš Jurij je imel vse lastnosti dobrega gospodarja. 3il je neumorno marljiv in delalen; zraven tega trezen n varčen, pa zelo bogoljuben. Vsak petek celega leta ^ je postil do poludne in še na stara leta ga je >ilo težko pregovoriti, da bi se bil poprej odteščal. 7 vseh svojih početjih je bil zelo previden, zraven la strogo vesten in pravičen, torej mu je bil graščak ajni stari Rudež zelo in prijateljsko naklonjen Tudi )ri sovaščanih je užival veliko zaupanie, in bil torej j kočljivih zadevah večkrat njihov pooblaščenec. Du ovščino je na moč spoštoval, in bil tudi nasprotno d nje vedno cenjen. Iz njegovega drugega zakona a je preživelo petero otrok: dva sinova in tri hčere, tarejši sin je prevzel kmalu domačijo, zdaj jo vodi • ot zelo marljiv in varčen gospodar Mlajši sin je šel šolo. imel pa v VI gimnazijskem razredu, kakor ravimo: .smolo", da so ga potrdili v voiake. Izprosil je dopust, da bi izštudiral VIII. S lo in še-le potem idostil vojaški dolžnosti. Dovolilo se mu je to. Skon-ivši gimnazijo bi bil rad vstopil v bogoslovije; a amesto črne, moral je obleči sivo vojaško suknjico, er iti kot lovec 7. hatalijona 1 1878 v B >sno re -»vat ubogo cndofno krščansko rajo turškega jarma, »olga tri leta je služil cesarja, povrnivši se domov a je vstopil v službo sv. cerkve, postal bogoslovec i duhovnik, ter služi zdaj kot župnik v K na Goriškem Izmed hčera se je omožila starejša v do lači vasi k zelo dobri in veljalni K. hiši. Srednja proga velerodnerau gospodu A. L., predsedniku c. k' dež sodišča v Ljubljani; ena je soproga po vsem lenjskem občeznanega veleposestnika, župana in žel. poslanca F. K. na Grosupljem; ena je soproga broznanega skladatelja in pevovodije I. H v Novem • ?stu; ena je soproga mestnega učitelja in občin- ga odbornika g. B K v Škofji Loki in ena je so I 'ga trgovca in zidarskega polirja g A. M. prav ' n Izmed unukov je eden c. kr. okrajni sodnik, t en c kr. geometer, eden tovarnar, eden visokošolec; ti a sta na stopinji, da postaneta prihodnja posest-n ;a. Poleg 23 unukov in unukinj je bilo o smrti *) Večini bralcev »Zg. D.« je morda manj znano, da se velika ^ ina zlasti manjših dolenjskih voda ne steka v druge vode, pak da ponikuje, t. j. se razteka zopet nazaj v zemljo. rajnega Jurija Honigmanna pri življenju tudi še 21 pravnukov Iz vsega navedenega sme se tedaj trditi, da bodi Ribniška občina nekako ponosna na to, da je imela takega sicer priprostega, vender pa tako nglednega moža med svojimi rojaki. Omenim naj še tega, da je za dan 3. aprilja 1898. kot 90. rojstni dan svojega očeta, oziroma deda in pradeda, snoval gospod sin duhovnik splošnji rodbinski shod na rojstnem domu v Goričej Vasi, ter primerno rodbinsko slavnost, kakoršni enake Ribnica ne bi bila še videla Žal, da je britka smrt pet mesecev prezgodaj prišla s svojo ojstro koso. ter preprečila snovani načrt. Prehitela pa je na kratko opisanega moža tudi samega. Njegova želja je bila vedno ta, — vneta in goreča želja — da bi se bil vlegel k večnemu počitku na pokopališču domačega rojstnega kraja. Ta želja se mu je bila izpolnila. V tolažilo vsem njegovim pa smejo veljati besede pesnikove: »Blagor jim. kteri v Gospodu zaspe: V slavi nebeški se tam prehude!