242 Književna poročila. Književna poročila. IV. Nase škodljive rastline v podobi i?i besedi. Opisal Martin Cilensek, profesor na deželnem gimnaziji v Ptuju. Izdala in založila družba sv. Mohorja v Celovcu 1892. str. 128. Sedanjost zahteva, da se ljudstvo v obče izobraža v realijah ter zlasti spoznava domovino in prirodnine okolo sebe. Kdor ne vč, kaj krije domovina lepega in koristnega, ta je ne pozna in je ne more ljubiti iz srca. Zato" vsi narodje nabirajo in natančno opisujejo zemeljske proizvode, ne samo svoje domovine, temveč tudi drugih krajev. Dolžnost je torej tudi nam, da se zavedamo in vzdigujemo kakor oni! Kdor ovira prirodopisno znanje, tisti je protivnik naši omiki, našemu namenu, bodisi vedoma, bodisi nevedoma. Pravim rodoljubom mora biti tedaj prva skrb, da narodu odkrivajo krasoto prirode, korist in škodljivost prirodnin — zrno prave omike. To pa se vrši tem lože, ker je naš narod radoveden, prebrisane glave in ker hrepeni po znanstvu v tej ali drugi stroki, med katerimi prirodoznanska gotovo ni zadnja. Zakaj prirodoznanska veda je neusahen vir najblažjega užitka, in milovati je človeka in narod, katerega ne ogrevajo nje blagodejni žarki. Kaj bi sicer vzpodbujalo in povzdigovalo, kaj blažilo in navduševalo njega mladino; kaj branilo, da ji prezgodaj ne odreveni mehko srce, ako ne ljubezen do prirodne lepote? Prav to prepričanje je vzbudilo že pred 25 leti v odboru družbe sv. Mohorja željo, da bi društveniki poleg knjig verske vsebine prejemali tudi take, ki učč človeka spoznavati prirodo ter nje prijazne in sovražne sile. Prav v ta namen nam je dal Bog tisti čas izvrstnega učitelja, ki je poleg šolskih knjig z nenavadno vednostjo, z najblažjim srcem, z nedosežno vzgojiteljsko modrostjo in prirojenim darom prirodne poezije napisal dve knjigi: »Domače in tuje živali v podobah« (1868.—1873.) in »Naše škodljive živali« (1880.—1882.), kateri sta znanstvena in vzgojevalna umotvora neminljive vrednosti. Ti knjigi sta vzbudili občo pozornost, ker je ni bilo do tedaj knjige, ki bi bila obravnavala v vsem svojem obsegu živali po-ljudno-znanstveno in tako obširno, kakor bi ustrezalo tolikanj ljubljenemu predmetu. V mnogem oziru je Erjavec prvi nabral gradiva za svoje preko-ristno delo, katero je zahtevalo ne sam6 nenavadne učenosti, nego tudi izredne marljivosti. Erjavec je oral ledino v pravem pomenu besede, predno Književna poročila. 243 Slovenskemu slovstvu toli koristni pot, katerega je nastopil Erjavec, ubral je sedaj prav uspešno že po raznih spisih znani nam prof. M. Cilenšek m nam podal knjigo »Naše škodljive rastline«. Ta knjiga je dokaz o uspešnem napredovanji velenadarjenega našega pisatelja na literarnem polji. Ne samo, da se nam je v nji pokazal mojstra, kar se tiče uglobljenja v izbrano tvarino, temveč prepričal nas je, da si je prisvojil tajnosti Erjavčevega duha za spisovanje poljudno-znanstvenih knjig. Prof. Cilenšek je zadelal veliko vrzčl v poljudno-prirodopisni znanosti gledč rastlin. 244 Književna poročila. »Naše škodljive rastline« so najboljši kažipot, katerih rastlin se sosebno varujmo. • Jezik je gladkotekoč, lahkoumeven; vsi sestavki so pisani preprostemu ljudstvu prav primerno, zajedno pa se čuje povsod lepota, krepkost in milina našega jezika. Da se g. pisatelj ponižuje med preprostega seljaka in ga učeč lahkotno dovaja na višjo stopinjo, to je umetnost, zaradi katere ga moramo še po-sebe pohvaliti. — Tiskovne hibe se pač vidijo tu in tam, vender knjigi ne jemlj<5 nje vrednosti. Družba sv. Mohorja si je pridobila vrlo zaslugo, da je to knjigo poslala med slovenski svet. Iz nje se ne bodemo učili samo spoznavati strupenih rastlin; učili se bodemo iz nje spoznavati tudi narodovo dejanje in. se prepričali, koliko zanimljive svojine ima naš n&rod. To res dobro knjigo priporočamo pa tudi zlasti onim, ki iščejo gradiva berilom za našo mladino, ker ima za mladino dovdlj primerne tvarine. Končno srčno želimo, da bi za prvim delom skoro prišli drugi, prav tako obdelani zvezki ! —d. V. 0 jeziku Prešernovem. Razpravo s tem naslovom je v zadnjem šolskem izvestji mariborskega gimnazija priobčil g. prof. dr. J. Tertntk. Po obični razpredelbi takih razprav je razdeljena tvarina po temeljnih slovniških poglavjih tako, da obravnava prvi odstavek glasoslovje (samoglasništvo in soglasništvo), drugi oblikoslovje (sklanjatev in spregatev), tretji skladnjo. Obširnejšega poglavja o besedotvoritvi g. razpravljalec (kar je popolnoma umevno) v svojo razpravo ni uvrstil. Tem trem odstavkom pa sta pridejana še dva, jeden razpravljajoč o pomenu nekaterih besed, drugi o nemčiznih in o tujih besedah. Prešeren je gotovo v razvoji slovenskega slovstva toli znamenit veljak, da je vreden tudi slovenskih jezikoslovcev suhoparnega zanimanja, in vsakogar mora veseliti, da nam je g profesor Prešernovega jezika posebnosti pregledno zbral in razvrstil. Preščrnove pesmi pa so tudi na mnogih mestih potrebne pojasnil in razlag s slovnicarskega stališča, in dasi pravi g. Stritar v svojem uvodu (pag. 14.), da so posamezne Prešernove pesmi tako lahko-umevne in jasne, da jim ni treba nikakeršnega razlaganja, vender tej sodbi nisem mogel nikdar popolnoma pritegniti, kadarkoli sem prebiral baš ono imenovano izdajo Preščrna iz 1866. leta. Da splošno in površno razumevanje in este-tiško uživanje Prešerna ne dela težav, temu ne oporekam; če pa začnemo posamezne stavke na drobno analizirati, utegnemo pač najti marsikak ozel