Poštnina, plačana v gotovini Dolenjski lisi Cena 8 dio GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA LETO IT. - ŠTEV. 51. NOVO MESTO, 21. DECEMBRA 1951 ČETRTLETNA NAROČNINA 75 DIN IZHAJA VSAK PETEK asa armada - trden branik socialistične Jugoslavije Deset let bo minilo Jutri, odkar Je bila po sklepu Centralnega komiteja Ko-munist:čne partij« Jugoslavije ustanovljena naša Prva proletarska brigada, prva regularna enota naše vojske. Vsako leto praznujejo naši narodi ta dan kot dan ustanovitve svoje oborožene sile. »Izkušnje borbe v Srbiji so pokazale, da je treba oboroženo vstajo razvijati ne le v širino, v množičnost, to je kvanti-tavno, temveč tudi kvalitativno. Pokaza, lo se je, da je potrebno preiti k formiranju pravih vojaških enot, ki bi bile sposobne, da zapustijo svoje ozemlje in se bojujejo povsod, kjer koli bi jim bilo ukazano.« Tako je poročal med drugim v svojem referatu tovariš T*to na V. kongresu KJPJ o ustanovitvi Narodnoosvobodilne vojske, s pomočjo katere je naša Partija lahko že med vojno reševala ne le vprašanje uspešne borbe proti okupatorjem, marveč tudi vprašanje oblasti — vprašanje zmage nad reakcijo, vprašanje ustanovitve nove Jugoslavije. Naša Prva proletarska udarna brigada je bila ustanovljena v tistih groznih dneh, ko je Evropa ječala pod najhujšim jarmom fašističnih nasilnikov in ko je ves svet trepetal v bojazni, da je za vedno ujfasnflJta sonce svobode, Hitlerjeve in Mussolin'jeve bende in tolpe soldateske njunih evropskih hlapcev so stale pred vrati Mo?kve in Leningrada. V srcu podjarmlicne Evrope pa se je vzdignila Jugoslavija pod vodstvom svoje Ko-munistične part:je v herojski boj s sto in tisočkrnt močnejšim sovražnikom in visoko dvignila znstavo svobodoljubnega človeštva. Ne srmo zase — za svobodo vsega naprednega sveta je razplamtevala vstaja naših narodov in krepila vero v pravico in zmago poštenja nad nasiljem. To so bili trenutki, dnevi, tedni in leta najstrahotnejših naporov, nadčloveškega trpljenja in borb naših narodov proti fa-aisUčnim osvajalcem. Sklep "vodstva naše Partije o ustanovitvi Prve proletarske brigade je bil revolucionaren, daljnoviden in zgodovinsko utemeljen sklep. Ustrezal je takratnemu vojnopolitičnemu stanju v svetu, razmahu in moči naših množic, njihovega narodnoosvobodilnega gibanja in prizadevanja, da bi vse sile ljudstva vključile v ■sveti boj proti okupatorjem in za pomoć Rdeči armadi, ki je takrat nosila glavno breme vojne. To dokazuje, da so se naši narodi, naš delavski razred pod vodstvom naše Partije in tovariša Tita dosledno ravnali po nauku marksizma-leninizma, ki nas uči, da delavski razred ne more revolucionarno spremeniti družbenega reda in se obdržati na oblasti, če ne organizira novih revolucionarnih oboroženih sil, ki bodo trdna opora v Tevoluc'ji priborjenih zmag. Samo doslednemu revolucionarnemu stališču vodstva naše Partije je treba pripisati, da je Jugoslavija edina izmed dežel okupirane Evrope v drugi svetov, ni vojni izkoristila ugodni vojnopolitični položaj in izšla z vojne z organzirano, revolucionarno oblastjo in revolucionarno, pravo ljudsko vojsko. Saj je Partija že pred vojno, ko je bila vojna nevarnost blizu, dal« komunistom in komunistični mladini navodila, naj se uči uporabljati orožje in vojaške spretnosti, začela je osvajati pozcije Partije v vojski, navajala žene in dekleta k bolničarskim tečajem itd. Takoj po nnpadu fašistov na našo deželo, ko so odpovedale vse »stare, ljudske stranke« in pokazale vso svojo gnilobo z izdajalsko vlado vred, je začel Centralni komite KPJ z vrsto političnih in organizacijskih ukrepov pripravljati oboroženo vstajo, hkrati pa je^ pozval vse jugoslovanske narode na neizprosno borbo proti fašističnim okupatorjem in njihovim hlapcem, domačim izdajalcem. CK Partije je takoj poslal v vse kraje naše dežele svoje kadre, da bi organizirali vstajo, sam Centralni komite pa je stopil na čelo vseljudskega upora kot vojni »Glavni štab narodnoosvobodilnih in partizanskih odredov narodov Jugoslavije«, Pod vodstvom Partije in tovariša Tita, vrhovnega komandanta oboroženih sil n-rš" ''imovine, je vseljudska vstaja žago ■ kakor silen požar v vseh krajih Jugoslavije. Neprestano se je širila obo-žena borba proti okupatorjem; ljudstvo je dajalo za svojo, pravo ljudsko vojsko, nenehno pomuoževati. Med odločilnimi bitkami v Stalingradu in El Alameinu so naše enote vezale na Balkan 36 nacifa- Pešadljske enote JA na lanski prvomajski proslavi v Beogradu vse — do zadnjega koščka kruha, obutve, obleke, živino, vozila, bilo je s svojo partizansko vojsko eno. Partija in tovariš Tito sta razvijala in krepila partizanske vrste. Partija je prepletala bit naše vojske, njene organizacije so ideološko in politično zjijcle in zajemajo pod 6vojo zastavo slehernega pripadnika vojske, od ustanovitve prvih partizanskih odredov, pa vse do danes. Naša vojska je bila zato ne le vojaška, temveč tudi velika politična sila, ki je aktivizirala ljudske množice za oboroženo borbo, tolmačila in pojasnjevala linijo in smotre narodnoosvobodilne borbe ter pomen nove ljudske oblasti. V vojaškem pogledu je dala naša vojska za zmago zaveznikov ogromno. Vezala je na Balkanu od začetka do konca vojne velike nemške in italijanske fašistične sile ter jim zadala občutne izgube. Za razbitje stare jugoslovanske vojske so v letu 1941, potrebovali fašisti 21 divizij (360.000 vojakov); ob koncu leta 1941 pa so morali postaviti proti naši Armadi že 510.000 vojakov, pozneje pa celo 700.000 vojakov. Po kapitulaciji Italije so postavili Nemci proti naši Armadi 23 divizij, ki so štele okrog 480.000 vojakov; leta 1944 pa so morali poslati na naše bojišče še eno divizijo, en samostojen korpus in 20 samostojnih polkov. Fašistični okupatorji so hoteli zlomiti voljo naših narodov po svobodi z raznimi velikimi ofenzivami in nepreglednim nasiljem, vendar niso uspeli. Nasprotno — imeli so velike izgube. V sedmih ofenzivah je imel okupator 132.032 mrtvih in 25.625 ujetih, v vsej vojni pa je bilo na našem bojišču 447.000 mrtvih in 559.434 ujetih vojakov in oficirjev, Naša vojska je zaplenila in uničila 4630 sovražnih topov, 13.395 mitraljezov, 31.819 puškomi. tnal jezov, 590,984 pušk, 7149 minometal-cev, 309 letal, 928 tankov, 20022 motornih vozil in 362 milijonov 900.000 nabojev za puške poleg vrste drugega vojnega gradiva, orožja, opreme in podobno. Med vojno so operacije naših brigad in divizij onemogoe'le fašistom, da bi imeli na Balkanu zanesljivo oporišče za operacije proti Vzhodu in Sredozemlju. Naša vojska je primorala Nemčijo in Italijo, da sta imeli skozi vso vojno v Jugoslaviji velike sile in da sta jih morali šiističnih dlviziJt med dzkrcavanjem angloameričke vojske na Siciliji in v Italiji pa 39 divizij, ki bi sicer bile v bojih proti zaveznikom, tako pa so bile zaposlene v velikih bojih v IV. in V. ofenzivi. Naša vojska je bila eden izmed važ. nih pogojev za zlom »*mške nacistične vojske, pa tudi eden izmed odločilnih pogojev za zlom fašistične Italije. V zaključni ofenzivi aprila in maja 1945. je naša vojska obkolila in popolnoma uničila vso nemško balkan»ko skupino in osvobodila vso našo domovino s Slovenskim Primorjem, Trstom in Koroško. Tako se je ustanovila, organizirala in borila naša slavna vojska v najtežavnejših dneh druge svetovne vojne. Pravilno in revolucionarno stališče naše Partije s tovarišem Titom na čelu je omogoč'lo, da se je razplamtela pri nas ljudska vstaja. To dosledno in revolucionarno stališče pa ni bilo všeč naklepom popravljavcev marksizma - leninizma ▼ vodstvu CK VKP(b). Naš CK in tovariš Tito sta učila komuniste in jugoslovanske narode, da je v vojnih Časih najvažnejša naloga upo-stavitev revolucionarne vojske in ljudske oblasti. Oboje pa Sovjetom v Moskvi ni bilo všeč. Ze medtem, ko smo krvaveli in si v ognju in krvi ustvarjali svobodno domovino, so barantali na tihem za našo samostojnost ter si delili nsša ozemlja na vplivna področja. Voditelji Sovjetske zveze so pokazali, da eno govore, a drugo delajo. Pijani slave izza vojnih let in zmag so mislili, da bodo s hrupno resolucijo Informbiroja preslepili in omajali jugoslovanske narode, jih ločili od državnega in partijskega vodstva in ustvarili v Jugoslaviji sovjetsko kolon'jo. Toda — kar jim je uspelo na Poljskem, Češkem in drugje v vzhodni Evropi — se jim je v Titovi Jugoslaviji srsulo v prah Resnica o Jugoslaviji je prodrla v svet. Kakor strašen sodnik je pred tedni naša obtožba pred Organizacijo združenih narodov pokazala znova vsemu svetu, da z voditelji SZ ne mislijo na mir. Vzporedno z razvojem naše vojske se je v oboroženi vstaji razvijala tudi naša ljud'ka oblast. Pravilni medsebojni razvoj in delo naše vojske in ljudske oblasti je omogočil, da so oborožene sile vstaje iz partizanskih odredov hitro prerasle v redno vojsko, omogočil je vztrajno in neizprosno vojno proti okupatorjem in domačim izdajalcem ter zagotovil zmago ljudski oblasti že med vojno, po vojni pa obnovo in nagel prehod k socialistični graditvi. Kakor med vojno so po njej pripadniki JA svojemu liudstvu na neštetih delovnih akcijah v obnovi in planskem gospodarstvu znova in znova dokazovali ljubezen do domovine. Ustanovitev naše ljudske vojske in ljudske oblasti v štiriletni revolucionarni borbi očitno kaže globok ljudski in revolucionarni značaj naše vojske. Vojska in ljudska oblast — to sta dve največji zmagi naših delovnih ljudi. Ti dve pridobitvi pa sta, kakor je dejal tovariš Edvard Kardelj na V. kongresu KPJ; »eno in isto: ljudska oblast in njena oborožena sila oziroma oborožena sila ljudstva, brez katere bi ljudstvo ne moglo biti na oblasti«. Naša vojska je bila med vojno in po njej glavna opora Partije za rešitev na- cionalnega vprašanja. V resnici je bfla in je naša Armada kovač bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, bila je in je, kot pravi tovariš Tito, »Sejalec bratstva in enotnosti«. V vojni ustvarjalec srečne bodočnosti, v miru graniten branik graditve socialističnega gospodarstva in reda — taka je naša Armada. Njen globoko ljudski značaj ji je natančno in za vedno nakazal vlogo čuvarja svobode in neodvisnosti njene socialistične domovine. Ni sile, ki bi v Titovi Jugoslaviji mogla ločiti vojsko od ljudstva in narobe. Naša Partija in država ima to veliko in slavno, čeprav težavno nalogo, da sta pionirja borbe za zmago načela enakopravnosti med socialističnimi državami, brez katerega ni nadaljnje poti socializma, niti demokratičnega gibanja na splošno. Naša Jugoslovanska armada, ki čuva varnost meja socialistične domovine, pa je v tej luči ne le važen činitelj notranjega življenja, marveč tudi nadaljnje borbe naprednih sil in garant miru v svetu. Zaman Izzivajo na naših mejah sovjetski opričn'ki, zaman nas obrekujejo sovražniki na Vzhodu in Zapadu. Svet je spoznal vrednost nove Jugoslavije in Iz dneva v dan bolj ceni naše napore za očuvanje miru. Borci in oficirji naše armade so z vsem našim ljudstvom čvrsto ob svoji Partiji in tovarišu Titu. Vsi kot eden so pripravljeni storiti vse, da ohranimo našo svobodo in pridobitve naše revolucije. Naša ljudska vojska se zaveda, da je socialistična armada, ki ne bo nikoli nikogiar ogrožala, ki pa bo vedno budno pazila na mirni razvoj svoje ljubljene dežele In pred vsakomur branila graditev socializma v naši državi. Naj živi 22. december — dan naše slavne Armadel Naj živi naša svoboda in neodvisna socialistična domovina FLRJI Naj živi naš vrhovni komandant — ustvaritelj naše Armade — maršal Tito! Revolucionarna armada in nova ljudska oblast sta rastll med borbo vzporedno. — Na allkl: skupina partizanov Kočevskega odreda s člani rajonskega odbora Stari trg ob Kolpi (fotografirano v maju l!