« ^Dalje prihodnjič.) NaduČitelj Jmip LeviČnik. Rimsko. Pij IZ. in protestantski zdravnik. Sv. oče Pij IX. so večkrat obiskali b;>lnico sv. Ivana božjega. Potoma se je večkrat pripetilo, da jih je ljudstvo prosilo za blagoslov. Nekoč opazijo, da stoji nekaj korakov na strani mož, ki si ne upa bliže — .Zakaj se ne približaš kakor drugi", vprašal ga je papež. — .Sveti oče, jaz sem protestantski zdravnik." — .Zdravnik", pravi Pij IX, .pa radi tega se oddaljuješ? Jaz spo štujem zdravnike in sem jim prav hvaležen za več nego jedno ozdravljenje. Rekel si, da si protestant, toda. dobro, moj sin, proti čemu pa protestiraš in zakaj ?* Pij IX so to izrekli, zdravnika blagoslovili in odšli svojo pot. ne da bi čakali njegovega odgovora, prav kakor sejalec, ki seje. a ljubi Bog da rast in sad. Besed papeževih zdravnik ni mogel pozabiti. .Proti čemu protestiraš in zakaj?" to ma ni šlo iz glave. — Začel je iskati resnic-), našel jo in se potem tudi odpovedal protestantski zmoti. A .1/. Razgled po domovini. Čudežno ozdravljenje z lurško vodo na »St. Tiski gori na Goriškem. Dne 21. junija t. 1. se je zgodilo v tukajšnji župniji nekaj nenavadnega, č^sar ni mogoče razlagati naravnim potom. Prav hvaležno se bode spominjala tega dneva zlasti 231e na dekle Marija Velikonja ki stanuje do mala Četrt ure oddaljena od župne cerkve, po domače „na gorici". Vže leta 1895 , kmalu po smrti svoje sestre, ki je umrla kakor mati, za jetiko, je pričela omenjena Marija bolehati na pljučih Bolezen se je hujšala zmerom bolj. O pustu 1. 1896 je bljuvala kri prav pogosto, kar jo je tako oslabilo, da se je morala dne 13. avgusta 1896. stalno vleči. Koncem oktobra istega leta jela jo je viti tudi božjast jako hudo. Vsak dan smo pričakovali njene smrti. V osmini presv. Imena Jezusovega jej je pa odleglo toliko, da je bila zopet obhajana, kar ni bilo mogoče od oktobra. Februvarija in marcija 1897. jo popusti nekoliko bolezen. Kri pa bljuje še vedno. Vže upa, da bode ozdravela A 16. aprilja istega leta se jej ponovi močno bljuvanje. Božjast jo vije zopet prav hudo. Od 16. aprilja 1897 do 21. junija 1899 pa ne more več s postelje. Skoro vsak dan bljuje kri. Kašelj. božjast ne mirujeta. Po životu se jej delajo to-rovi. Tudi v glavi čuti hude bolečine. Vsled prevelike sile se jej udere enkrat kri iz ust, nosa in ušes. Jedi ne more nič užiti. Telesno je torej vsled tega shirala tako, da je ni bilo drugega ko kost in koža. Ves čas se ni mogla več po koncu skloniti, da bi bila sedela v postelji. Niti na desno, niti na levo se ni smela obrniti radi bolečin v prsih. Edino le z rokami si je lahko kaj popravila Pa tudi ne vselej. Bili so torej dnevi trpljenja in žalosti. Nič čudno, da je prosila Boga, naj bi jo dobrotno vzel k sebi Dokler je bila še pri moči, šla je sama k zdrav; niku v Idrijo. Ko ni mogla več hoditi, naročevala s* je raznih zdravil, a vse jej ni ničesar pomagalo. Letošnje Godčeve Šmarnice lurške Matere Božje kaj zanimivo pripovedujejo štiri čudežna ozdravljenja z lurško vodo po priprošnji Marije Device Po končanih Šmamicah v cerkvi nesem te le Šmarnice omenjeni bolnici. Iz njih naj bi počasi brala ter zajemala tolažbe v bolezni, pa tudi zaupanje do Marije preči ste Device Mej tem sem naročil lurške vode in 13. junija t. 1. jo nesem bolnici. Priporočim jej. naj opravlja devetdrevnico v čast lurške Matere Božje ter naj vsak dan povžije nekaj kapljic lurške vode z zaupanjem v Marijino pomoč. Zadnji dan devetdnevnico 22 junija sem jej pa obljubil prinesti sv. obhajilo. Sama se priporoči nekaterim tovarišicam v molitev. Dne 21. junija je bila darovana sv. maša prav posebno za bolnico in glejte čudo: Med sv. mašo, kmalu po pol osmi uri, ko je molila bolnica lavre-tanske litanije za devetdnevnico. začuti nad seboj kar naenkrat neko skrivno moč, ki se blagodejno razlije po vsem životu. Zavpije naglas, vstane. Ko stopi iz postelje, gre jej kct mravljinci po nogah (na podplatih), kar pa precej poneha. Hitro se obleče ter sede na skrinjo in premišljuje, kaj se je zgodilo ž njo. V h'ši ni bilo tačas nikogar. Kako se pa prestraši njena sestra, ko pride domov od šolarske sv. maše ter dobi sestro popolno zdravo. Od veselja se zjoka. Vaščanom hiti povedat; a ne morejo jej verjeti. .Umrla je. umrla; ne pa ozdravela:" tako govore. Slučajno je bil takrat v vasi, c. kr. orožnik g. Grl. Ta hiti z še enim moškim k bolnici. Groza in zona ju prevzame, ko jo zagledata. Pred njima mora hoditi po sobi, da se prepričata, je h res zdrava. Zdelo se jima je, kakor da bi videla mrliča. ki je vstal od smrti. Opoldne istega dne pride v župno cerkev, kjer je ni bilo že tri leta. Dolgo se mudi in opravi izpoved 22 junija pa pride sama k sv. obhajilu v cerkev. Ni trebalo nesti sv. obhajila na dom, kakor sem bil določil vže 13. junija. Od meseca oktobra 1 1896. do 21. junija 1899. ni mogla glasno govoriti. Kedar sem jo obiskoval in izpovedoval, moral sem se pri postelji nizko pripog-niti, da sem jo razumel. Oi 21. junija pa govori glasno in jasno, kakor diugi zdravi ljudje. Kri je bljuvala še 21. junija t. 1. zjutraj, preden je ozdra- vela; a od tistega dne do danes, ko to pišem, ni več kašlja, nikakih bolečin v prsih; pa tudi ne najmanjšega bljuvanja krvi. Božjasti tudi ni več. Na nogi jej je izginil kar hipcma 21. jun. tudi tor; kakor mi je bolnica sama zatrjevala Bila je vsa ranjena po hrbtu vsled neprestanega dolgega ležanja; a vse se je kar naenkrat zacelilo. Edino le telesna šibkost je še ostala. A počasi se vrača tudi telesna moč. Prav te dni je šla romat, po večem le peš v daljno Gorico, na sv. Goro. Prav lahko je hodila ter se vrnila popolnoma čvrsta. Duševno je popolnoma normalna in zdrava. Zlasti spominja prav dobrega Zgodilo se je to le ozdravljenje prav tako, kakor se zgodč v Lurdu. Mej sv. mašo kar v hipu, koncem devetdnevnice. Zatorej v čast preblažene Device Marije in da bi ljudstvo imelo še večje zaupanje v njo, bodi razglašen — ta izvanredni dogodek. Jasen in očiten je pač tako, da mu pritrdi vsak. kdor je bolnico obiskal in poznal. Tudi obrekovalec mora tu umolkniti. Srečnega se štejem, da sem doživel sam kaj tacega. Bolnico sem poznal, ko je bila še zdrava V bolezni sem jo obiskoval. Najboljša priča sem tudi njenega ozdravljenja. Prevzvi-šeno nadškofijstvo je blagovolilo za tako očiten dogodek tudi očitno zahvalo .Te Deum" mi dovoliti. Za resnico vsega navedenega jamčim so svojim podpisom: Ignacij VolentinciČ, župnik. St Viška gora dne 18 oktobra 1899.*) L Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva Nameni za mesec november 1899, (Spis potrjen in blagoslovljen od sv. Očeta.) a) Glavni namen Krščanska družina. b) Posebni nameni: 10.) Sv. Andrej Avellnskl. Razcvkanje katoliških društev. Zboljšanje kmetskega stanu v nravnem in gospodarskem oziru. Poplavljeni kraji. Več dušnih pastirjev in njihove občine. 