>4-. leta v Zagozdacu) frontne organiiadtf ngj postanejo flfnii^ražKno torišče vsega našega političnega življenja lanklstl v deflleja Po III. kongresu OF Slovenije se je v četrtek 13. decembra prvič zbral Glavni odbor OF Slovenije v Ljubljani na prvo zasedanje. Zborovanje je začel podpredsednik IO OF Jože Rus in pozdravil člane Glavnega odbora, nato pa je imel sekretar IO OF Slovenije lov. Miha Marinko daljši referat o nekaterih aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih. Tovariš Miha Marinko je med drugim dejal, da se v našem gospodarstvu že čutijo zelo vzpodbudni znaki solidnega utrjevanja. Vedno bolj prehajamo iz starega administrativnega planiranja in razdeljevanja na osnovo gospodarskega računa v proizvodnji; čedalje bolj se povsod uveljavlja gospodarska dejavnost po zakonu ponudbe in povpraševanja. Občutno padajo cene kmetijskih pridelkov in industrijskih izdelkov, vera v denar narašča, vedno manj pa je tudi mrzličnega hlastanja po blagu in strahu, da bi tega ali onega zmanjkalo. Seveda bo treba še marsikaj urediti za nadaljnjo utrditev gospodarstva. — Nadalje je tov. Marinko podčrtal, da se moramo vsi navaditi gledati poedine ukrepe v gospodarstvu, poglabljanju in razvijanju socialistične demokracije kakor tudi notranje politične pojave v razumljivi medsebojni povezanosti. Gledati jih moramo kot eno samo celoto. Mnoge neposredne težave izvirajo od tod, ker gospodarski in politični kadri premalo pojasnjujejo naše smotre. Pred uvedbo novega finančnega sistema, je poudaril tov. Miha Marinko, je nujno potrebno, da do največjih možnosti omejimo podlago za špekulacijo. Za ta prehod so dani pogoji v davčni politiki, v politiki cen industrij- skih izdelkov, v politiki spremenitve sestave potrošnje plačilnega fonda in v dosegi pravilnejše razdelitve potrošnje narodnega dohodka. Vse to mora dati vzpodbudo za čim večjo proizvodnjo kmečkih pridelkov. Vse naše gospodarske osnove prinašajo bistvene spremembe tudi našemu kmetijstvu. Ko temeljito odpravljamo ostanke administrativnega načina gospodarjenja, je dejal tovariš Marinko, odkrivamo celo vrsto primerov, da so poedinci in skupine uživale neupravičene prednosti, ki so v nasprotju s temeljnimi načeli socialističnega nagrajevanja. S pobijanjem takih nepravilnosti in teženj se je treba hkrati boriti z vsemi silami tudi proti zlaganim principom nekaterih, ki zahtevajo za vse enake nagrade, češ da imamo vsi enake potrebe. Taka naziranja je treba odločno odklanjati in neprestano pojasnjevati, kako nujno je dosledno uvajanje načela nagrajevanja po zaslugi. Tovariš sekretar je nato opozoril, da v naših organizacijah mnogo premalo spremljamo zunanje politične dogodke. Opozoril je, da zunanja reakcija naravno računa na neke naše notranje probleme. Delovanje sovražnikov se je v resnici na splošno poživilo. Proti povečani aktivnosti reakcionarnega dela klera moramo n. pr. postaviti našo trdno politično enotnost in trdnost vseh naših organizacij, povečati moramo njihovo sposobnost, odkrivati vsako kakor koli prikrivano rovarjenje klera in špekulantov in ga z mobilizacijo množic paralizirati. V zvezi s pojavi mlačnega in negativnega razpoloženja in napačnega razlaganja naše demokracije je tovariš Miha Marinko med drugim poudaril I potrebo po kritiki vsega negativnega; bistven element naše demokracije kot gonilna sila našega razvoja je prav kritika vsega škodljivega. Ta kritika je nujen sestavni del in eno osnovnih sredstev naših naprednih sil. Nadalje je tov. Marinko govoril o reorganizaciji ljudskih odborov, ki prinaša s seboj tudi potrebo po novih oblikah in načinu povezovalnih oz. vodstvenih organov Fronte v okvini predvidenih občin. Na teh organih Fronte bo slonelo vse politično in organizacijsko delo ter pobuda za neposredne volitve, ki bodo sledile sprejetju zakona o občinskih ljudskih odborih. Končno je pred zaključkom referata tov. sekretar opozoril, da bi bilo koristno in zaželeno, da bi osnoime partijske organizacije prenesle večji del svojega množično političnega dela na teren frontnih organizacij, kar bi pomagalo odpravljati sektaške ozkosti in pripomoglo k dejanski široki politični aktivizaciji našega frontnega članstva. Za obdelovanje vseh splošno ekonomskih in družbenopolitičnih problemov je torišče v frontnih in drugih množičnih organizacijah. V tem poqlcdu ni načelnih in programskih razlik med Partijo in Fronto. Stremeti moramo, da frontne organizacije postanejo široko demokratično torišče vsega našega družbenega političnega življenja in aktivnosti naših delovnih množic. O kmetijskem zadružništvu je na zasedanju govoril tovariš Viktor Avbelj, predsednik Sveta za kmetijstvo. — Po končani diskusiji je predsednik tov. Josip Vidmar dal na glasovanje resolucijo zasedanja Glavnega odbora OF, ki je bila soglasno sprejeta. (Resohicija je bila objavljena v nedeljskem Slov. Poročevalcu dne 16. decembra.) Stran 2 DOLENJSKI LIST Štev. 51. Občina - resnična družbena skupnost prebivalcev zaokroženega področja Razpravljanja o občinah je bilo v zadnjih tednih na Dolenjskem kar precej, Ljudje pozdravljajo občine kot novo obliko najnižjih upravno-teritorialnih enot ljudske oblasti; o tem so največ razpravljali zbori volivcev — čeprav so bili ponekod šibko pripravljeni — pa tudi občni zbori in množični sestanki članstva Fronte so se bolj ali manj dotikali tega važnega vprašanja. Premalo so sodelovali — vsaj po dosedanjih poročilih — pri raz-pravljanju o vsebini in področjih predvidenih občin sindikati s svojim članstvom. Povsod tam pa, kjer zbor volivcev ali množični sestanek politične organizacije nista bila dobro pripravljena, pa so se ljudje raje kot na slabem sestanku več pomenili o občinah takole doma, pa v gostilnah in zidanicah — po lepi, stari navadi Dolenjcev ob poliču in dobri malici. Nanesla je beseda na to in ono. Dobronamernemu razpravljanju se je ponekod zaradi nevednosti pritaknilo to in ono, kar z novimi občinami nima prav nič skupnega. Drugačna je slika seveda tam, kjer so ostanki preživelih skupin vaških mogotcev namerno vnesli v razpravljanje o občinah svoje brihtne opombe, češ »... zdaj se pa zares vidi, da gremo nazaj na staro. Celo občine nam vračajo, pomislite, občine!!* Kirar v Klenoviku je »na lastne oči videl angleške avione svetle barve, ki so leteli proti Zburam in škocijanu« in se mu je srce tako stisnilo, da je javno začel govoriti, da ne bo več član OF, češ, saj bodo »prišli Angleži in potem člani OF ne bodo več upoštevani...« Stari zapečkarjL bivši župani, ki so med vojno vneto pomagali županovati tudi pod okupatorjevo palico, pa cer. kvenl ključarji in nekateri bogati kmetje, ki od leta 1945 sem niso nič kaj več zadovoljni, so s pravljico o »starih časih« privlekli na dan še enkrat vse tiste zaprašene obljube, s katerimi naši žalostni reakcionarji že leta in leta mažejo sebe in tiste, ki jim še verjamejo. V pravljico o »starih časih« spada seveda tudi »stara občina«. Navajeni smo pošteno pogledati stvarem v oči takim, kakršne so. Prav nobenega vzroka ni, da naša oblast ne bi ljudstvu povedala vsega, kar ga mora zanimati. Izjema so seveda samo državne tajnosti, pa še te le zaradi tega. kot je nekoč dejal tovariš Tito, da zanje ne bi zvedel sovražnik. Razpravljanje o občinah se razvija zelo široko In svobodno, kakor smo to navajeni delati vedno in povsod, kadar gre za velike in pomembne odločitve, ki Hh zahteva nenehen razvoj naše socialistične graditve. Pri nas ne gre za nekakšno »popravljanje« ukrepov, ki so bili n. pr. dobri pred letom dni ali še prej, ne gre — po domače povedano — za krpanje vsebine našega velikega dela graditve ljudske oblasti. Gre nam le za to, da s potrebnimi spremembami dokazujemo v'šjo stopnjo, ki smo jo že dosegli v borbi zia socializem. Tudi te spremembe same pripravljajo tla novim spremembam, ki bodo potrebne z rastočo socialistično zavestjo naših de. lovnih množic. BO OBČINA RES »STARA OBČINA« ALI LE VEČJI KLO? Kar na kratko povemo: ne e n o n e drugo ne bo! Stare občine so bile sredstvo, s katerim so mestni in vaški mogotci uresničevali svojo klikarsko, strankarsko politiko. Kdor je bil na »oblasti«, je žrl drugega in ga tlačil k tlom. Od starih občin so imeli korist samo kapitalisti, ki so na najrazličnejše načine prav s pomočjo občin dobivali razne ugodnosti, gradbena dovoljenja, zmagovali na licitacijah in bogateli na račun revnih slojev. Liberalci in klerikalci so se v občinskih odborih dajali za stolčke in obljubljali ljudem nebesa na zemlji, ko pa so po volilnih golažih zasedli položaje, je od obljub ostal ljudstvu le še — prazen papir. S takimi občinami in z vso drugo navlako, ki so jo nekdanji režimi vnesli v svoj način »vladanja«, nočemo danes seveda imeti prav nobenega opravka. Krajevni ljudski odbor je prdobitev naše revolucije. Je organ ljudske oblasti, ki je pravzaprav od leta 1945 dalje še vedno ohranil značaj narodnoosvobodilnih odborov izza let vojne. Njegova na- loga je bila med vojno in po njej predvsem v tem, da je pridobival ljudi za uresničevanje številnih drobnih nalog pri graditvi nove države. Veliko število takih odbrov je bilo potrebno zato, da so bili čim bliže, takorekoč sredi ljudstva, V prvem povojnem času je bil nujen tak način gospodarjenja, da smo zaradi ob. nove in splošnega pomanjkanja številnih surovin morali upravljati gospodarstvo strogo iz večjih središč. To se je poznalo seveda tudi v delu ljudske oblasti. Kar pa je bilo takrat nujno, je danes odveč. Vrsta novih ukrepov, posebno tistih v zadnjem letu, postavlja naše gospodarsko življenje in delo državne uprave na podlago čedalje večjega samoupravljanja. Pa še nekaj: odpadli so skoraj vsi obvezni odkupi, garantirana preskrba in razdeljevalni način dela sploh! Državno upravo moramo poceniti, najnižjim oblikam upravno-teritorialnih enot pa dati tudi vsa finančna sredstva, da bodo lahko široko razvijale gospodarsko, socialno in kulturno rast svojega področja. Za take naloge nam je področje sedanjega KLO premajhno. NAS SMOTER: SAMOUPRAVA DELOVNIH MNOŽIC »Perspektiva naše nadaljnje socialistične graditve pomeni samoupravo delovnih množic. V tej perspektivi naj zato občina predstavlja tisto najnaravnejšo skupnost na zaokroženem področju, ki bo omogočala razvoj občine v resnično družbeno skupnost. i. Zato seveda ne pomeni prisvojitev tradicionalnega imena občine — kakor so nekateri naivno ali pa zlonamerno označevali —' povratek na stari čas, ampak nasprotno: ustanavljanje občin je odločen korak naprej v naši socialistvični graditvi in pomeni zagotovitev tistih osnov, ki bodo ustvarjale bodočo družbeno skupnost v takih teritorialnih enotah, ki bodo imele najboljše pogoje za to.« Tako je nakazal naš cilj tov. dr. Ma-rljan Brecelj, predsednik Sveta za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti na II. zasedanju Ljudske skupščine LRS pretekli teden v Ljubljani, ko je govoril o pripravah za reorganizacijo ljudskih odborov in za spremembo upravno-teri-torialne razdelitve Sloven'ie. V tej luči dobiva predlog za reorganizacijo ljudskih odborov seveda popol- noma drugačno vlogo od tistih govoric, ki so se v dolenjskih okrajih marsikje pojavile v zvezi z novimi občinami. Ponovimo na kratko: niti vloga starih občin, niti dosedanje delo KLO se ne more primerjati z vlogo bodočega občinskega ljudskega odbora. Lahko trdimo, da bo skoraj 90 odstotkov vseh nalog, s katerimi se srečuje povprečni državljan, zdaj na občinah, Ne bo več tolikšnega tekanja ne okrajne odbore in celo na ministrstva; polnomočja občin na področju krajevnih in splošnih nalog bodo veliko širša kot so jih doslej imeli naši KLO. Občina bo v resnici gospodarsko, poli. tično in kulturno središče zaokroženega področja. Reševala bo številna vprašanja lokalnega gospodarstva, komunalnih naprav in potreb krajev, ki jih bo združevala, ustanavljala bo podjetja, skrbeti bo morala za zdravstvo, prosveto, za rast zadružništva, kmetijskih panog, skratka — v veliko večji meri kakor doslej bo v celoti reševala družbeni plan svojega okoliša in gradila v okviru zakona vedno hitreje in uspešneje komunalno in sploh lokalno gospodarstvo. Občine bodo lahko v okviru predpisov razpisovale krajevne davščine, lahko pa bodo v izjemnih pri* merih nafemale tudi posojla. česar doslej KLO niso mogli. Vse to in še marsikaj govori odločno o tem, da je ustanavljanje občin odločen korak naprej v naši socialistični graditvi. »Vračanje na staro«, ki je zraslo v pobožnih željan reakcionarnih ostankov ljudi, ki so izgubili v NOB nekdaj tako mogočen vpilv na vasi, je torej v resnici samo pobožna želja. Ves naš razvoj govori o tem, da gremo naprej in da nam nove oblike dela služijo samo zato, da laže in hitreje ustvarjamo vse tisto, kar delovno ljudstvo še potrebuje. Na nič starega, kar je bilo slabo, se ne vračamo; iz preteklosti jemljemo samo tisto, kar je bilo tudi takrat dobro in je danes za sodobnost sprejemljivo. Redki posamezniki, ki so ob govoricah o »starih občinah« že izvlekli Iz skrinj po naftalinu dišeče županske suknje in začeli, kakor n pr. v Škociianu in okolici, sanjariti o zopetnih stolčkih v novih občinah, pa so s svojimi govoricami in »predvolilno propagando« potrdili samo to, da se niso še vedno ničesar naučili Iz velikega zgodovinskega obdobja, v katerem je rasla, zmagovala, se utrjevala in se nadalje kreni paša ljudska oblast. Za oblast delovnih ljudi socialistične Jugoslavije pa poti nazaj ni. Dolenjska ob 22. decembru S kresovi. okrašenimi vasmi, trg! in mesti, nakladami, razstavami in številnimi prireditvami se pripravljajo dolenjski kraji na jutrišnji praznik oboroženih sli — naše slavne Jugoslovanske armade. V N o v e m m e s t v bo v petek zvefer ob pol fi. nrl velika haklnda, na kateri bodo sodelovale enote JA s članstvom vseh mno žičnih organizacij, po li.iU.icll pa milini;- na Glavnem trgu. Ob osmih zvrrcr bo v Domu JA slavnostna akademija, posvečena Dnevu JA. 22. decembra bomo obiskali grobove padlih partizanov In položili vence, popoldne pa ho boirat flzkulturnl spored na stadionu v Kaiidlil. Zvečer velika zabava v Domn JA. V Kočevju bodo