11.) Sv. M ar t Id, škof. Dela usmiljenja. Bogoslovci. Težavna izvolitev stanu. Vtč dušnopastirskih zadev. 12.) Sv. Martin, papež. Sveti oče. Obilno nabiranje Petrovega novčiča. Razširjenje vere. Pobožnost do srca Jezusovega. 13) Sv. Stanislav Kostka. Novicijati Redovniški naraščaj Rožji blagoslov pri važnih duhovnih vajah. Plemenita učeča se mladina. 14) Sv. Jozafat, škof. Katoliška cerkev na Ruskem in Poljskem. Več bolnib duhovnikov in redovnikov. Osirotele župnije. Dobre službe. 15 } Sv. Leopold- Hiša habsburška. Cerkev na Avstrijskem in Bavarskem, Mladina v nevarnosti. Važne trgovske in stavbin-ske zadeve. 16 ) Sv. Otomar, opat. Neki nov samostan. Važne zadeve nekaterih redovnih predstojnikov. N. *) Prosim Vas. g. urednik, blagovolite ponatisniti dopis v celoti z mojim podpisom. Nalašč sem dolgo odlašal z razglasitvijo da se je dogodek obistinil. Minulo je vže skoro 4 mesece kar je deklica ozdravela. Molitev, (ktero naj bi molili udje molitvenega apostoljstva.) Gospod Jezus Kristus! V edinosti s tistim Božjim namenom, s katerim si Ti, sam Bog, Gospoda poveličal nekdaj na zemlji s Svojim presv. Srcem, in Ga še sedaj neprenehoma v najsv. Zakramentu po vsem svetu do konca časov poveličuješ, in da posnemam presv. Srce preblažene, vselej brezmadežne Device Marije, Ti darujem danes in vsak hip današnjega dneva vse svoje namene in misli, vsa svoja čutila in želje, vsa svoja dela in besede. (100 dnij odpustka enkrat oa dan Leon XIII 1885.) Zlasti Ti jih darujem za duhovne vaje, kakor tudi za vse v tem mesecu in sosebno današnji dan udom molitvenega apostoljstva priporočene zadeve. O sladko Srce mojega Jezusa, stori, da Te vedno bolj ljubim! Amen. (Vsakikrat 300 dnij odpustka; enkrat v mesecu, Če se moli vsak dan, popolni odpustek. Pi) IX. 26 listop. 1876 ) Sladko srce Marijino, bodi moje rešenje! (300 dnij odpustka vsakikrat. Pij IX 1852.) O sveti Jožef, predpodoba in varuh častilcev presv. Srca Jezusovega, prosi za nas! (100 dnij odpustka enkrat na dan. Leon XIII 1892.) Sveti nadangelj Mihael, sv. Ciril in Metod. sv. Bonifacij, bi. Peter Kanizij, prosite za nas! N. Zahvali. .— — Novomeški prošt. milostni gospod dr. Sebastija.i ETb^t je daroval za kapelico sv. Alojzija v novem poslopju c. kr višje gimnazije v Ljubliani krasno vezano mašno knjigo (Mi^sale Ro-manumV Naj mu bo s tem izrečena iskrena zahvala za lepi dar. — Hkrati zahvaljujem vse, ki so kupili knjižico »Jezus Kristus pravi Bog«, izdano v korist notranji opravi gimnazijske kapelice. — Meseca novembra — ni še določeno, kateri dan, — se slovesno blagoslovi kapelica in vse poslopje, in potem se začne tudi gimnazijska služba božja v kapelici. Le poslikati letos kapelice ne bo mogoče. Čakali bomo do prihodnjih velikih počitnic, da se zid popolnoma osuši. Dr. Ivan Svetina. * ♦ —» * -* Očitna zahvala Mariji, Materi Božji in svetemu Antonu Pa-dovanskemu. Spoznavam, da kdor si ji za varuha izvoli, uslišita -ga in ču/ata nad njim. Sebe in svoje tudi za naprej v njiju varstvo izročam. Priporočam pa se tudi vsem častilcem Matere Božje in sv. Antonu. Mati iz srednjega Kranjskega. Raznoterost:. Praznik v kranjskega župana g. Karol Šavnika ro-dovini je bila sabota, 2b. oktobra t. 1. Najstareji mu sin, g. dr. Karol — po izvanredno hitrem napredovanji pred kratkim klican v dunajsko finančno ministrstvo — se je poročil tc jutro v ljubljanski trnovski cerkvi z učiteljico gdč. Zofijo Verbič evo. zadnji čas službujočo v Kameniku. Županov prijatelj izza zorne mladosti, urednik temu listu, je izvršil sv. Čin. Poroki je sledila sv. maša— prav kakor Slovenec stare korenine stopa v zakon veseleč se tistih lepih blagoslovov, ki je med sv. mašo prejme pred altarijem klečeča nevesta. — Značajnost zaročenčeva in bogoljubnost nevestina nam jamčite, da bode ta «^kon veselje nebesom, širji in oži naši domovini pa v zaslombo in čast. Podpolkovnika g. Josipa Gresel, žl. Barago so v častnem spremstvu še le 52 let starega nesli nedeljo, 29. oktobra, do ljubljanskega sv. Krištofa k večnemu po čitku Bil je vojak načelnik, da so ga polložniki lju bili kot svojega očeta Takega duha vojakov načelnikov si pa želimo v interesu države in naroda. — Pokojnik je bil član oni dolenski rodovini, ki je radi svoje vernosti in ljubeznivosti bila vselej v najboljem slovesu v naši deželi. Užitek nam je bil, ko smo časih na Gorensko se vozeč zadeli s tem prijetnim ranjkim, ki je tudi isto pot pobiteval iz Ljubljane k oddelku našega 17. domaČega pešpolka v Celovec Malo. preden so ga oplemenili. nam je pravil: kano je zaprosil ple-meniškega predikata „Baraga" in kako želi. da bi ga v tem uslišali. Želja se mu je izpolnila. In tako bo nosila njega čast. rodbina ime v sluhu svetosti umrlega ameriškega škofa Friderika Baraga, ki je bil ranjkemu prav pravi stric. Zaročen je bil umr-lik s soprogo iz imovite ljubljanske Šušferšičeve ro-dovine. Že kot gospica se je odlikovala ta žena z bogoljubnim in izredno lepim živenjem. Čist. Gresel — ova rodbina je ton*j izgubila dragega očeta; a eno jej je ostalo v tugi — verna in pa bogoljubna gosoa mati. Umrlemu večnega miru; živečim pa tolažbe v Bogu! Neusmiljenost v svarilo tudi slovenskemu narodu. Marko Tomaševid je upregal svojo ženo v voz poleg svojega konja. Potem je naganjal in pretepal ženo isto tako neusmiljeno kot svojega konja. Vso razte-vpeno jo je na to zapiral v klet. Orožniki v Djakovu so, izvedši o tem strašnem zakonskem živenji, izročili nečloveka gosposki. — Slovenci, varujmo se vsake surovosti. Le surovost more privesti do brez-srčflosti: torej do takega popisanega krutega čino-varija Nevarna je tudi pri nas Slovench časih objavljajoča se misel, da je to, kar je prav surovo /— prav slovensko. Varujmo se že sence takega nazorovanja. Žal. da se celo pri naši mladini v šolah časih zelo udomača nagnjenje vsaj do nekake neoglajenosti. Vsak učitelj našega naroda naj bi ob mladini pomnil zlatega reka: ^Surovost je najdražja stvar v deželi" Z nobeno rečijo se Slovenci ne dvignemo prej, nego srčno in zunanjo oliko. 13. novembra t. 1. koneo sveta: se glasi najnovejše ljubljanskih pričakovanj. Mi smo že v „Danici" 17. februvarija t. 1. št. 7, stran 56, tole pisali in ponatisnemo še danes da se tako preprečijo napačni strahovi in nanačni nazori o tem koncu vseh stvar-jenih reči. Tele besede so bile: „Konec sveta bo — trosijo krivi proroki — letos enkrat jeseni Ne boj se, verni bralec, teh časnikarskih prorokov in njihovih natvezanj. Svetopisemska beseda nam po malem tudi razkriva, do kedaj konca sveta biti ne more. Evangelij se mora poprej oznanovati povsem svetu in potem še-le pride ta konec. (Matej 24, 14) — No, sv. vera se pa še ni oznanila po vsem svetu in kdo ve. kedaj se bo. Mdijoni in milijoni so še. ki ne vedo nič o enem Bogu; koliko manj vedo torej o krščanstvu — Ljubi bralec, bodi sicer pripravljen na prihod Gospodov — a konca sveta se pa še ne boj. Bajka o letošnjem konci sveta je nastala le vsled tega. ker so zvezdogledi izračunih, da se prihodnjo jesen približa zemlji neka zvezda-repatica. A takih zvezd repatic se nam Zemljanom ni bati, ker niso iz toliko trde tvarine, ampak so podobne lahnim, svetlim meglicam Ko tudi letos pride taka z vezd a-repatica v naše ozračje, utegnilo bi se videli ob slučajno jasni noči prav mnogo zvezdnih utrinkov — kakor smo je gledali že neki večer pred kakimi 10. ali 15. leti — Le pripravite se, bralci, da si jih pogledate takrat veselega srca in občudujoč to veličastno Božje stvarjenje * Tako smo pisali in tem besedam nam danes ni pristaviti ničesar. Živ pokopan V pokrajini Kansasu v severni Ameriki je „umrla vsled vročinske bolezni v vojaški bolnici 701etni John Clark in bil pokopan na ukaz domačega zdravnika. Po njegovem pokopu je povedal jeden nje govib tovarišev, da so živega pokopali. S tem je pro-vzročil tolik hrup. da so za dva dni res mrtveca od-grebli. Po neprestanem drgnenju njegovega telesa je prišel dozdevni mrlič zopet k sebi Izpovedal je potem, da je bil vos čas pokopavanja v zavesti, toda ničesar ni mogel storiti, da bi preprečil pokop. J. P—r. Dražba sv. Mohorja. Z razpošiljanjem družbenih knjig začnemo z današnjim dnevom Knjige se bodo letos razpošiljale po ti le vrsti: Najprej jih dobi krška škofija, potem razni kraji, sekovska. zagrebška in druge škofije, Afričani in Američčni, na to lavantin-ska. ljubljanska, tržaška in goriška škofija. Onjene gospode poverjenike nujno prosimo, naj takoj ko dobijo navisoM, pošljejo po knjige na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij. Te po vzročujejo samo zamudo in nepotrebne izdaje. Poštne stroške morajo čast. poverjenikom povrniti posamezni udje One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje. Zavoji nam zastavljajo prostor, ki ga itak primanjkuje na vse strani. Odbor se bode po svojih m'č6b potrudil, da udje dobč C*m preje v roke knjige — Romajte torej knjige v toli častnem številu po vsem Slovenskem. Budite rojake, poučujte jih, zabavajte in razveseljujte jih ter vnemajte v srcih njihovih ljubezen do Boga in domovine! — V Celovcu, dnč 30. oktobra 1899. — Odbor. Listek. Premilostni g. knezškcf dr. Ant. Bcnaventnra Jeglič se je odpeljal saboto. 28 oktobra opoludne na Dunaj in se je torek, 31. oktobra zjutraj povrnil v Ljubljano. Vseh Svetnikov dan. 1. novembra, je imel veliko sv. mašo — ki je dolžnostno opravilo ljubljanskih škofov največje cerkvene godove — ob desetih v Šen-klavži. — Četrtek, dne 2 novembra, je pa zjutraj ob osmih maševal na ljubljanskem pokopališču pri sv. Krištofu Veleč. g. Jakob Gruden je zamrl vernih duš dan v 83 letu svoje starosti v ljubljanskem „Leonišči a Še v svoji visoki starosti tako živahnega in za vse blago unetega gospoda bodemo pogrešali tu in tod po Ljubljani. Udeleževal se je do zadnjega pogostokrat vednostno umetniških razprav in dobrodelnih veselic v Ljubljani Slovenec stare barve in naroden v vsem svojem bitiji je že 1. 