slavnostne proslave Dneva JA v vseh krajih. V Jurjevlcl pri Rlbnlrl bodo mladinci priredili mimohod obveznikov predvojafike vzgoje, nato pa bo tek na 200 metrov. V Ribnici bo prebivalstvo priredilo skupno proslavo z vojsko, nato pa bn šahovsko tekmovanje med mladinci In garnlzljo JA. Šahovska tekmovanja bodo tudi v Siiftnjii, ftlgmarlrah In Zamostecu. V nibnlcl. Kočevski reki. Oneku. MozIJu. Banji loki In Loškem potoku bodo zvečer zagoreli kresovi. — 22. decembra bodo kra jevne organizacije Zveze borcev podelila btv Slm horrem In aktivistom odlikovanja, mla dlncl, rojeni lota 1935.. pa bodo na slovesen način sprejeti v vrste predvojaške vzsroje. Sadiarji večinoma že poznajo ameriškega kaparja. Nekateri ga še vedno zamenjujejo z drugimi škodljivci na sadnem drevju. To se dogaja posebno v predelih, kjer 6e je kaipar Šele pojaviti, ali pa ga sploh še ni. Namen imam krartko opisati ameriškega kaparja, da bi ga vgiaik sadjar lahko takoj spoznal, če se pojavi na sadnem drevju. Ameriški kapar spada v grupo ščita-stlih uši. Tukaj razlkujemo slijivino ščita-sto uš ali sli vin eg a kaparja, jabolčno šči- Kal vse pripravila dedek Mraz najmlajšim v novomeškem okraju Vse šole, organizacije, posebno pa 6cikcije AF2 in delovni kolektivi si letos prav posebno prizadevajo, da bodo našim najmlajšim pripravili čimveč veselja za Novoletno jeltko. Kakor prejšnja leta bodo tudi letos delovni kolektivi prevzeli 6krb za obdaritev in razvedrilo otrok na ta dan po posameznih šolah ter pionirskih organizacijah. Pionirji itn cicibani na posameznih osnovnih šolah že vedo, kdo je njihov dobrotnik, saj so po navadi v pismenih stikih, z njimi. Da bo čimveč veselja in zabave, skrbe šolska vodstva ob pomoči množičnih organizacij in posameznikov. Tam, kjer obstajajo kulturno-umetniška društva, pripravljajo ta posebne programe za otroški praznik. V pripravah z* obdaritev pa bodo veliko pripomogli gospodinjski tečaji, ki jih je v novomeškem okraju sedaj že 22. Tečajnice same so prevzele pripravo peciva, slaščic in drugih dobrot, ki jih letos ne bo malo. Zelo požrtvovalno se pripravljajo za Novoletno jelko v St, Jerneju, kjer pripravlja tamošnje KUD poseben program. Obiskali bodo vse bližnje vasi oziroma šole. Podobno bo v vseh večjih krajih in na vseh šolah. Pravo presenečenje pripravljajo eicibančkom in pionirjem za ta praznik v Novem mestu v riisalnici osnovne šole. 2c nekaj časa naimreč člani Ljud- ske prosvete in nekateri mladinci po raznih kotih osnovne šoile nekaj zbijajo, ža-gaijo, rezljajo, šivajo in slikajo, da jih je kar težko dobiti za kakšen razgovor. Kaij bo? Lutkovno gledališče z lutkami, ki bodo plesale, pele, se jokale in smejale, kakor da so živel Pa kako bodo čedne in gibčne! To bo nekaj lepega! še odrasli bi šli radi pogledat, če bodo smeli, kajti to gledališče je namenjeno samo našim najmlajšim. Prva bo lutkovna igrica iz partizanskega življenja »Jurček in tTije razbojniki« ob letošnjem praznovanju Novoletne jelke. Prav vsi otroci }o bodo lahko prišli gledat, saj bo več predstav. Poleg tega pripravljajo v Novem mestu po vseh terenih skupno pogostitev otrok prcdšoilsike dobe. Vse revnejše in partizanske sirote bo dedek Mraz obiskal na domu in jih obdaroval. Pri pripravah sodelujejo agilne članice AFZ, Zveza borcev, Fronta in delovni kolektivi ter ustanove. Pomoč so obljubile tudi vse kmečke delovne zadruge. Za pionirje osnovne šole in gimnazije bo posebna prireditev v osnovni šoli. KUD Železničar iz Bršlijina jim pripravlja posebno proslavo z lepim programom. Da bodo prav vsi lahko prišli na prireditev, bosta na dan Novega leta popoldne v Domu ljudske prosvete dve predstavi, m sicer ena za cicibane im ena za pionirje. p. Najboljše organizacije Zveze borcev — /ma Kovalke v *-mese*nem tekmovanju, bodo prejele diplome In nagrade. Med njimi so KO ZD Kočevska reka. Morava. Stara cer-ke*. Rlfinira, Kočevje. Rudnik pri Kočevju In Fodpreska. Odlikovanih bo skupno 800 bivših borcev In aktivistov Iz NOV. V Črnomlju bodo 10, obletnico nsta novltve JA proslavili posebno slovesno. Zi-bclkn partizanstva bo počastila praznik JA v spominu na vse, ki ro dali svoja Mvljen.la za našo svobodo. Glavna akademija bo 21. decembra zvečer v Črnomlju, k.icr bodo sodelovali poleg- ostalih skupin tudi moški pevski zbor. mladinski orkester gimnazije In godba na pihala. Akademijo bodo tndl v Metliki, Semiču. Vlnlrl ln drugih središčih, proslave združene s kulturnimi prireditvami, pa bodo na predvečer praznika v vseh večjih krajih. Trebnje pripravlja na Dan JA številno proslave s krajšimi kulturnimi prireditvami, ki bodo v vseh krajevnih središčih okraja. Sodelovale bodo organizacije ZB. kulturnnprosvetna društva, mladina ln nsta le orgaimarlje. — 22. decembra bodo kra levne organlzadje ZB podelile odlikovanja borci-iii lu aktivistom Iz NOB. hkrati pa bo slovesno podelitev nagrad ln diplom zmagovalcem v I mesečnem tekmovanju. hapar in io M je tasto uš (ki je podobna vejici v stavku), navadno ali školjkasto uš na jablanah m hruškah in ameriškega kaparja — uš San Jose (imenovana po kraju San Jose v Kaliforniji, od koder je prenesena v Evropo). Ščitastih uši je poleg naštetih še več vr6t, toda imenovane so najobičajnejše. Značilno za te uši je ščitek, ki prekriva nežno, 1—2 milimetra veliko telo, in ga varuje pred sovražniki in vremenskimi neprilikami, Spoznala bi se vrsta po ščitku, v nekaterih primerih pa po uši. ščitek ameriškega kaparja aM ameriške ščitaste uši je zelo majhen (velikost 1—2 mm) za razliko od ostalih šč-tastih uši, kjer je ščMek nekoliko večji. Ščit odrasle uši je sivkaste barve, ob robu nekoliko temnejši, v sredini pa 6vetlo-rumcnkaslo-rjave barve. Natančen pregled pokaže, da je sestavljen i« treh kolobarjev. ŠčM ličink je manjši, v začetku bele barve, potem rumenkosto rjav in nato temno siv. Ameriški kapar se najraje naseli na mladih vejicah, na plodovih in na listju. Najlaže spoznamo, če je na drevesu kapar, po rdečih pegah v bližini muhe. Vendar pa so tudi te pege varljive, kajti lahko so različnega izvora. Ako je pego na plodu povzročil kapar, mora biiti v sredini pege sivka« v gostilnah zdraviliščih in kavarnah DOLENJSKI LIST 1022 Stev. 51. DOLENJSKI LIST Stran S Iz krvi rdeče mladih partizanov raste roža svobode... V soboto 22. decembra poteka 10 let, odkar je bila v malem mestecu Rudo na bosansko-srbski meji ustanovljena prva proletar-ska brigada, ki je tvorila zametek vse bolj ln bolj rastoče narodnoosvobodilne vojske jugoslovanskih narodov in iz katere je na spomlad 1945. leta bila formirana Jugoslovanska armada. Po vsej naši jugoslovanski zemlji od Triglava in Drave pa do bosanskih gozdov, šuma-dinskih polj ter skalnih obal našega Jadrana se je takrat razvnemala borba zasužnjenih jugoslovanskih narodov proti nasilnim ln zločinskim osvajačem. Na naših slovenskih tleh so takrat hiteli mladi borci v gozdove, pa naj so izhajali iz skromnih koč našega podeželja ali tovarniških blokov študentovskih sob. Prav je, da se ob 10-letnici Jugoslovanske armade spomnimo vsaj nekaterih prvih borcev naše Dolenjske, ki so s svojo nikdar ugnano aktivnostjo, s sposobnostjo in z Žrtvovanjem lastnega življenja potrdili svojo veliko vero v svobodo slovenskega ljudstva v novi, svobodni Jugoslaviji. O Dušanu Jerebu, Vinku Kristanu, Francetu Planincu in ostalih prvih borcih Dolenjske bo naš list postopoma objavljal življenjepisne sestavke. Janko Stariha-Janko Janko Stariha izhaja iz vrst novomeških dijakov, ki jih je nemško-itali-janski napad na Jugoslavijo zatekel še na gimnazijskih klopeh. Rojen je bil 14. dec. 1922. leta v Črnomlju kot sin uslužbenca črnomeljske občine. V višjih razredih gimnazije se je že vključil v marksistični krožek in bil leta 1940 kot 18-letni študent sprejet v Partijo. Kot njen član je vse naloge, ki so mu bile dane, vestno in požrtvovalno izvrševal in delal kot komunist med dijaki v Novem mestu In delavci v Črnomlju. Po sovražni zasedbi je bil med prvimi organizatorji osvobodilnega gibanja v Beli krajini, organiziral in sodeloval že pri prvih trosilnlh ln napisnih akcijah v Črnomlju ter pri zbiranju orožja. Udeležil se je prvega napada črno-meljskih partizanov na italijansko stražo pri železniškem nadvozu pri Vrano-vičih v noči med 11. in 12. avgustom 1941. leta. Takoj po tem napadu je dva-najstorica teh partizanov, med katerimi je bil tudi Janko Stariha, odšla v gozdove v Miklerjih ln osnovala prvo belokranjsko partizansko četo. Proti koncu avgusta je Janko Stariha še sodeloval pri akciji te čete na rudnik Kanižarico pri Črnomlju, pri čemer so odnesli 260 kg razstreliva, ki naj bi belokranjskim partizanom služilo za izvrševanje večjih sabotažnih dejanj. V septembru, kmalu po napadu iste čete na Italijane pri Gribljah — 6. septembra 1941 — pa je odšel v novomeško četo na Brezovi rebri. Z njo je sodeloval pri zasedah in napadih na manjše in večje Italijanske vojaške enote od cestah iz Straže proti Novemu mestu in proti Dvoru. Ko je konec oktobra 1941 tudi novomeška četa dobila poziv, da se udeleži pohoda na nemško zasedeno ozemlje ter z diverzantsko akcijo na Bučko pripomore k uspehu prvega štajerskega bataljona, ki je pod Stanetovim vodstvom iz Savinjske doline prodiral proti Brežicam, je tudi Janko Stariha sodeloval že kot mitraljezec. Neposredno prbd napadom na samo nemško postojanko na Bučki je bil Janko član bombaške trojke, ki je imela nalogo vdreti v župnišče, v katerega I. nadstropju je bila nemška posadka, v pritličnih kleteh pa zaprtih nekaj domačinov. Trojka je že vdrla v vežo, ko je nenaden ropot opozoril nemško stražo in v snopu krogel, ki jih je iz- Stajersko, da tam znova poživi partizansko aktivnost. V bojihi ki so se ob tej priliki razvili pri Libergi nad Litijo in po neuspelem prehodu na Dolenjskem okoli Stične, je Janko s svojim bataljonom povsod sodeloval. Tačas je rastlo veliko osvobojeno ozemlje^ ki je segalo od Kolpe pa vse do vrat Ljubljane in bataljoni II. grupe so odbijali vse poizkuse italijanske vojske, da se pri Stični, Muljavi in Zagradcu prebije na osvobojeno ozemlje oziroma do obkoljene italijanske posadke v Žužemberku. Ker majski predor na Štajersko ni uspel, je zato glavno poveljstvo zapo-vedalo II. grupi odredov, da odide na svoj cilj po velikem ovinku preko Gorenjske. Konec junija je bila II. grupa že na pohodu in preko Notranjske pri Borovnici prodirala proti močno zastraženi in utrjeni nemško-italijanski razmejitveni črti v Dolomitih. Ob mejnih utrdbah je prišlo do bojev, v katerih se je Janko na čelu svojega bataljona prvi prebil skozi nemške zasede in prešel na Gorenjsko. 13. julija je napadel nemško policijsko postojanko v Lučnah in se nato skupno s svojimi borci prebijal skozi številne sovražne obroče. Prav borci njegovega bataljona, ki mu je takrat že poveljeval France Pogla-jen-Kranjc, so na svoji poti proti Štajerski, po silnih naporih prišli preko Karavank na Koroško in tja v slovenske vasi pod Grintavcem prvi zanesli oznanilo osvobodilnega boja. Po zopetni združitvi enot II. grupe odredov na Dobrovljah v Savinjski dolini je Janko postal operativni oficir v štabu II. grupe odredov in se udeleževal mnogih ostrih bojev z nemškimi vojaškimi in policijskimi enotami. 7. novembra , je bil partizanski bataljon na Dobravljah napaden z veliko nemško premočjo. Skozi dva sovražna obroča se je s svojimi borci še pretolkel, v tretjem pa je obležal. Njega in njegove padle tovariše so potem Nemci odvlekli v Celje, kjer so jih pometali na hodnik ob Narodnem domu in jih obenem z živimi zajetimi partizani Izpostavili javnemu .zasramovanju pobesnele hitlerjevske drhali. Daleč od svoje rodne Bele krajine, v kateri so mu med tem italijanski fašisti razgnall dom in na Rogu ubili brata Zvonka, je v družbi soborcev našel zadnji mir v zemlji, za katere svobodo je prelil svojo kri. Milka Šobar-Nafaša Milka Sobar je bila rojena 29. decembra 1922 na Gornjih Lazah pri Rožnem dolu kot osmi otrok znane Sobar-jeve družine. V Novem mestu je dokončala meščansko šolo in potem odšla v Karlovac na trgovsko akademijo, kjer jo je kot učenko II. razreda zatekel fašistični vdor v Jugoslavijo. Takrat se je vrnila domov, se takoj povezala s terenskim odborom Osvobodilne fronte ter začela z delom. Bila je sposobna kurirka in Bpretna obvešče-valka, spomladi leta 1942 pa je obiskovala partizanski sanitetni tečaj v Kotu pri Semiču. Njeno prisotnost duha tudi v najbolj kritičnem trenutku spričuje njeno ravnanje ob aretaciji: ko je iz Novega mesta prenašala za partizane sanitetni material, jo je na vlaku prije- Božidar Jakae: »Dolenjska pokrajina«, pastel 1931 Ml gremo skozi ogenj — prvi! Naš vodnik? Svoboda, pest! Kdo nas kliče? Zemlja v krvi! Kdo smo mi? Dni naših vest! Matej Bor Jože Slak-Silvo Dobrniška »zlata dolinica« je dala Jožeta Slaka. Rojen je bil 26. avgusta 1902 na Gornjem vrhu pri Dobrniču. V Novem mestu je kot sin malega kmeta okusil vso trdoto dijaškega življenja med prvo svetovno vojno in je po končani nižji gimnaziji odšel v Ljubljano, kjer je dovršil trgovsko srednjo šolo. Prva njegova služba je bila v Zadružni zvezi, kjer je opravljal delo revizorja, nato pa je prešel v OUZD v Ljubljani. 2e kot študent v novomeški gimnaziji se je s prebujajočo mladostjo živo zanimal za vsa aktualna politična vprašanja in bil takrat, kot vsi novomeški študentje, ves v mladem gibanju, ki ga je sprožila majniška deklaracija. Študijska leta v Ljubljani pa so iz mladega zanesen j aškega panslavista ustvarila vse bolj in bolj perečih socialnih problemov za\ -lajočega se fanta, v katerem so stalno odmevali streli z Zaloške ceste. Zato je najprej našel pot v krog krščanskih socialistov, od tam pa se vse bolj in bolj približeval Partiji. Kot urednik in ideološki usmerjevalec revije »Mladi plamen« je priob-čeval že povsem marksistične članke in tako tudi med krščansko socialistično mladino pridobival široke simpatije za delavsko gibanje, ki ga je vodila Komunistična partija. Njegov sprejem v KP leta 1933 je bil samo logičen zaključek njegovega osebnega razvoja. Saj je v času od 1932 do 1933 s svojim delom med krščanskimi socialisti jasno kazal pota do tistega delavstva, ki še ni bilo razredno zavedno in s tem nove možnosti za hitrejše obnavljanje ter razmah partijske organizacije, ki je bila zaradi udarcev monarhofašistične diktature dosti oslabljena. Zaradi svoje odločne in odkrite borbe je bil Slak 15. novembra 1935 prvič aretiran in obsojen na eno leto robije, ki jo je odsedel v Sremski Mi-trovici. Po vrnitvi iz zapora se je posvetil samo še političnemu delu. Sodeloval je v Kmetski komisiji pri CK KPS, bil sodelavec »Ljudske pravice«, »Kmečke sloge« in drugih pol legalnih partijskih listov. Bil je član okrožnega komiteja KPS za Dolenjsko; z vsem svojim delom in nastopom je bil vsem svojim tovarišem vzgled vztrajnega in neustrašenega partijskega delavca, od česar ga ni moglo odvrniti niti neprestano policijsko preganjanje, niti skrajna beda, v kateri je takrat živel. Dne 12. avgusta 1940 je bil zadnjikrat aretiran in pred novomeškim okrožnim sodiščem obsojen na 10 mesecev strogega zapora, katerega pa zaradi napada na Jugoslavijo ni prestal do konca. Po razpadu stare Jugoslavije je kot član novomeškega okrožnega komiteja KPS odšel takoj v ilegalo in se ves posvetil organizaciji OP po vaseh svojega rodnega kraja. Že v poletju 1941 je z nekaterimi tovariši že izvrševal napade na italijanske patrulje, v septembru istega leta pa je postal komisar novomeške partizanske skupine, ki se je zbirala na Brezovi rebri, iz katere je nastala prva novomeška partizanska četa. Z njo se je udeležil zbora dolenjskih partizanskih čet v začetku novembra, iz katerih naj bi se po napadu na nemško postojanko na Bučki formiral Dolenjski partizanski bataljon. V zimi 1941-42 je organiziral in vodil sprejemno partizansko bazo na Fra-ti pri Ajdovcu, maja 1942 pa postal namestnik političnega komisarja v bataljonu Zahodno-dolenjskega odreda. V juniju istega leta je postal komisar partizanskih delavnic na Rogu in bil na tem mestu do velikega italijanskega napada na Rog v avgustu 1942. Po ofenzivi se je vrnil k političnemu delu na dolenjskem podeželju. 26. febr. 1943 je z nekaterimi tovariši pri Dolenji Straži zašel v italijansko zasedo in v boju ranjen obležal. Da bi ne prišel sovražniku živ v roke, je z zadnjim nabojem sam sebi končal življenje. Tako je padel Jože Slak, ki je bil med tovariši zaradi svojih osebnih kvalitet: skromnosti, borbenosti in požrtvovalnosti izredno priljubljen. Zrastel je iz okolja, ki ga je pred narodnoosvobodilnim bojem popolnoma obvladal slovenski klerikalizem, zato je delo, ki ga je prav v tem okolju opravljal, izredno pomembno. Prav tako je resnica, da je odhod prvih partizanov iz dolenjskih vasi v gozdove sad prizadevanj Jožeta Slaka, katerega osebnost je postala vzor vsem, ki so imeli priliko, da ga pobliže spoznajo. Njegova potrpežljivost v prepričevanju, skromnost v nastopanju in zagrizena vztrajnost v boju je morala pognati svojo žetev. Nerazgibane in politično zaostale množice dolenjskih kmetov so dale iz svoje sredine vrsto sijajnih borcev za svobodo narodov Jugoslavije. Pri vsem tem je imel Jože Slak velik delež. Zato njegovega dela ni mogoče ocenjevati le po zunanjih znakih, marveč z merili, ki veljajo za komunista, katerega »Mladi plamen« je razvnemal požar, v katerem je zgorel fašizem z vsemi svojimi oprič-niki. V tem je bila veličina njegovega dela In njegove žrtve, tak je bil in tak živi med ljudmi, ki si z njegovim zgledom v srcu krčijo pot v socializem tudi v dolenjskih vaseh. Vinko Paderšič-Batreja Vinko Paderšič je izšel iz tiste generacije novomeških študentov, ki je obiskovala novomeško gimnazijo v času, ko je bivšo Jugoslavijo že zajemal val monarhofašistične diktature. Rojen je bil 18. aprila 1916 v Tržiču pri Trstu in je še kot otrok s svojimi starši pribežal v podgorjansko vasico Suha-dol pri Tolstem vrhu. Po končanih gimnazijskih študijah se je posvetil slavi-stiki in v letu 1941 diplomiral. Kot akademik se je politično in kulturno udej-stvoval v krščansko socialističnem klubu »Zarja«, v katerem je takrat dora-ščala mladina, ki se je ob začetku sovražne okupacije brez vseh pridržkov priključila OF slovenskega naroda in skupno s Komunistično partijo in levim krilom Sokola tvorila njeno jedro. Zato se je tudi od vsega početka takoj odzval pozivu Partije in OF ter postal eden izmed najbolj vnetih organizatorjev osvobodilnega gibanja po vaseh pod Gorjanci od Novega mesta do Kostanjevice. V poletju 1941 je že postal član okrožnega odbora OF za Dolenjsko in živel samo še političnemu delu. Neprestano je obiskoval posamezne terenske in rajonske odbore OF in s svojim uglajenim načinom dela in prepričevalnim nastopom širil in utrjeval organizacijo OF, pridobival njene Člane za vstop v partizane in tako bistveno pripomogel k ustanovitvi in vse širšemu razmahu partizanskih enot na Gorjancih. Njegova požrtvovalnost in borbenost sta ga priljubili vsem in njegov vpliv pri ljudeh je bil zelo velik. Hiša njegovih staršev v Suhadolu je bila gostoljuben krov slehernemu partizanu in aktivistu in ne on, ne njegovi domači, ki so vsi padli v osvobodilni borbi, niso klonili pred zastraševanjem klerikalne reakcije, niti se uklonili njenim obljubam. Ostal je zvest sebi in pravični borbi slovenskega ljudstva in se za njo do zadnjega diha boril z ramo ob rami s tovariši komunisti. Ko je po Dolenjski v poletju in proti jeseni 1942 še divjala velika italijanska ofenziva, je bilo takrat nujno potrebno ohranjati čim ožje stike med Posameznimi organizacijami OF, jih na novo urejevati in jim zaradi nezaslišanega okupatorskega terorja dajati novih pobud in nove vneme. Vinko Paderšič je bil neumorno na delu in se dolgo časa srečno izmikal obenem s skupino svojih političnih sodelavcev vsem pastem in zasedam, ki jih je takrat našim terenskim delavcem nastavljal že tudi naš domači človek, kj je nasedal svojim tako imenovanim duhovnim voditeljem ali pa se polakom-nil okupatorskih beličev. Zadaj za, starodavnim Starim gradom je tako imenovana Beceletova jama, v katero so se od časa do časa zatekali naši aktivisti in tja je tudi pokazala izdajalčeva roka. Skupina Italijanov in njihovih belogardističnih hlapcev je nenadno obkolila Beceletovo jamo v Zagradu in v boju, ki je nastal, se je nekaj Paderšičevih sodelavcev predalo, on sam pa se je boril do zadnje krogle, ki jo je prihranil zase. V težkem ozračju, ki ga je ustvarila velika italijanska ofenziva, in v so-mračju obupa, ki ga je sovražni teror in domače izdajstvo razširjalo po naši Dolenjski, je bil odločen in hraber nastop Vinka Paderšiča in njegova žrtev kot nov mogočen klic k orožju, kateremu je v naslednjih mesecih sledilo stotine in stotine novih borcev. bij uvala nemška brzostrelka, je eden napadalcev, študent Devi-šašek obležal mrtev, ostala dva, Niko in Janko, pa sta bila ranjena. Po napadu, ki kljub ostremu obojestranskemu streljanju ni povsem uspel, so se partizani umaknili ob nemško italijansko razmejitveni črti v mirensko dolino, Janko in Niko pa sta bila pripeljana v Novo mesto na zdravljenje. Po ozdravljenju se je Janko priključil zopet partizanom in postal komandir mokronoške čete in z njo 15. decembra 1941 prešel v sestav II. štajerskega bataljona. Kot komandir II. čete tega bataljona se je Janko posebej izkazal v boju pri Primskovem in pri Stični. Ze v II. štajerskem bataljonu, še bolj pa kasneje v II. grupi odredov, ustanovljeni ob koncu marca 1942, ga je zvezalo najtesnejše prijateljstvo s poveljnikom bataljona in kasnejše grupe odredov, herojem Francem Rozma-nam Stanetom. Ko so II. grupo formirali, je bil Janko postavljen za komandanta I. bataljona, ki je bil poslej vsem partizanom znan kot Jankov bataljon. Sredi maja je glavno poveljstvo za-povedalo Stanetovi II. grupi odredov, da se prebije preko Save in preide na la italijanska patrulja, Milka pa ji je iz zaustavljajočega se vlaka pobegnila in odšla naravnost v II. belokranjsko Četo, v kateri je tudi ostala. Zaradi svoje požrtvovalnosti in hrabrosti je bila v avgustu 1942. leta sprejeta v Partijo. Ob ustanovitvi brigade Ivana Cankarja v septembru 1942 je postala brigadna administratorka, kmalu pa na lastno prošnjo odšla v četo kot borec in opravljala partijske funkcije. Leta 1943 je bila postavljena za političnega komisarja v četi in je kot borka bila v vseh borbah Cankarjeve brigade. Izkazala se je s številnimi junaškimi dejanji pri napadu na belogardistično in fašistično postojanko na Suhorju v novembru 1942 ter v bojih slovenskih in hrvatskih brigad pri Krašiču ter pri napadu na belogardistično postojanko v Pleterjah ter italijansko v Žužemberku. Njena prisebnost je ni zapustila tudi v najtežjem trenutku. 'Tako je nekoč pri Novem mestu obkolila njeno skupino sedemnajstih partizanov velika italijanska premoč. Milka je v kritičnem trenutku prevzela poveljevanje in se v jurišu z vso skupino, ki ni utrpela izgub, prebila iz sovražnega obroča. V bojih v Jelenovem žlebu je bila med prvimi, ki so so pognali med italijanske fašiste in se borila tako pogumno, da jo je s posebno pohvalo omenil v svojem poročilu Slovenski poročevalec. 17. avgusta 1943 je bila Cankarjeva brigada zapletena v hudo borbo pri Sv. Križu pri Litiji. Četna komisarka Milka je tudi tu napadala na čelu svojih borcev. Sredi bojnega meteža pa jo je zadel drobec mine, da je za vedno omahnila. Med borci je završal en sam krik: »Tovariši, naprej! Maščujmo Milko!« Pognali so se v nov napad in sovražnika pognali v beg. Po bitki so borci Milko svečano pokopali, njen komandant pa je Šobarjevi mami, ki je razen Milke izgubila v boju tudi hčerki Mico in Tončko, napisal: »Mama, nikar ne žaluj! Zaman Iščem danes med brigadirji takih borcev, kot so bile Tvoje hčerke — ne najdem jih.« Jože Mihelčič Zdrav, krepak in razumen kmetski fant, doma iz Vapče vasi pri Semiču, je že zgodaj prišel v krog, ki ga je zbiral pok ing. Janez Marentič. Ze več let pred vojno je bil član Partije, bil v okrožnem komiteju za Belo krajino ln od leta 1840 dalje kandidat ĆK KPS. Bil je spreten organizator in je vodil partijsko delo predvsem na odseku Semiča. V času, ko je v zahodni Evropi že z vso silo divjala druga svetovna vojna in se je takratni jugoslovanski režim vse bolj in bolj vpregal v voz fašistič-no-nacističnih agresorjev, je bil tudi Jože Mihelčič z nekaterimi drugimi Belokranjci po Natlačenovi policiji poslan v koncentracijsko taborišče v Iva-njici. Po vrnitvi iz taborišča ni niti malo odnehal v svojem delu, zato je tudi kmalu po razpadu Jugoslavije leta 1941 moral v ilegalo. Vodil je semiško partizansko skupino, ki so jo sestavljali deloma ilegalci, deloma tovariši, ki so sodelovali pri nekaterih sabotažnih akcijah, sicer pa živeli na svojih domovih. V avgustu je semiška partizanska skupina poizkusila z večjo sabotažo na železniški progi v bližini Semiča, v sredini oktobra pa so napadli nemško izselitveno komisijo v Blatniku nad Semičem, pri čemer je bil vodja komisije ranjen, kočevarskim kulturbun-dovcem pa so zgorela 4 gospodarska poslopja. Ko je proti koncu oktobra prišel belokranjskim partizanom poziv, da krenejo preko Gorjancev proti Bučki, kjer bi se imeli združiti z ostalimi dolenjskimi belokranjskimi enotami, so se črnomeljski, metliški in semiški partizani združili na Smoku nad Semičem. Takrat je bila formirana prva belokranjska četa, ki ji je poveljeval Lojze Fabjan iz Črnomlja, za političnega komisarja, v četi pa je bil postavljen Jože Mihelčič. Novo formirana belokranjska četa je po dvodnevnem pohodu skozi silne snežne zamete prodrla do Otočca na Krki, se pa od tam vrnila in hotela zopet doseči svoje taborišče na Debelem vrhu nad Tančo goro. O pohodu belokranjske Čete obveščeno italijansko di-vizijsko poveljstvo v Novem mestu je na ozemlje pod Gorjanci poslalo močne vojaške oddelke in vračajoči se Belokranjci so padli skoraj vsi v boju na Gorenjih f Lazah, kjer so jih v noči 2. septembra 1941 presenetili italijanski vojaški oddelki. V ostrem boju, ki se je razvil okoli Plutove in Šobrove domačije, je delu partizanske čete uspelo, da se je prebil iz sovražnega obroča.' Jože Mihelčič je pri tem zašel v vas Pribišje, kjer je padel v zasedo italijanskih vojakov iz semiške posadke. Pri vodnjaku na vasi je hotel priti do vode, medtem pa so ga napadli Italijani, ki so ga hoteli ujeti živega. Ker ni mogel več uporabljati orožja, se je spoprijel s sovražniki z rokami in podlegel šele po daljšem odporu. Italijani so ga odvlekli v Semič in ga med zasliševanjem strahotno mučili, nato ga pa izročili italijanskemu vojaškemu sodišču v Ljubljani. Tam je bil Jože Mihelčič 6. decembra sojen in kot prvi Slovenec obsojen na smrt. Preden so ga tri dni kasneje na vojaškem strelišču ustrelili, je svoji materi še pisal bodrilno pismo. Po usmrtitvi so Italijani odpeljali truplo Jožeta Mihelčiča v Trst in ga tam na skrivaj pokopali, da ne bi ljudje vedeli za njčgov grob in prinašali cvetja nanj, kot so to v uradnem aktu o ustrelitvi zapisali Italijani sami. (Nadaljevanji na 4. strmi) Stran 4 Stev. 51. EN DAN m&d Gromki glas dežurnega je presekal nočno tišino. V vojašnici zavlada hrupno vrvenje. Koraki in poveLja 6o zamenjali mir m tišmo, v kateri je počivala vojašnica. V spalnicah se vojaka oblačijo in obuvajo v popolnem miru Ln molku. Nekateri že postiljajo, drugi se niso utegnili še niti obuti. Se malo in vsa četa se bo zbrala na dvorišču k jutranji telovadbi. Dežurni je dal znak. Kot hudournik se razvijejo vojaki na piano, da vsak na svojem določenem prostoru počaka povelj 6vojega starešine. Po dvorišču odmevajo kratka in odsekana povelja, v spalnicah, ki so bile malo prej še polne, je pa spet mir in tihota. Le hodnik je žjv. Po njem hodijo gor in dol »požarni«, Znak dežurnega je prekinil povelja na dvorišču in skupine vojakov gredo k umivalnikom. Mir v spalnicah motijo zdaj le redarji, ki Spretno in urno urejajo v svojih sobah vse, do zadnjega kotička. Vsak hiti, da bi čimprej pospravil, in kmalu bo vsa vojašnica v redu — sobe prezračene in čiste, prah obrisan, kovčki pa razvrščeni kakor vojaki v stroju. Na dvorišču spet zadonvjo koraki. Prva skupina se je vrnilla od umivanja. Vse to poteka v popolnem redu ;n naglo. Udarec na zvon sporoči, da je tudi zajtrk že pripravljen. Pridni obedničairji teko, da svojim tovarišem postrežejo, da ne bo potem čakanja v stroju. Po mizah so postavljene »kodele kave, pri vhodu pa čakajo dežurni, da svojim vojakom razdele kruh. Glasni koraki po hodniku sporočajo, da so vojaki že tu. Ko v največjem redu posedejo za mize, se ogilasi dežurni; »Začnite!« in »Dober tek!«, na kar odgovore vojaki složno ko en sam: »Hvala!«. Po zajrtku gredo spet v redu in molče, da se oripravijo za »zanimanje«. Vsak pazljivo pregtleda svoje orožje. Obrisati je treba najmanjši prah, ki je ponoči pokril puško. Skupina veseljakov je na dvorišču že začela peti, Na dano znamenje preneha pesem in kAlo. sobe in hodniki se izpraznijo, vojaki pa gredo v »stroj«, kjer jih že čakajo njihovi starešine. Komandir gre od vojaka do vojaka, skrbno pregleda orožje in se hkrati zanima za vse potrebe vojakov, Komaj so komandirji končali pregled, že pride tovarriš komandant. Glasno pozdravi: »Smrt fašizmu!*, vojaki pa odgovore v en glas: »Svobodo narodul«. Pouk se je začel. Radisti podporočnika Djordjevića so zasedli prostore v svoji učilnici. Tovariš Djordjevič počasi in razumljivo razlaga svojim vojakom o virih električne energije. Za mnoge vojake, ki sedijo v učilnici, so besede njihovega komandirja neumljive in težke. Malokdo ve, kako teče električni tok, od kod ga dobivamo itn za kaj vse nam služi. Marsikdo ga je imel doma v hiši, toda malo ali nič ni vedel o njem. Ni čudno, vsi ti fanrtje so iz vasi ter niso .imeli priložnosti, da bi se poučili. Armada jim.bo odprla oči. Sli bodo domov z znanjem in izkušnjami, ki jih ' bodo lahko koristno uporabili vsak v svoji vasd. Tudi vojak Denič, sin kmeta iz kmečke delovne zadruge a Kosmeta, ki že drugo leto »luži v Armadi, prej ni vedel, kaj je rad'o-gram in kako se pošlje brez žice in kurirja od konca do konca zemeljske oble. Danes je najboljši mojster radist med nami, pa ne samo med nami. Čeprav mlad, z malo prakse in skušnje, je prekosil mnoge mojstre radiste. Iz učenca je postal mojster-učittelj, ki svoje znanje posreduje mlajšim tovarišem. V učilnici sedi tudi mladi vojak-rekrut Dobre Mladenovski, kmet iz Makedonije, ki je šele nekaj mesecev v vojski. Nikdar ni sanjal, da bo radist, a zdaj je med najboljšimi vojaki v četi. Zelo bister, poln volje in delovnega poleta se pridno uči in pazljivo posluša sleherno besedo 6vojega komandirja. Tudi on bo čez dve leti šel iz Armade kot radio-telegrafisit in bo, kakor pravi, tudi v civilu nadaljeval poklic, ki mu ga je omogočila Armada. In še mnogo je takih, ki niso nikdar mslili, da bodo kaj spremenili 6voj poklic, pustili vas in plug ter kot dobri strokovnjaki sedli k tako zapletenim oddajnikom morsejevih znakov. Mnogi radisti so že zapustili našo četo in nam pišejo. Ni jim žal, kar so se naučili v dveh letih svoje vojaške službe, temveč se stalno zahvaljujejo tovarišem v Armadi, ki jim je omogočila, da sedaj živijo ko ljudje, uspehih, ki so jih skupno dosegli. Vojaki svobodno, počasi, toda z razumevanjem tolmačijo vsako 6tvar in odgovarjajo na predavatelj eva vprašanja. Tako jim v pogovorih in razpravljanjih poteče politična ura. Zdaj je na vrsti čiščenje opreme, pisa nje pisem in sploh čas za osebne zadeve vojakov. Skupina najboljših političarjev premleva snov politične ure. Razčistiti morajo vse nejasne pojme. Zmoti jih klic k večerji. Kratek »6troj«, še nekaj povelj in že so za mizami K večerji je prišel tudi tovariš komandant. Pokusi hrano, sprašuje vojake, kako jim gre, če je hrana dobra in zadostna. Po večerji je kratek odmor, potem pa sledi kulturno delo. Ta čas ni nobena soba v vojašnici prazna. V eni skupina vojakov pripravlja skeč. To je igralska skupina vojaka IHča. Marljivo jih pripravlja, opozarva na napake, a vojaki ga poslušajo in resno tolmačijo svoje vloge. Spomini na ljudsko vstajo Borba končana — okupatorjevo orožje bo odslej tolklo (originalna fotografija Is NOB) fašističnih naallniklh ploveč po vseh svetovnih morjih na naših trgovskih ladjah, od koder pošiljajo kratke signale v svoj rodni kraj in sporočajo, da se 6reono vračajo domov. Štejejo si v čast da so radiotclegrafisti. Čas pouka je končan. Zdaj si je treba umiti roke. Še en žv žg, še en »stroj« in nekaj povelj, pa bodo vsi sedli h kosilu. Kosilo je obilno, vsak je zadovoljen, Še malo razgovora, še kakšno cigareto in že so na dvorišču. Skupina strastnih nogometašev že lovi žogo, odbojkarji so na igri>šću pred mrežo, a veseljaki, kakor vedno, so zaokrožili pesem. Tako mine odmor v igri Jn pesmi. Še malo, pa bodo spet v klopi. Začela se je politična ura. Predavatelj govori o zadružništvu. Razumljivo tolmači vojakom vprašanja našega zadružništva ter delo in 0'dlloke 3. letne skupščine zadružnikov FLRJ v Zagrebu. Vojaki pazljivo poslušajo. Zadrugarji se oglašajo k besedi in pripovedujejo o delu svojih zadrug in kako bodo novi ukrepi v zadružništvu se bolj podžgali voljo za delo vsakemu zadružniku. Govore tudi o težavah, ki so jih preživeli v zadrugi, pa tudi o velikih (Nadaljevanje s 5. tirani) Jože Mihelčič je izreden primer kmeta, ki je do poslednjih trenutkov svojega življenja ohranil brezprimeren ponos borca-komunista. Njegovo vedenje, borbenost, doslednost in poštenost v času pred zlomom Jugoslavije 1. 1941 ga je privedlo v vodstvo Partije v najtežjem in najbolj odgovornosti poh.-.n času. Njegova sposobnost organizatorja političnega agitatorja in aktivista je veliko pripomogla, da so že v poletju 1941 odhiteli prvi belokranjski borci v gozdove in dvignili upor proti fašističnemu osvajalcu. ilija Badovinac Ilija Badovinac je bil doma iz kmetije v Rosalnicah pri Metliki. Bil je zelo vedoželjen in razgledan, kar je dokazovala njegova lepa knjižnica. Tudi on je kot Jože Mihelčič bil v vrstah napredne belokranjske kmečke mladine in se je zato že takoj od vsega početka pridružil OF ter postal član terenskega odbora OF za Rosalnice. Leta 1942. je bil sprejet v Partijo in spomladi istega leta je odšel v partizane. Kmalu je postal namestnik komisarja v II. bataljonu Belokranjskega odreda in se udeležil napada na fašistično postojanko Hrast pri Suhorju. V začetku julija je bil v bojih s fašisti pri Zajcu v Gorjancih, kjer je zloglasni belo-gardistični štajerski bataljon vpadel našim borcem v hrbet. V napadu na italijansko postojanko v Rožnem dolu je z bombami napadal italijanske bunkerje in sam ujel več italijanskih vojakov. Julija 1942 je postal komandant gorjan-skega bataljona in vodil z njim uspešne akcije pod Gorjanci, na Sentjernejskem polju, pri Smarjeti, Škocijanu in v mi-renski dolini. Pod njegovim poveljstvom je bataljon postal znan po svoji borbenosti, zato je v novo ustanovljeni Cankarjevi brigadi postal komandant III. bataljona, ki je slovel za najboljšega v brigadi in je pod njegovim vodstvom izvrševal najtežje akcije, zlasti na močno utrjene postojanke. Suhor, Kal, Ple-terje, Primskovo, St. Vid pri Stični, Bič itd. so kraji, kjer se je odlikoval v boju s fašisti in belogardisti. Posebno pa se je odlikoval pri razbitju velike italijanske ofenzive ob koncu janurrja in začetku februarja v Vivodino, kjer je sam napadel in zavzel po italijanskih vojakih branjeno hišo in v njej ujel 15 Italijanov. Sodeloval je v bojih za utrjene postojanke St. Rupert, Kočevje in drugod po ribniški dolini in Suhi krajini. Pri julijskem napadu na fašistično belogardistično postojanko v Žužemberku se je odlikoval predvsem v bojih za Zafaro. Prav tako je bil s svojimi borci po vseh bojih ob času vdora naših brigad na nemško zased-beno ozemlje v Posavju. Zaradi svojih sposobnosti je bil imenovan za namestnika komandanta XII. brigade, ki se je predvsem odlikovala v bojih z Nemci. Po kapitulaciji Italije je bil v Novem mestu, nato pa odšel v Šercerjevo brigado, kjer je postal komandant bataljona. Udeležil se je bojev XIV. divizije za Kočevje v decembru 1943, v januarju pa je s XIV. divizijo odšel iz Bele krajine preko Vivo-dine ln Hrvatske proti štajerski, kamor je divizija prispela 6. februarja 1944. V silnih bojih, v katere je bila divizija takoj po svojem prihodu na Štajersko zapletena, je Ilija Badovmac pri prehodu GraČnice še razbil nemško zasedo, potem pa, ko je dvigal sovražno brzostrelko, omahnil smrtno zadet. Tovariš Ilija Badovinac je bil med onimi borci, ki se je vsakemu vtisnil v spomin, kdor ga je poznal. Preprosti belokranjski kmet si je med narodnoosvobodilno borbo-s svojim osebnim junaštvom in spretnim vodstvom svojih enot nabral toliko slave, da živi še danes v spominu Bele krajine in Dolenjske kot junak. Bil je strah Italijanov in domačih izdajalcev. S svojimi pogumnimi nastopi je hrabril tudi civilno prebivalstvo in večal njegov odpor proti okupatorju, njegovi borci pa so videli v njem svetal lik junaka, ki jim je bil vedno že s svojo prisotnostjo zagotovilo uspeha. Zato se je tudi na.l njigovim domom znesel ves bes okupatorja, ki mu je mater odgnal v koncentracijsko taborišče, dom mu pa popolnoma uničil in ga porušil do tal. Krepko razviti, postavni Ilija je bil izredno hraber v napadih in neizprosen maščevalec okupatorjevih zločinov. O njegovih pogumnih dejanjih kroži Še danes med starimi borci in med prebivalstvom nebroj zgodb, ki dokazujejo kako iskreno radi so ga vsi imeli. V drugi sobi je skupina pevcev — pevski zbor vojaka Ekrema, mladega učitelja s Kosmeta. Tudi njegov zbor pridno vadi. Vsi želijo, da prireditev, ki jo pripravlja kulturno-prosvetni odbor na čast dneva Armije, čiimbolje uspe. V tretji učilnici ae rekruti pod vodstvom vojaka Lončarja učijo štirih osnovnih računskih operacij, v sosednji sobi pa skupina tehničarjev pripravlja stenski časopis. Na dvorišču v mesečini plešejo k61o — veseljaki so zaposlili svojega harmonikarja. Toda tudi sedaj udarec na zvon ustavi pesem in k61 o in zaba/vo. Razšla se je igralska družina in pevci vojaka Ekrema. Vsak hita, da si čimprej umije noge in leže. Za tegli zvok piščalke tn gjlas zvona sta razglasila počitek. V sobah še zadnji urejajo obleke, redarji končujejo tvoj posel, a bolničar pregleduje noge. Po hodniku hit« še zadnji vojaki. Vsak bi rad čimprej legel in «i tako nabral novih moči za jutrišnji dan. Zadnji glas zvona, in vse je utihnilo. V sobah so ugasnile luči, povsod je grobna tišina, le na hodnikih hodijo »požarni«, vedno budni in pripravljeni stražarji- Tako je potekel dan. So v Četi tudi lepši in veselejši, kakor je bil 29. november in kakor bo v kratkem 22. december, dan naš Armade. %*-* Letos slavnostno praznujemo desetletnico naše revolucije. Vse naše proslave se spominjajo oborožene vstaje, hkrati pa 60 manifestacija moči in enotnosti našega ljudstva, njegove neomahljive vere v Komunistično partijo Jugoslavije in tovariša Tita. Ljudstvo Bele krajine, zibelke partizanstva na Dolenjskem, «e letos živo spominja hrabrosti borcev, najboljših sinov in hčera svojih vasi in trgov, padlih v težkih bojih za domovino. Imena padlih na Lazih, Janeza Malnariča, hrabrega mitraljez ca Jakšetovega Mirka iz Prapro-ta, Franceta Šetine in vseh drugih so zapisana v zgodovino z zlatimi črkami. Živo nam je vsem v spominu naporno in odgovorno delo terenskih aktivistov, skrb ljudske oblasti za preskrbo partizanskih enot z vsemj življenjskimi potrebščinami. Marsikdo se spominja strahot, ki so jih sejale podivjane fašistične zverine, spominja se na prečute noči staršev za svoje sinove, brate in sestre, ki so bili izgnani v internacijo samo zato, ker 60 ljubili rodno grudo im ker so 6e uprli barbarskemu jarmu. Marsikdo se spominja svojih sinov m hčera, bratov in sester, ki so ob zvokih veselih partizanskih koračnic veselo korakali skozi dolenjske vasi. Ob spominih na najsvetlejše trenutke naše revolucije nam uhajajo spomini tudi k prvim organiziranim in uspelim napadom na okupatorja. Ena izmed številnih akcij je bila akcija na čuvajnico in vo-Idovodno črpalko pri Rožnem dolu 8. junija 1942. leta. Spominjam se je prav posebej zaradi tega, ker je nadvse dobro uspela in bila brez žrtev za nas. Naša 2. četa 1. bataljona Belokranjskega obreda je taborila v gozdu nad vasjo Brezova reber pri Semiču. Četa je štela okrog 30 mož s komandirjem Džem-som in komisarjem Jovanom. Bili smo slabo oboroženi, saj smo imeli komaj 10 jugoslovanskih pušk, 3 lovske puške, nekaj revolverjev in bomb, 6. junija je komandant bataljona Mitja s komandirjem in komisarjem naše in prve čef.c pregledoval poiožaj in dajal navodila za bližnji napad. Sedmega junija smo se v četi pripravili za borbo. Razdeljeno je bilo orožje, bombaši so se urili v metanju bomb, strelci pa so dobivali zadnja navodila, kako morajo napadati in jurišati. Seveda ni bilo lahko razdeliti "orožja — borcev nas je biflo 30, pušk pa samo 10. No, končno je bilo odločeno, da dobi 10 borcev puške, druga skupina 10 borcev pa bombe. Jurišna in bombaška skupina sta bili tako postavljeni. Italijanska fašistična postojanka v čuvajnici in vodovodni črpalki je štela 24 mož s 24 puškami, 2 puškomitraljezi in večjo količino bomb in nabojev, nas pa je biflo iz obeh čet 35 mož z 20 puškami in nekaj bombami. Sorazmerje moči je bilo torej 1:1 in pol v našo korist. Osmega junija, je 6«ta ob petih »ju-traj krenila v napad, polna pričakovanja in negotovosti, kakšen bo uspeh našega prvega napada na utrjeno postojanko. Borcem ie sijala iz oči odločnost, na licih pa ai videl lahko tudi mržnjo do okupatorjev. Vsakdo se je spominjal zverskega divjanja tujcev in trpljenja svojcev v zaporih in taboriščih. Ob sedmih zjutraj smo se približali postojanki. Bil je lep sončen dan, trava se je ie lesketala tu in tam v rosi, iz bukovega gozda pa je prihajalo milo ptičje petje. Iz čuvajnice se je slišal« odvratna pesem tujcev. Trdneje smo stisnili puške, komandir in komisar pa sta nas popeljala na že poprej določeno mesto. Od čuvajnice smo bili oddaljeni Še 50 metrov, rob gozda pa je bil naša jurišna lin'jja. Ležali smo v mehki travi, obdani z mahom in praprotjo ter čakali na znak za napad Položaj nam je nudil k.asen pogled v dolino, na železniško progo, čuvajnico in železniški predor. Opazovali 6mo Italijane, ki so pred čuvajneo navijali gramofon in plesali. Tako smo počakali do 11. ure, trdno prepričani, da komandir čete čaka na ugodno priliko za napad. Ob enajstih se je res zbrala italijanska posadka pred čuvajnico k razdelitvi kosila. V trenutku, ko sta dva Italijana pri-nesla kotliček za hrano, je dal komandir čete znak za juriš. Kakor eden smo z glasnim vzklikom »Juriš!« planili iz gozda proti postojanki na presenečene in prestrašene Italijane. Nekaj trenutkov so nas začudeno gledali, potem pa so se znašli. Poskakali 6o v bunkerje in za okna čuvajnice. Začelo se je peklensko streljanje in metanje bomb, toda Italijani zaradi prevelikega strahu niso nikogar od nas zadeli. Čez nekaj minut smo že bili tik ob čuvajnici. Italijani so se upirali posebno v bunkerjih, toda naši bombaši so opraviili svoje. Komisar čete je skočil v prvi bunker in prinesel prvi zaplenjeni puškomitraljez naše čete, — Borba je trajala kakšnih 15 minut. Po likvidaciji čuvajnice so naši borci tekli na pomoč prvi četi, kije napadla vodovodno čr-paV'O in ki je medtem tudi že zaplenila piiškomitraljez.. Čez nekaj trenutkov je bila likvidirana tudi ta posadka. V tej borbi smo zaplenili 2 puškomi-traljeza, 24 pušk, 110 bomb. 15.000 nabojev in precej vojaške opreme, ujeli pa smo tudi 4 Italijane. Ušel je samo 1 Italijan skozi železniški predor v Semič. Mi nismo imeli žrtev. Prva skrb je bila, kako odnesti tako veliko količino zaplenjene opreme. Morali smo pohiteti, ker je pretila nevarnost, da bodo Italijani iz Rožnega dola prihiteli na pomoč napadeni postojanki. Napolnili smo si vse žepe in torbe, v italijanske odeje pa smo nametali vseiga, kar smo mogli vzeti s seboj in naredili svežnje. Tako oboroženi in težko obloženi smo z veselo pesmijo korakali nazaj v taborišče. Kaj dokazuje tudi ta uspela akcija belokranjskih partizanov na utrjeno okupatorjevo postojanko? Klevetnikom iz Sovjetske zveze dokazuje, da nas je v borbi vodila visoka politična zavest, ki sta jo vlivala borcem v srce naša Partija in tovariš Tito. Tudi ta borba, samo ena izmed tisočerih in tisočerih borb jugoslovanskih partizanov od leta 1941 do 1945 dokazuje, da so lažnjiva vsa obrekovanja naše zgodovine, da je bila naša borba, »6amo borba neorganiriranhi grupic« in da »brez pomoči Rdeče armade sploh ne bi mogli uresničiti ljudske vstaje in revolucije pripeljati do končne zmage«. Ob našo Armado, ki je skupno z ljudsko oblastjo zrasla v oboroženi vseljudski *wte)i, »t> d'ane* sama« lAjtamtaj« kile-v«*- niiki. Armada je strnila svoje vrste z ljudstvom in predstavlja granitni branik, ob katerem se razbijajo vse klevete in laži, vse pretnje in žaljive besede umazanih poglavarjev iz Kremlja in vseh njihovih satelitov. Dokler bo nase ljudstvo z vsemi pripadniki Armade čutilo topel dih svoje Partije, dokler bodo v naših srcih živi spomini na like borcev, padlih za svobodo in neodvisnost domovine in dokler bo v naših prsih bilo *rce herojskega Titovega pokolenja, na« ne bodo prestrašile nobene grožnje. Neustrašeno bomo varovali resnico in napredek, svobodo in neodvisnost naše socialistične domovine. Podpolkovnik Drago Jerman OB 22. DECEMBRU Armada svojemu ljudstvu Garniziji v Črnomlju in Novem mestu sta samo letos prispevali 83.380 prostovoljnih delovnih ur pri javnih delih, Ljubezen ljudstva na Dolenjskem do svoje vojske je izza let narodnoosvobodilne borbe že dobro poznana. Ze med vojno je borec rad zamenjal, če mu je to le dopuščal čas, puško za koso aH plug in pomatgaJ kmetu na polju, ki je skrbel za svoj in za borcev kos kruha. Ko so po vojni pustili fašistični osvajalci v naših krajih na tisoče porušenih hiš, gospodarskih zgradb, porušenih mostov, železnic, raznih poslopij itd., je ležala pred nami obnova domovine kakor ogromno breme. Požgane vasi, porušena prebivališča — vse to je čakalo na pridne roke ljudstva. Desettisoči so priskoČ:lli na pomoč, ko je pozvala Partija narod k obnovi, Na pomoč je prišla tudi naša Armada kot nerazstavni del svojega ljudstva. ♦ Kdo je pisal v povojnih let'h vsa prostovoljna dela v naših okrajih? Točnih podatkov menda ne bi nikjer več dobil. Marsikaj bi bilo treba oceniti, o marši-čem govori samo še spomin, da so to ali ono reč zgradili »udarniki«, kakor smo navadno pravili prostovoljcem. Zato bi zaman dane« iskal tudi zapiskov, koliko so v vseh preteklih letih naredili v korist javnosti naši vojaki, pripadniki Armade, v dolenjskih okrajih, Za leto 1951 pa je slika malo boljša. Enote garnizije v Črnomlju so na primer letos do konca novembra prispevale pri najrazličnejših delih 42.380 prostovoljnih delovnih ur! Kje je ta pomoč? Vojaki in oficirji naše JA so obiskovali med letom kmečke delovne zadruge in jim pomagali pri njihovem delu; priskočili so na pomoč na državnih posestvih, pomagali so siromašnim kmetom jn raznim podjetjem. V črmošnjicah je na primer 15 vojakov pomagalo 15 dni v trgatvi, pri pobiranju koruze in kopanju krompirja. Pomoč krepkih fantov se je seveda posestvu izdatno poznala! V Krupi so vojaki orali z dvema paroma konj, deset vojakov pa je 25 dni pomagalo pri kopanju krompirja m repe. delavcev hvaležni 15 jih je Težko bi 4lo brez njih, ker je posestvu vedno primanjkovalo. Zadružniki v Gribljah 6o črnomaljskim borcem J A. Kar prišlo na pomoč pri jesenskih delih, Se bolj pa so se pomoči iz Armade razveselili zadružniki na Stražnjem vrhu: 20 vojakov je 25 dni pomagalo pri trgatvi, 20 parov konj pa je vozilo les za gospodarske zgradbe. Samo tej kmečki zadrugi so naši borci prispevali 5000 delovnih url Kdo bi naštel vsa i^w^w^t. delal Na Tanči gori so pomagali vojaki pri trgatvi, v »Bcl- sadu» so 25 dni po- ? jž^fTi wto > u**$ ma g ali pri shranje- s pj vanju in mletvi sadja, gozdni manipulaciji v Črnomlju pa je deset vojakov pomagalo skoraj mesec dni pri odpr emu lesa. Pri pogozdovanju v Beli krajini so borci prispevali 300 delovnih ur. Za tlakovanje ceste skozi Črnomelj so borci J A letos opravili 4000 delov-nih ur. pri igradnji mostu pa so prispevali 300 ur. Pomoč na železnici, okrajnemu magazinu, pa v oranju na poljih siromašnih kmetov, ki so med vojno ostali brez vprežne ž'vine — ali ni vse to kakor nekoč v partizanih, ko dostikrat nisi mogel potegnit prave meje med vojaškimi in »civilnimi nalogami borcev? Ne gre samo za fizično pomoč. Samo letos so n. pr. enote črnomaljske garni- zije priredile v mestu in na vaseh 43 kulturnih prireditev, ki jih je obiskalo nad 8000 ljudi! Prštejmo 43 predavanj, sodelovanja na ostalih prireditvah in proslavah, pa sodelovanje oficirjev in pod-oficirjev v Zvezi borcev, pa delo v šahovskem klubu, fizkuituri, Aeroklubu in športu sploh, pa dobimo pravilno sliko naše Armade, ljudske vojske, legitimacijo Titovih borcev! (Nadaljevanje na 5. strani)) Novomeška garnlzlja JA Je letos ob Dnevu vstaje podarila me»tn nov moat v Ragov log r Stev. 51. DOLENJSKI LIST Stran 5 IZ DAŠ m K&AJJEV smihel pri žužemberku se budi Kakor po drutrlh krajih smo tudi pri nas prlčolj z gospodinjsko Izohraževalnlm tečajem. Vabilu na tečaj se Je odzvalo 60 deklet lz bližnje ln daljnje okolice Smihela. V»aka bi rada poslala dobra kuh"r!ca. A nič već? Za teoretično znanje gospodinjstva In drugih važnih panog našega gospodarstva pri de kletih sprva ni hllo pravega razumevanja. Ko pa jim je učlteljstvo pravilno raztolmačl-lo načelo: »Brez teorije nI prakse« ln obratno, so se z veseljem priglasile tudi za teoretičen pouk. Zaradi prevelikega števila prljavljenk smo razdelili tečaj na dve skupini, ki Imata izmenoma teoretični ln praktični pouk. Mlajše te-Čajnice pa obiskujejo samo praktičen pouk. pri organizaciji tečaja smo imeli precej težav. A trud je bil že oh prlčctku poplačan z velikim uspehom: nad 21) tečajnic se je včlanilo v OF. Pri praktičnem delu nam s požrtvovalnostjo pomaga ljubezniva tovarlšica Pesnikova. Tudi priprave za volitve v OF potekajo prav lepo ln v redu. Upamo, da bomo tudi tu dosegli prav lep uspeh. Za novo leto bo mladina skupno s starejšimi priredila igro »Županova Micka«. Tako se bodo tudi Suhokranjčanl začeli kulturno-prosvctno dvigati. J. C. cvetoče slive in marelice v smihelu Na Burgarjevem vrtu v Smihelu pri Novem mestu so pred 14 dnevi letos že drugič cvetele slive, pred dnevi pa so se pokazali prav lepi poganjki tudi na marelicah. Topla jesen je torej tudi v Šmihelu pokazala, da zna biti prav muhava: na Gorjancih sneg, pod njimi cvetoče marelice ... V. M. žabja vas Pretekli teden Je praznoval v krogu svoje družine devetdesetletnico rojstva tov. Franc Nečlmer. posestnik v Žabji vasi. Jubilant Je navzlic visokim letom Se vedno duševno In ff Znana gostilna Na vratih" Je spet odprta. Nudi mrzla ln topla Jedila ter pijače vseh vrst. — Za obisk se priporoča Helena Obrez telesno čil in zdrav. Pokornost mu odpovedujejo le noge. Vedre volje nam Je pripovedoval svoje doživljaje v življenju, žalosti ga le, da je ostal sam, kajti vsi sovrstniki ln prijatelji iz mladostnih časov so že pomrli. Želimo mu Se mnogo zdravih ln veselih let! L- N. iz st. petra Krajevna zveza borcev je precej delavna, saj smo imeli ustanovni občni zbor šele prve mesece letos In vendar Imamo v tem letu že precej vidnih uspehov. Tudi občni zbor smo v zvezi g tekmovanjem izvedli prav dobro ln brez kakršnekoli pomoči. Zmanjšali smo odbor od 15 na 9 članov, ker je dosedanja neudeležba na sejah ovirala vse delo organizacije. Pripravljamo se na deseto obletnico JA. Za ta dan bomo pritegnili k sodelovanju čimveč ljudi. Na našo sejo smo povab'11 koordinacijski odbor. Dogovorili smo se, da bodo pri proslavi sodelovale vse organizacije, vodila pa bo Zveza borcev. Sodelovala bo tudi mladina predvojaške vzgoje, ki bo nastopila na odru, gasilci pa se bodo udeležili proslave v uniformah. Tudi drujre organizacije so prav delavne, kar smo videli v poročilih na občnih zborih vaških odborov OF. Čeprav večkrat mislimo, da nismo nikomur v korist, smo vendar dosegli le precej uspehov. Mladina v št. Petru je že imela volitve, sedaj pa se pripravlja za Novoletno Jelko, pri kateri bo nastopila z Igro. Tudi mladinski aktiv Luterško selo Je pripravil igro, ki Jo Je imel 1«. decembra. Ta aktiv Je bil osnovan šele letos septembra, pokazal pa je Izredno voljo ln zanimanje za sodelovanje z ostalimi organizacijami. Nerazumevanje pa kažejo nekateri starejši ljudje, ki ne zaupajo oblasti ln si predstavljajo, da se mladina v svojih organizacijah le pohujšuje ne pa vzgaja. Naše zaključno delo za letos bo Novoletna Jelka, ki Jo priredi odbor Zveze borcev s pomočjo ostalih organizacij. Na proslavo Novoletne jelke vabimo že sedaj, saj je čisti dobiček namenjen za ograjo spomenika, ki smo ga letos postavili našim borcem, ki ao dali svoja življenja za našo svobodo. O gospodinjskem, kmetijskem in sadjarskem tečaju pa bomo poročali drugič. Marija Gregorčič tudi v brusnicah so začeli V prostorih osemletne šole Je vsak četrtek zelo živahno. IS deklet lz vasi Velike Brusnice, Ratež. Dol. Suhadol tekmuje med seboj, katera ho boljša gospodinja. Znanje, ki ga dobijo pri pouku v gospodinjskem tečaju, skušajo tudi praktično uresničevati. Zellmn, da hI ta prvi gospodinjski tečaj v našem kraju vzbudil mnogo zanimanja za Izobraževanje žen ln deklet. Saj dobra gospodinja še vedno tri ogle pri hiši podpira! J. R. mirna nZKULTURA® f SPOR »vseh 9« prvak novega mesta za leto 1951 5. decembra letos je bilo zaključeno kegljaško prvenstvo Novega mesta, ki je trajalo od 19. novembra dalje. Na prvenstvu se je za častni naslov »Prvaka Novega mesta« v kegljanju za leto 1951 borilo Sest kegljaskih klubov: Vseh 9 Luknja, Dama. Kmet, Planka ta Metla. Vse prvenstvene tekme so bile odigrane na kegljišču gostišča Lampret na Bregu. Triurnim napetim vsakovečernim tekmam je prisostvovalo veliko število gledalcev, ki so' tepe potege posameznih kegljačev nagrajevali z burnim ploskanjem. Ob zaključku tekmovanja so bile tekmujočim klubom podarjene diplom©. Poleg diplom sta bili podarjeni dve častni diplomi. Prvo je prejel najstarejši keg-ljaski mojster tov. Ferdo Buk. kapetan kluba »Planka«. ki nič manj že kot 43 let uspešno nastopa v tej športni panogi. Drugo častno diplomo je prejel najuspešnejši keg-ljač tega prvenstva tov. Karel Fišar, član kluba »Vseh 9«. ki Je v 90 lučajih podrl 181 kegljev. . _ Častni naslov »Prvak Novega mesta« v kegljanju »a leto 1951 si je priboril z ab-•olutno zmago kegljaški klub »Vseh 9«. ki je osvojil vseh 10 točk in podrl 1237 kegljev. Vratni red ostalih klubov je naslednji: 1. KK Vseh 9 10 točk 1237 kegljev 2. Luknja 8 " — " 3. Dama 6 *' 1048 " 4. Kmet 4. 1048 " 5. Planka 2 '* 1058 M 6. Metla 0 923 Vrstni red posameznih igralcev pa je "^l^Fišar 181 K Vseh 9 2 Rernard 160 K Planka 4. Adam Ivan 145 K Krnet 5. Mežnaršič V. 143 K Luknja 6. Rustja 142 K Vseh 9 7. Barantin 142 K Vseh 9 8. Pavlin 141 K Luknja 9. Novak J. 136 K Vseh 9 10. Pikelj 133 K Kmet 11. Jerman 133 K Vseh 9 12. Barbič 132 K Luknja Vse prvenstvene tekme je kot glavni sodnik odlično vodil tov. Riko Urh. kot sodnik pa tov. Robert Romih. Vsem kegljaškim klubom, ki so veo ali manj uspešno zastopali svoje ime na letošnjem prvenstvu iskreno čestitamo hi 3jm želamo, da na prihodnjem prvenstvu 6© dosežejo lepše uspehe. Svečanemu zaključku so poleg ostalih prisostvovali tudi predstavniki oblasti. K- U. strelci so tekmovali Okrajni odbor strelske družine Novo mašto je na čast desete obletnice ustanovitve JA razpisal tekmovanje strelskih družin za nas|ov najboljše skupine v okraju. Strelskega tekmovanja na strelišču v Gotni vasi se je v nedeljo lfi. decembra udeležilo sedem skupin: Strelska ekipa družine »Gorjanci* iz Novega mesta, ekipa družine okrajnega ljudskega odbora, tekstilne tovarne, ekipa strelske družine UrSna sela. Mirna peč, Št. Peter in Gabrje. Povprečni doseženi rezultati so bili dokni slabi, kajti puške, a kakršnimi razpolagal« strelske družine, so sicer dobre ,za uničevanje, municije, za kak-ćno precizno streljan je pa >e da)eč.,,ne-/I. Vrstni red po doseženih rezultatih (številu krogov) je naslednji: (Nadaljevanje s 4. strani) Skoraj nič manj niso pomagale enote garnizije v Novem mestu. Mesto je ponosno na novi mc6t v Ragov log, ki so ga borci JA na Dan vstaje podarili meščanom potem, ko so vložili vanj 16 tisoč 262 ur prostovoljnega dela! Na raznih delih pri popravljanju številnih potov in pri pomoči pri; tlakovanju ceste 6kozi Novo mesto, pri razkladanju gradiva na postaji td so borci JA v Novem mestu in okolici opravili nad 13.000 prostovoljnih ur, 6kupno pa letos 41.000 delovnih ur. * Samo črnomaljska in novomeška gar-nizija sta letos prispevali svojemu ljudstvu 83.380 ur prostovoljnega dela v javnih delih! Ne v besedah, temveč v dejanjih se kaže naša stvarnost: Partija — Tito — Armada — in ljudstvo, to je v lovi Jugoslaviji eno življenje] Ekipa (pet članov) strelske družine »Gorjanci« od 750 možnih 143 doseženih krogov; ekipa OLO 143 krogov, ekipa iz Mirne peči 97 krogov, ekipa iz Uršnih sel 106 krogov, ekipa iz St. Petra 13 krogov, ekipa tekstilne tovarne 80 krogov. Ekipa strelske družine iz Gabrja nI hotela tekmovati, ker je prišla v spor zaradi delitve nabojev, ki jih je baje dobila pet premalo. Naboji so bili v originalno zapečatenih kartonih in ni bilo mogoče verjeti, da bi jih pet manjkalo, ker se to do sedaj še ni dogodilo. Vsled tega je ekipa u, Gabrja demonstrativno zapustila strelišče, še poprej pa so se njeni Člani opili pri Dre-niku in jim to nikakor ni v čast. Vsaj na takšnih skupnih nastopih bi mogli pokazati več resnosti! Izmed posameznikov je dosegel največ točk tov. Skedelj, član ekipe OLO. ki je dosegel od 150 možnih 49 točk. drugi pa je bil tov. Romih, član ekipe »Gorjanci«, ki je pri enakem številu zadetkov dosegel 47 točk p. krim (ljubljana) ! triglav (kočevje) 6:6 (3:3) Minulo nedeljo je bila v Kočevju pri jateJjska nogometna tekma med domačim: in enajstorico ljubljanskega Krima, člana prve slovenske nogometne lige. Igrali so v počastitev 10. obletnice J A. Gostje so prišli z Ippo in premišljeno igro kmalu v vodstvo ta so vodili proti koncu celo s 6:3. Ko je bil poraz domačih že skoro gotov, so ti v zadnjih dvajsetih minutah zaigrali požrtvovalno ta urejeno tako kot Jih že dolgo nismo videli. S stalnimi napadi so uspeli izenačiti Tezultat. Če bi bilo streljanje na vrata bolj točno ta če bi bilo malo več sreče, bi izšli iz tekme kot zmagovalci. Tekma Je bila vseskozi na dostojni športni višini, kar je zasluga dobrega in strogega sodnika tov. Bjadevskega Med domačimi igralci so bili naipožrtvoval-nejši Andolšek, Klun, Bižal in Bartolom«. Gole za domačine so dali: Klun dva. Bižal, Bartolome. Bakarič in Podbelšek pa po enega. Gledalcev Je bilo za naše razmere izredno veliko in se vidi, da se občinstvo za tekme a kvalitetnimi moštvi zelo zanima. Gledalcem so bila razdeljena navodila za športno stavo, za kar je tudi precej zanimanja -ko Šahovsko Življenje v novem mestu Ni več delovnega kolektiva, delovnega človeka, ki ne bi rad pospgel po šahu; zato lahko rečemo, da postaja šah naša ljudska igra. Šah je neprecenljivo vzgojno sredstvo. Je J malem človeško življenje, ki je polno borb, zmag, samopremagovan ja itd Pri Igri jPoznaš vrednost vztrajnosti, skrbnosti, natančnosti, predvsem pa intenzivno delo. šah 'J nazorno pokaže nevarnost lahkomiselnih dejanj, neznatna napaka te vodi v poraz. Šah je telovadba za naše duševno ži?-.lenje, gradi nam karakter, močno voljo, vse lastnosti delovnega ljudstva, ki si z borbo Cr v s *neializem. iNaše delovno ljudstvo je dalo šahovski l-m Rastno mesto, zato smo dolžni, da to ucle.istvovan.ie tudi podpiramo. Pomanjkanje pripravnega prostora je naj-*i 0,^ira 2a razvoj društvenega šahovskega življenja v Novem mestu. V zadnjem času smo le toliko napredovali, da imamo v kavarni prostorček za omarico, kjer imamo šahovske rekvizite. Vendar pa šahovsko društvo v Novem mestu kljub težavam živ'. Že od novembra dalje ima kvalifikacijski turnir, ki bo zaključen 24. XII. Sodeluj? 20 tovarišev, štiri tovariše smo morali Črtati, ker se niso redno udeleževali turnirja. Prav tako pripravljamo Šahovsko tekrao-vanie med podružnicami sindikatov. Na čast 10 obletnic« ja smo pripravili dvoboi med Šahovskim društvom Novo mesto in J A na 50 deskah. Vsak torek ta petek zvečer so t-abovski večeri v kavami, ker drugih prostorov zaenkrat ni na razpolago, šahovsko društvo Novo mesto vabi tovariše, ki imaio veselje do šaha, da se javijo kot člani, ker le v skupnosti Je moči K. S. Šahisti ja j novo mesto na 48 deskah Na čast Dneva JA so v nedeljo 16. de rembra Igrali t Domu JA v Novem mestu uspelo tekmovanje šahlstov garnlzlje ln Članov šahovskega društva Iz Novega mesta. Trebnja in študentovskega društva »Stojan Puc«. Zmagali ao šahisti Jugoslovansko armade z rezultatom 24.5 proti 23,5. Na prvih 10 deskah pa je znašal rezultat 7 : 3 tn elvll ne igralce. Kolarsko podjetje na Mirni Je 8. decem bra Izpolnilo letni proizvodni plan. Podjetje, ki je znano po svojih kolarsklh. sodar-sklh ta mizarskih Izdelkih po okraju ta Izven njega, se nadalje trudi za nove uspehe. Z. delavski svet rudnika kanizarica dobro gospodari Na četrti redni seji, ki Je bila 5. decembra, so člani delovnega kolektiva rudnika Kanlžarlca ugotovili, da so bili sklepi zadnje seje v redu Izpolnjeni. Podpredsednik upravnega odbora Je podal poročilo o delu upravnega odbora, za katerega so se člani delavskega sveta zelo zanihali. Razne postavke o znižanju ta zvišanju stroškov ta Jim Je podrobno razložilo računovodstvo ln tovariš direktor. Sklenili so. da bodo pokrenlll vse potrebno za dnevno doseganje planov ln organizirali delo tudi ob nedeljah, da bodo laže Izpolnili obveze namenjene za Izvoz. Kontrolirali bodo vsa stanovanja ta pMppšlll d*lo pri stavbah s prostovoljnim delom, pri čemer bo pomagala tudi uprava radnika. Poživili bodo že obstoječe obratne konference, na katerih bodo člani upravnega odbora posredovali članom delavskega sveta razne uredbe, zakone itd. Tudi postajo za prvo pomoč bodo čimprej uredili. Postavili hodo brlvnlco, v katero bodo lahko zahajali tudi delavci Izven rudniške kolonije. Pred kratkim so uredili tudi čitalnico ▼ kateri se bodo rudarji v prostem času Izobraževali. Letni plan rudnika bo Izpolnjen navzlic raznim težavam, katere jim večkrat povzroča prekinitev električnega toka, neupravičeni Izostanki Itd. Betoniranje novega opornika dobro napreduje, saj so zabetonirali že 35 metrov. Lahko hI bilo narejenega že več, pa se Je zaradi stalnega deževja zemlja zrušila, a čimer so zamudili ves mesec. Opornik bi moral biti zabetoniran 15. decembra, zaradi te zamude bo pa predvidoma Bele 15. Januarja 1952. Strokovnjaki, ki »o prišli Iz Trbovelj, se zelo trudijo, da bi hllo to delo čimprej gotovo, pri tem pa dobro učijo tudi naše delavce, ki bodo potom, ko bodo strokovnjaki odšli. lahko sami opravljali vse delo. J. G. iz podgrada Na predvolilnem zborovanju frontovcev smo se pogovorili tudi o kulturnoprosvetnem delu. Edina želja nas vseh je, da začnemo delati tudi na tem polju. Organizirali smo mladinski pevski zbor, ki je takoj začel z rednimi vajami. Uspeh svojega dela nam je zbor že pokazal na večerni proslavi dneva Republike. Prvega uspeha smo bili vsi veseli, kako ga pa tudi ne bi Mil. se z večjo vnemo smo se lotili dela. Pripravljamo se za 22. december. Tudi takrat bomo Imeli proslavo. Na večernem sporedu bodo sodelovali pionirji b simboličnimi vajami. Nastopila bo tudi njihova folklorna skupina z narodnimi plesi. Tudi dramsko življenje naB zanima, zato smo sestavili Igralsko družino, ki že pridno študira Flnžgarjevo Stlrldejauko »Divji lovec«. Mladinci in mladinke, ki sodelujejo pri tem, so se dela lotili z vso resnostjo, saj Je Čas, v katerem mislijo dati Igro na oder, razmeroma kratek. Življenje pri nas se Je zelo razgibalo. Zimska doba je, zato Imajo čaa tudi kmečka dekleta. Ker bi rade postale dobre gospodinje, bodo obiskovale gospodinjsko Izobraževalni tečaj, ki se bo začel sredi tega me- CSamo volje je treba ln človek se nauči marsičesa. Te pa Imajo naši ljudje pod Gorjanci dovolj, saj Be zavedajo, da živijo v Času, ko človek po trdem delu potrebuje tudi primernega razvedrila. J- 8- iz novega mesta Slovo priljubljene zdravnl-ce. 8. decembra se je poslovila od Novega mesta tovarlšica dr. M ase! j Cirila, ief internega oddelka Javne bolnlSnlee. L. 194«. je prišla v Novo mesto, ki takrat še ni Imelo posebnega Internega oddelka z daljšo tradicijo. Zaorala Je v ledino ln ob dobr£m sodelovanju zdravstvenega osebja kmalu or ganizlrala oddelek, ki je t pomoč bolnikom novomeškega ln sosednih okrajev. V delo je vlagala vso svojo sposobnost ta požrtvovalnost, tako da se Je ob slovesu spominjajo mnogi, ki so Iskali v novomeški bolnišnici zdravja, v vrstah svojih sodelavcev pa bo zapustila trajen spomin, Tov. dr. MaaeU Cirila, ki je že leta 1942. začela sodelovati v OF, je odšla na novo službeno mesto v Ljub-IJano, kjer JI želijo vsi zdravniki ln nameščenci novomeške bolnišnice novih uspehov. * Mladina Novega mesta bo na poseben način Čestitala borcem praznik JA. Vse mladinske kulturno umetniške skupine (pevski zbori, orkester, solisti, folklorna skupina ln druge) pripravljajo posebno prireditev, na katero bodo povabili vsa borce. To bo njihova množična čestitka tistim, ki »o jim priborili svobodo. Važno obvestilo za naročnike Današnji številki smo priložili položnice za naročnino za leto 1952. Ker bodo prihodnje leto list redno prejemali samo tisti naročniki, ki bodo imeli poravnano naročnino vsaj za četrt leta vnaprej, prosimo vse stalne naročnike, da nam čimprej nakažejo celoletno, polletno ali pa vsaj četrtletno naročnino. Ker bo »Dolenjski list« izhajal v letu 1952. v povečanem obsegu, znaša celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din in četrletna 100 din. Vsi naročniki, od katerih bomo do 20. januarja 1952 prejeli vsaj polletno ali celoletno naročnino, bodo sodelovali v velikem nagradnem žrebanju, o katerem smo pisali v zadnji številki. • Naročnikom, ki plačujejo naročnino z« svojce ali znance v inozemstvu, sporočamo, da znaša letna naročnina »Dolenjskega lista« za inozemstvo za 1952. leto 600 dinarjev. Obnovite vsaj četrtletno naročnino najkasneje do 20. januarja 1952, sicer bomo pošiljanje lista tem naslovnikom ustavili. UPRAVA »DOLENJSKEGA LISTA« Naravno gibanje prebivalstva V OKRAJU NOVO MESTO V novembru sta se rodila v novomeškem okraju 102 otroka (63 dečkov ta 39 deklici, umrlo je 51 oseb (27 moških in 24 ženski. Porok je bilo 38. Nove družine: Kmečki sin Rabzelj Jože iz Zameškega in kmetica Kovačič Terezija iz Šmarja. Poštni uslužbenec Kavšek Jože iz Starega trga pri Črnomlju in kmečka delavka škoda JsSftfg iz Prekope. Trgovski pomočnik Vovk Gabrijel ta trgovska poslovodkinja Zagore Marija, oba iz Novega mesta. Kolarski pomočnik Lešnjsk Franc iz št. Jerneja ta kmečka delavka Goronc Marija iz Šmarja. Zidarski pomočnik Topolovec Franc in kmečka delavka Gcrenc Kristina, oba iz Št. Jerneja. Kmetovalec Gorenc Franc in kmečka delavka Slabe Ana, oba lz Šmarja. Kmečki sta Krnc Jože iz Krmelja ta kmečka hči Udvanc Antonija iz Gradišča. Posestnik Rifelj Anton in hči posestnika Jožef Alojzija, oba iz Št. Petra. Šofer Vovk Albin Iz Toplic ta Zupančič Ljudmila iz št. Petra. Posestnik Zoran Alojzij iz Smar jete in hči posestnika Hočevar Alojzija Iz št. Petra. Kmečki sta Zibert Jože iz Novega mesta in kmečka hči Barborič Mirni iz škocjana. Kolar Žabkar Alojzij iz Rake (Krško) ta kmečka hči Jerman Jožefa iz škocjana-Kmet Virant Anton ta kmetica Hočevar Jožefa, oba iz škocjana. Kmečki sin Strupih Stanislav in kmečka hči Wrše Jožefa, oba iz Toplic pri Smarjeti. Skladiščnik Jančar Anton iz Smolenje vasi ta Sutar Ana iz šmarjete. Gradbeni delovodja Kropež Alojzij ta kmečka hči Murn Ivana, oba iz Podturna. šofer Šile Frane in kuhinjska pomočnica Bradač Angela iz Toplic. Delavec Pust Štefan in kmetica Cesar Ana, oba iz Globodola. Kmečki sin Sluga Franc ta kmečka hči Krevs Jožefa, oba lz Mirne peči. Kmečki sin Gorenčič Feliks in Zupančič Marija, oba iz Ajdovca. Kmečki sin Zaletel,; Alojzij ta kmečka hči Jerše Marija, oba !z Ajdovca. Avtomehanik Stopar Jože iz Novega mesta in trg. pomočnica Božič Milena iz Dvora. Zidar Majer Stanislav ta hči kmeta Kastelie Marila, oba iz Smihela pri Žužemberku. Krojač Setničar Vinko iz Kresnic pri Ljubljani in čistilka Hren Ana iz Žužemberka. Poljski delavec Murn Franc in administratorja Hočevar Jožefa, oba 'z Dvora. Oficir JA Tlmša Dragan in delavka tekst, tovarne Mlinaric Momika, oba iz Novega mesta Sin kmeta Kolenc Franc iz Jablana ta delavka Ajdift Fanl Iz Cogelnice. Sin kmeta Kum Danijd ta hči kmeta Golob Albina, oba iz Straže šofer Mavsar Anton iz Novega, mesta ta kmečka hči Wais Viktorij« lz Loke pri Črnomlju. Kmečki sta PavlenČ Viktor iz Mirne peči in trgovska pomočnica Klemenčič Marija, iz Ruhora pri Črnomlju. Kmečki sta Pire Franc ta kmečka hč! Klobučar Justina, oba iz Smihela ptI Novem mestu. Ključavničar Krese Zvone ta nameščenka Veličevič Lojzka, oba iz Novega mesta. Železniški delavec Pečjak Jože iz Dobrnič in Skrbeč Marija iz Smolenje vasi. Kmečki sta Prime Martin iz Podgrada ta kmečka hči Blažon Marija tz Dobrave. Oficir JA Avbar Ivan ta nameščenka Pate Jožefa, oba iz Kamene Industrijski obratovodja Dular Dušan in nižji knjigovodja Medic Ljudmila, oba iz Straže. Mehanik Faleskini Mirko lz Straže in kmečka hči Zsmida Milka iz Dol. Topli<~. Star vodnik J A Vojovič Nedeliko ta prodajalka Boršt-nar Ivana, oba iz Smihela pri Novem mestu. Umrl! b o t Cimermančič Martin iz Brusnic, 2 meseca-Ovniček Marija iz Dolža. 74 let. Turk Uršula iz Dolža, stara 72 let. Poglavee Rudolf iz Straže, 48 let. Sever Avgust lz Birane vasi. 49 let. Kuplenik Jakob, Šmarješke Toplic©, 63 let. Viahek Franc Iz Straže. 1 dan Per Marija iz Novega mesta. 6 dni Grmovšek Franc iz Št. Lovrenca, 64 let. Zupančič Nežft iz Cegelnice. 87 let. Maver Miroslav iz Novega mesta. I let. Staniše Marija iz štrek-ljevea. 65 let- Andrlič .lože iz Novega mesta, 3 dni. Lukšo Alojz iz Novega mesta, 1 dan. Božič Anton iz Novega mesta. 84 let. Bobnar Rozalija iz Novega mesta. 77 let Golobic Marija iz Št.rekljevca. 3S let. Grahek Mirko iz Lok pri Črnomlju, 22 let. Sašek Frančiška iz Stopič, 42 let. Glavan Ivan iz Žužemberka. 5 let. Cimermančič Franc iz Podgrada, 8 mesece. Klevišar Franc iz Smolenje vasi, 91 let. Rajer Marija iz Smolenje vasi. 46 let. Štefanič. Neža iz Stopič. T2 let. Bele Marija iz Smihela, R3 let. Kobler Jožica iz Smihela, 5 meserev. Sekula Frančiška iz šmihe.la, 68 let. Klohučar Anton iz Smihela. 60 let. Longar Janez iz Žužemberka, 79 let. Rajer Marija iz Mirne peči. 62 let. Dragan Ana iz št. Jurja. 26 let. Hren Danijela lz Dol. Toplic, 11 let. Kump Marjan iz Uršnih sel, 4 mesece. Hofevar Jakob iz šmarjete, 88 let. Tramte Jože iz Bele cerkve, 74 let. Udovč Karel iz šmarjeških Toplic. 29 let. Koračin Ana iz Skocjuna. 71 let. Rak Anton iz škocjana. 22 let. Hočevar Marija iz Zagrada. 55 let. Zalokar Silvester iz Ločne 1 leto. Bratkovič Frančiška iz Gradišča. 63 ]et. Lenard Marija iz Gradišča, 64 let. Pirlič Marija iz Orehoviee, 74 let. Hudoklin Franc M Orehovice, 70 let. Mojstrovič Terezija iz Orehoviee, 70 let. Prah Ana lz St. Jerneja, 65 let. Žnidaršič Terezija iz St. Jerneja. 81 let. Grubar Jože iz šmaria. 6 dni. Grubar Franc iz Šmarja. 56 let. Zagore Martin lz Šmarja. 73 let. KUPIM 500 akacljevlh kolov za vinograd. PRODAM pa močna železna vrata za klet, 112 x 190. - Sušnik. Ljubljana. Zaloška 21. MESTNA POPRAVLJALNICA ČEVLJEV v Novem mestu sprejema vsak dan vsa v stroko spadajoča dela. Izdela vam prvovrstno obutev po meri. Cene so ostale nespremenjene kakor pred 1. novembrom — preprl čajte se osebno z naročilom aH popravilom! Potrebujete TAPETNIKAT Pokličite mestno mizarstvo v Novem mestu, ki sprejema vsa v mizarsko ta tapetniško stroko apa dajoča dela, popravila Itd. Zapišite: Novo mesto, Ljubljanska cesta 28, telefon 101. SPOMENIK, NAGROBNO PLOŠČO ALI CEMENTNE ROBNIKE vam Izdela Mestno kamnoseštvo v Novem mestu. Gerdešlčeva nI. štev. 8 (poleg novega mostu v Ragov log). Klešemo ta barvamo črke na kamnite napisne table, spomenike in spominske plošče. Oglejte si našo zalogo In vzorce! KUPIMO dobro ohranjen plaalnl stroj. Ponudbe z vzorcem pisave, navedbo znamke stroja ln a ceno pošljite na naslov: Uprava Dolenjskega lista. Novo mesto, poštni predal 33 KINO NOVO MESTO PREDVAJA: Od 21. do 25. decembra: ameriški film »Zaplešlva«:. Od 26. do 27. decembra: angleški film »Daj nam danes • ■ < Od 28. deccmhra do 1- Januarja: ameriški film »Vrnitev«. CreJa urednMki odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnlk — Naslov uredništva ta uprav©: Novo mesto. Ljubljanska cesta 25. telefon št. 127 - Poštni predal 33 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu štev. 616-1-90322-1 - Četrtletna naročnina 75 dta. polletna ISO din. celoletna 300 din — Naročnina bo plačuje vnaprej — Tlaka tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani rob ti ne iz dolenjske popotne malhe \ Ljubi moji, nikar ee ne jezite name —• trikrat 6em »bil postavljen«, kakor se tej reči v tiskarnah pravi, pa ni in ni bilo prostora, zame v Dolenjskem listu. Malha je prepolna, da jo komaj nosim po naših vaseh in mestih. Zdaj. odkar je obvezni odkup odpravljen in gre špekulantom vedno trša — cene so vsak dan nižje, marsikdo pa še vedno po stari navadi pripravlja zaloge — me tu pa tam ljudje kar debelo pogledajo, ko vlečem skozi vas na hrbtu prenapolnjeno biBago novic. »Potrebujete mast, moko, fižol, suho meso ali kaj drugega?« me sprašujejo kmetice ta škilijo v malho, če bi se dalo uganiti kaj nakupujem — pa nimajo sreče z menoj. Takole vam svetujem: če me še želite v hišo, kar hitro poravnajte morebitne stare dolgove na naročnini pa za prihodnje leto odrinit© nekaj na račun, pa ee bomo večkrat na mesec srečavalil Obljubili so mi namreč precej prostora na novih straneh, ki jih boste v letu 1952 prejeli precej več kakor letos. Kdor misli, da je papir zastonj, se pa bridko moti — kakor tisti kaplan v Skocjanu. ki je pridigal, da sta se v tamkajšnji okolici letos zato dva uboja pripetila, ker ljudje ne hodijo k maši. Rkoda. škoda, da ga nisem slišal, gospoda kaplana! To bi mu jih povedal! Č© bi tisti, ki se tepo. tako malo vina popili kot ga goBpod kaplan na tešče, no, potem ubojev res ne bi bilo Za pretepače ta pohojnike pa Imamo seveda pripravljene zakone in kazni — zato le brez skrbi, tudi brez ropotanja s prižnic bo vsak dobil ta. kar mu gre, če je z zakoni skregan ... Kje sem zadnjič obtičalt Aha, v lukenj-skl hostll Lepe spomine imam na gozdič nad Luknjo. No. primahal sem jo v Globodol. Že od daleč so me pozdravljali grički glo-bodolske smernice, prelepe, žlahtne rožice . . . Blizu vasi sem naletel na starega moža. ki je pljuval po tleh ta preklinjal, da se je kadilo za njim. »Oče. kaj tuhtate?« ga pobaram. »Šmentana streha, kaj sprašuješ! vse gre narobe! Po novih uredbah še prašiča in masti nočejo več, pa šmarnica 6e je pocenila in še 5 kovačev ne dobim za liter. ..« »Le pogum, oče«, sem ga tolažil; »prej ste kleli, da bo zaradi odkupa vse hudič vzel zdaj se jezite, ker oddaje ni več! Za tisti vaš kis pa tudi 2 kovačev kmalu ne boste vee loblli, gaj je letos še pošteno vino tako Jug*. Bil je znan filozofski pisatelj, v hrvatskem, nemškem in domačem časopisju pa je objavil precej gtrnkovn;h in poljudnostro-kovnih zdravniških spisov. Semičan je bil šolnik Davorin Judn'č (1860—1922), pisec raznih pedagoških in informativnih člankov v »Učiteljskem tovarišu« in »Popotniku«, Tu ima svoj dom tudi mladi knj žev-nik Lojze Krakar (roj 1926). V Šlrekljevcu blizu Semiča se je rodil prezgodaj umrli pesnik in pisatelj Lojze Golobic. V Črnomlju, današnjem središču Bele kraj ne, je bil rojen pesnik m pisatelj Miran Jarc (1900 do 1942). Med drugim je napisal pesniški zbirki »Človek in noč«, Novembrske pesmi, roman »Novo mesto«, v revijnh pa so izšle nekatere njegove drame. Med narodnoosvobodilno borbo se je pridružil partizanom in padel v veliki ofenzivi poleti 1942 na Rogu. Pravnik dr. Martin Malnerič (r. 1885) je doma prav tako iz Črnomlja. Njegovo knjižno delovanje je precej mnogovrstno in so ga zanimala vprašanja pravne vede, književnosti, zgodovine in narodop'sja. V samozaložbi je 1925 izdal »Tobolček«, knjižni almanah Bele krajine, kjer je zbrana bibliografija o Beli krajini in piscih, ki so karkoli pisali o nji. Delo je, kljub nekaterim pomanjkljivostim, sestavljeno z veliko prizadevnostjo in bo, dokler se ne izpopolni, Še precej časa zanesljiv kažipot po virih materialnega, socialnega in duhovnega življenja Bele krajine. Tudi pisatelj Matija Malešič (1891 — 1940) je bil Ćrnonialjec Po dovršenih pravnih študijah |e služboval v upravni službi po različnih krajih in umrl kot okrajni glavar v Škof ji Loki. Njegova dela: »Kruh« (1928), s katerim je odkril Prekmurje, »Živa voda«. »Izobčenci«i >Skrlatno nebo na vzhodu in zahodu« in v »V zelenem polju roža« ga kažejo kot dobrega oblikovalca kljub razvlečenosti in gostobesednosti v nekaterih zgodbah.