1892 postal svoto 100 gld. pokrovitelj družbi sv. Cirila in Metoda ter rad hodil k raznim družbinim sestankom. Kct upokojen župnik v Turijaku bivajoč je imel največe zasluga za ustanovitev turijaške podružnice te družbe Še sedaj v Ljubljani naseljenega so ga TurjaČanje njegovega domorodnega duha in delovanja si svesti, volevali redoma kot prvomestniku namestnika v svoj podružnični odbor. Svet mu je bil duhovski poklic in sveta slovenska narodnost — Zato upamo, da se v ne besih raduje med onimi, ki so zvesto služili namenom svoje sv vere in svojega rodu V knezškofijsko deško semenišče »Alojzij ev5š če" so sprejeti za šolsko leto 1899/1900 naslednji dosedanji gojenci: (Vsled ministrske določbe pohajajo od šolskega leta 1894 vsi „staro gimnazijo") Osmo-šolci: Jeglič Ivan iz Podbrezija; Perko Ivan iz Po ljan; Podbevšek Franjo z Vranje Peči. — Sedmo-šolci: Dolinar Josip iz Crkelj; Konda Jakob iz Se miča; Kralj Alojzij iz Višnje Gjre; Kurent Alojzij iz Višnje Gore; Prijatelj Vladimir iz Novega Mes^a; Princ Mihael iz Kamene Gorice; Štrubelj Ivan s Po lice Šestošolci: Ažman Ciril iz Št Jurija pod Kuraora; Ciber Jakob z Iga; Drnovšek Ivan iz Za-gorija; Drol Ivan iz Gorice; Gole Anton iz Dobrniča; Jerč Frančišek z Lipoglavega; Kogovšek Ivan iz Št Vida nad Ljubljano; Urbas Ivan z Blok; Volk Josip iz Trnovega pri Ilirski Bistrici; Zorko Frančišek z Vač. Peto šolci: Bajuk Marko iz Metlike; Bester Lovro z Ovsiš; Breceljnik Alojzij iz Št. Vida nad Ljubljano; Burgar Anton iz Ribnice; Govekar Frančišek iz Smlednika; Kadunec Frančišek iz Šmarija; Kepec Ivan iz Crkelj; Lah Ivan iz Trnovega; Lovšin Ivan iz Ribnice; Pirec Ignacij iz Ajdovca; Škrbec Anton iz Starega Trga pri Ložu; Uršič Frančišek iz Št. Vida pri Vipavi; Zupančič Valentin s Sela pri Ljubljani. Četrtošolci: Adlešič Jurij iz Adlešičev; Bu-kovic Anton iz Vipave; Debevec Ivan iz Begunj pri Cerknici; Dobiavec Frančišek iz Radovljice; Gorjanec Martin iz Postojine; Jerman Jakob iz Črnomlja; Kovač Ivan iz Postojine; Miklavčič Frančišek iz Poljan nad Loko; Pečarič Frančišek iz Metlike; Prebil Andrej iz Horjula; Primar Ivan iz Polja; Trdan Frančišek iz Ribnice; Vodopivec Ivan iz Crkelj pri Krškem Na novo so sprejeti: Petošolec: Kulovec Frančišek iz Toplic; Četrtošolec: Božič Bogomir iz Idrije. Tretješolci: Ambrožič Miroslav iz Kranja; Berlec Frančišek s Sel pri Kameniku; Bradač Frančišek iz Žužemberka; Kopitar Andrej iz Komende; Omahna Jakob s Svete Gore; Štrancar Aloizij s Planine pri Vipavi; Zupanec Andrej s Krke; Ž'tko Leopold iz Postojine. ^ /^Ue^. Č^T Dobrotni darovi. Za družbo sv. Cirila in Metoda: Nekdo: 3 gld., s pripomnjo: >Sv. Ciril in Metod, patrona Slovanov, prosita, da bi se vsi raz-kolniki v Bolgariji zedinili s sv. rimsko-katoliško cerkvijo !* Za misijon v Bolgariji: N N. 2 gld. Bratje! podpirajmo pridno ubogi misijon v Bolgariji! — Andrej Brezovšek, župnik v Bibenbergu pri Gorici 5 gld Opomnja. Naj bi kak zanesljiv duhovnik iz Bolgarije, pooblaščen od svojega škofa in s privoljenjem avstrijskega minister-stva. prišel nabirat miloščine po Kranjskem ali drugod, to bi svetoval. Nabirajte tudi Vi v Ljubljani. (Z veseljem stori to Uredn.). Z vsim spoštovanjem Baltazar Bartol, župnik v pok. Odgovorni urednik Tomo Znpan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljabljani.