*4 ■i “E8L0V ENIA LIBRE” Ano (Leto) XII. (7) BUENOS AIRES, 4. MARCA (MARŽO) 1954 No. (štev.) 9 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 413193 Redaccion y Administracion: Calle Victor Martinez 50 (Suc. 6) Buenos Aires, Argentina "PLOH SMO VLEKLI" Ko smo te dni opazovali bučno obha¬ janje največjega južnjaškega praznika, Pusta, nam prihajajo na um naše doma¬ če navade, ki so dajale pustnim dnem po¬ seben povdarek, navade, ki zaradi naše bolj mrzle krvi, še bolj pa zaradi mrzle¬ ga zimskega zraka niso bile kaj prida podobne tukajšnjim, ki jih opazujemo sredi poletne vročine, v počitniškem brezdelju in obdani od ljudi, ki življenje vzamejo veliko bolj na lahko, kakor pa mi. Naš slovenski predpust in pust je po¬ tekal v znamenju ženitev. Ta čas je bil čas ženitovanjskih ogledov, ženitovanj- skih pisem pred notarjem, ženitovanj¬ skih oklicev v cerkvi, čas bučnih porok s harmoniko, šranganjem, pojedinami, podoknicami in raznimi domislicami tre- sorite fantovske domišljije. Bučne ženi- tovanjske ceremonije so se zaključile na pepelnično sredo s tem, da so fantje vlekli “ploh” dekletom, ki bi se bile ra¬ de poročile, pa jim ni uspelo, pa tudi onim, ki jih je fantovsko javno mnenje proglasilo za zrele za zakon, pa se poro¬ čiti niso hotele. Ta sicer slikovita na¬ vada se je marsikdaj izmaličila v žalitev, škodoželjnost in maščevanje, včasih pa je bila lahko tudi zdrav opomin neod¬ ločnim, zbirčnim ali prevzetnim dekle¬ tom, naj ne čakajo preveč... Po deželah, kjer sedaj živimo, ploha ne vlačijo. Tudi Slovenci smo to nava¬ do opustili. Nič škode ni zato. Vprašanje neporočenih naših deklet pa je v tujini veliko bolj pereče, kakor pa je bilo do¬ ma. Tam je neporočeno dekle kljub ma¬ lo zasmehljivemu nazivu “stara teta” imela svojo bodočnost nekako zagotov¬ ljeno: skromno službo, morda celo majh¬ no pokojnino in pa svoj rojstni dom, kjer je imela izgovorjen svoj kot in za¬ gotovljeno postrežbo za starost in za dni bolezni, če so prišli. V tujini prav tega ni. Dokler je dekle zdravo, že gre. Ima delo in zaslužek, ne manjka ji ne hra¬ ne ne obleke in rešena je velikih dru¬ žinskih skrbi, ki so na tujem dvakrat neprijetne. Kaj pa, če pride bolezen? Kaj pa ko bo prišla starost? Saj vidi¬ mo, kako so po vseh službah starejše osebe nezaželene. Kljub modernim za¬ konodajam, ki dajejo starejšim ljudem svoje pravice, vemo, da ni sredstva, ki bi staremu človeku moglo nadomestiti toplino in ljubezen domačega krova. In vendar pravijo poznavalci razmer v naših naselbinah, da je veliko sloven¬ skih deklet in tudi fantov, ki imajo vse predpogoje, da bi si ustvarili lastno ognjišče, pa nimajo prave volje za to. Samci pravijo, da ne morejo dobiti med slovenskimi dekleti sebi primerne dru¬ žice, dekleta pa o fantih trdijo prav isto. Kje je vzrok? Eden glavnih bo, če¬ prav se iz razumljivih razlogov ne na¬ vaja javno, dekletova prva ljubezen, ki je bila ob naši narodni tragediji tako nečloveško razdejana. Razblinile so se vse lepe dekliške sanje v nič, porušili so se vsi lepi načrti za bodočnost in v srce se je zasekala rana, ki se kar noče za¬ celiti. Zvestoba traja preko groba in teško je najti koga, ki bi vzdržal pri¬ merjavo s prvim ljubljenim bitjem.. . Naša dekleta je trda preteklost, ki jim ni prizanesla v ničemer vzgojila za samostojno življenje. Same so prebile trnjevo pot begunstva, lakoto, revščino, ponižanja, sumničenja in zapeljevanja, same so si priborile v novih razmera! vsaj skromen košček kruha in tudi u- gled. V moškem one ne vidijo več juna¬ ka, ki bi bil opora njihovi slabotnosti, ampak le enakovrednega tovariša. Zdi se mi, da fantje, ki iščejo življenjskih družic, ta moment premalo upoštevajo. Naša dekleta so živela s fanti v istih taboriščih in so imela priliko in čas fan¬ te do dobra spoznati: njihove dobre, še bolj pa njihove slabe lastnosti. Ni dvo¬ ma, da so njihove sodbe bile vzasih toč¬ ne, včasih pa pod vplivom kolektivne¬ ga javnega mnenja prestroge in tudi krivične. Saj niso bili vsi fantje taki cepci in galjoti, kakor se je včasih kar splošno trdilo. Veliko jih je med nami, ki zaslužijo roko poštenega slovenskega dekleta, ki morda ravno pod vplivom ta¬ kega javnega mnenja ne upa reči: da. KONFERENCA Dne 1. marca se je v Caracasu sešla 10. konferenca držav ameriškega konti¬ nenta. Na konferenco je 20 ameriških držav poslalo svoje zastopnike, edino Costa Rica se letošnjega zasedanja ni hotela udeležiti. Na dnevnem redu tega zasedanja je več problemov. V glavnem pa bi se naj debata rezvijala okoli ne¬ varnosti komunizma na ameriškem kon¬ tinentu. Vodja argentinske delegacije zunanji minister Remorino je prinesel na to zasedanje konference poseben načrt argentinske vlade. V njem pov- darja argentinska vlada, da bi bilo naj¬ boljše sredstvo borbe proti komunizmu zvišanje cen izvoznim produktom južno¬ ameriških držav. Boljše cene bi prinesle tem državam višji življenski standard, ta pa bi spet omogočil, da bi južnoame¬ riške države lahko več kupovale v ZDA. Zboljšanje gospodarskega položaja v raznih ameriških državah bi bilo naj¬ boljše poroštvo za neuspeh komunistov. ZDA pa so prinesle na konferenco po¬ seben načrt, kako preprečiti rovarjenje komunistov v Guatemali. Tam javno si¬ cer -komunisti -nimajo v svojih rokah cele vlade, dejansko pa so v vladi na najmočnejših mestih. Mnogo je komen¬ tatorjev, ki navajajo, da so prepričani, da je Guatemala zatočišče vseh komu¬ nističnih agentov, ki razpredajo svoje niti po obeh delih ameriškega kontinen¬ ta. Zato bi bilo primerno, da bi konfe¬ renca vprašanje Guatemale posebej ob¬ ravnavala. Seveda je malo verjetno, da bi ta predlog ZDA uspel; vsi so namreč nezaupni do takih posegov v notranje zadeve posameznih držav. Ako bi na pr. evropske države skušale tako pose¬ gati v ameriške zadeve, tedaj bi se to označevalo kot obnavljanje starega ko¬ lonializma; ZDA in drugim državam pa bi v primeru poseganja v guatemalske notranje zadeve očitali, da so imperiali¬ stične. Streli v parlamentu v Washingtonu V trenutku, ko se je 1. marca začelo zasedanje konference v Caracasu, se je na galeriji parlamenta v Washingtonu zbrala skupina nacionalistov s Puerta Rica in med vzklikanjem: “Dajte svobodo Puerto Ricu”, so začeli padati streli na zbrane poslance. Več poslancev je bilo težko ranjenih, policija pa je kmalu po¬ tem aretirala štiri glavne atentatorje, Važen činitelj je tudi razlika v izo¬ brazbi. Dekle bi rado moža, ki bi jo v izobrazbi vsaj dosegal, če ne prekašal, Je nekaj na tem, vse pa ne. Morda je več srečnih zakonov tam, kjer se dekle ni moglo približati temu idealu. Prava ljubezen v zakonu nadomesti razlike v izobrazbi. Za to imamo dovolj zgledov med nami in po svetu. Stara modrost pravi, da človek posta¬ ne star, kadar se za kako stvar ne mo¬ re več odločiti. Za te vrste starosti ni treba ne sivih las ne življenjskih jubi¬ lejev. Dekle, ki enkrat prekorači gotova leta, se ne more več tako hitro odloči¬ ti, kakor bi se bila pri dvajsetih letih. Vidi sto ovir in težav, računa s celo vrsto možnosti, boji se vsake malenko¬ sti, skratka, stara se. Skrajni čas je, da se poroči! Naravni zakon in božja volja je, da se večina deklet vključi v družinsko živ¬ ljenje. Nekatere Bog kliče v samostan; naj slede božjemu klicu! Nekatere je 'sta božja volja določila, da ostanejo sa¬ me v življenju; naj ostanejo neporoče¬ ne, kajti tudi zanje je mesto na tam svetu. Večina deklet pa čuti v svojem srcu skrito in sveto željo, da bi bile ma¬ tere; teh je brez dvoma velika veči¬ na in te imajo dolžnost, da slede božje¬ mu klicu in si ustvarijo srečne krščan¬ ske družine. Popolnih ženinov in popol¬ nih nevest na tem svetu ni, saj smo vsi polni napak, zato pa priskoči Bog s svo¬ jo zakramentalno milostjo, ki pomaga premostiti te ovire in spremeni trnjevo krono v sladko breme. Tem dekletom, ki čutijo v svojem srcu poklic po materinstvu, bi radi zavlekli letos “ploh” z željo, da bi jim ga dru¬ go leto ne bilo treba. V CARACASU ki so priznali, da so prišli v Washington, da bi tam s svojimi terorističnimi deja¬ nji opozorili ves svet na krivice, ki da se gode Puerto Ricu in njegovim prebi¬ valcem. že 1. 1950 je skupina teroristov iz teh vrst skušala ubiti tedanjega pred¬ sednika ZDA Harryja Trumana. Tedaj pa se atentat ni posrečil ■— teroristična dejanja njih naslednikov so danes ver¬ jetno boljše organizirana. Puerto Rico je bil do 1. 1898 španska kolonija, še danes sta več ko dve tret¬ jini prebivalstva španski in ko je gu¬ verner 1. 1946 skušal uvesti v šole Puer¬ ta Rica španščino kot učni jezik, je ta njegov predlog tedanji predsednik Tru¬ man vetiral. Vlada v Washingtonu je otoku Puerto Ricu dajala vedno več pra¬ vic in svoboščin in ponujala otoku celo položaj “države”, slično kakor so to druge države, ki so federirane v ZDA. Toda velika večina prebivalstva je tak predlog odklonila, ker se je zbala posle¬ dic, ako bi bil otok prepuščen samemu sebi in bi bil verjetno izključen iz ame¬ riškega trga. Pri zadnjih volitvah, ko je Puerto Rico že dobil pravico imeti last¬ nega guvernerja, je dobila veliko večina demokratska stranka, dočim so skupine, ki so zahtevale popolno osamosvojitev otoka, ostale v veliki manjšini. In ljud¬ je iz te manjšine, ki so za takojšnjo odcepitev od ZDA, so prišli v Washing- ton in tam streljali na poslance v kon¬ gresu. Ti streli bi morali opozoriti ves svet, da želi biti Puerto Rico popolnoma samo¬ stojen in da je ta otok še danes “žrtev” ameriškega kolonializma. Ne samo, da ZDA tako nimajo “legitimacije” za pre¬ ganjanje komunističnega kolonializma v Guatemali in drugod, ampak bi bila njih dolžnost, da same ukinejo tako stanje na področju, ki spada v ZDA. To je bil namen atentata v Washingtonu. Posledica rovarjenja komunistov? Takoj po atentatu v Washingtonu je zavladalo največje ogorčenje nad tem dejanjem ravno v Puerto Ricu. Pristaši vladne stranke, so takoj povdarili, da so atentatorji pristaši strank, ki so v veli¬ ki manjšini — niso izključili celo mož¬ nosti, da so komunisti tisti, ki so izzvali atentat, da bi s tem potek konference v Caracasu spravili s tira in jo prisilili obravnavati zadeve, ki bi lahko razbile enotnost ameriškega kontinenta. Sicer so komunisti v ameriških državah (ra¬ zen v Guatemali) v veliki manjšini, vendar zmorejo s svojimi nastopi spra¬ viti v stisko marsikatero ameriško vla¬ do. Ko je bila 1. 1948 9. konferenca a- meriških držav v prestolnici Kolumbije —i Bogota, je tam nenadoma v glavnem mestu izbruhnil silovit nered in demon¬ stracije, ko je bil umorjen voditelj libe¬ ralcev Gaitan. Najprej so začeli takrat proti takemu dejanju protestirati prista¬ ši liberalne stranke, a se jim je v nekaj minutah pridružila masa ljudi, ki je za¬ čela ropati mesto, hkrati pa si nabirati orožje za nadalnja revolucionarna deja¬ nja. Nenadoma so se pojavili med ljud¬ mi posebni agitatorji, ki pa jih je bilo kmalu spoznati kot stare komuniste. Po prvih ugotovitvah policije v Was- hingtonu ni izključeno, da so aretiranci to storili najeti in da jih je zato najela komunistična stranka, da bi povzročila ameriški delegaciji v Caracasu posebne težave. V Evropi se ZDA predstavljajo kot branik svobode in demokracije pro¬ ti pritisku Moskve. Toda na ameriškem kontinentu so ZDA tiste, ki vzdržuje¬ jo na Puerto Rico razmere, ki so takšne, da morajo rodoljubi grabiti za orožje, da dado duška svojim čustvom. ZDA ho¬ čejo razčiščenje v Guatemali, kjer da baje rovarijo komunisti — sami pa ima¬ jo na Puerto Rico situacijo, ki rojeva anarhistična dejanja. Ali bi bilo potem na mestu, da se na konferenci obravna¬ va rovarjenje komunistov v Guatemali, ako so ZDA same ustvarile na Puerto Rico tak položaj, ki ogroža miren raz¬ voj ameriškega kontinenta. Tako vriva sedaj Moskva tudi že na konference ameriškega kontinenta pro¬ bleme, ki jih ta kontinent dosedaj ni poznal. ARGENTINA ES UNO DE LOS DEL MUNDO - Segun el anuario estadistico de las Naciones Unidas publicado en Nueva York, la Argentina figura entre los tre- ce paises mejor alimentados del mundo. Los otros doce son: Estados Unidos, Australia, Nueva Zelandia, Canada, Uru- guay, Irlanda, Islandia, Finlandia, Di- namarca, Noruega, Suecia y Suiza. To- dos estos paises son los unicos que lo- graron producir los alimentos suficien- tes para procurar a čada uno de sus ha- bitantes tres mil calorias diarias. Las estadisticas se basan en cifras corres- pondientes al periodo de 1950 a 1952, pero se remontan en algunos casos has- ta 1947. Letno poročilo ZN, ki je bilo objavlje¬ no v New Yorku, pravi, da spada Ar¬ gentina med trinajst najbolje hranjenih držav na svetu. Ostale države so: Zdru¬ žene Ameriške Države, Avstralija, Nova Zelandija, Kanada, Uruguay, Irska, Is¬ landija, Finska, Danska, Norveška, Švedska in Švica. Te države z Argenti¬ no so edine države na svetu, ki ali pri¬ delajo ali preskrbijo toliko živil, da je za vsakega njihovega prebivalca dnevno zagotovljenih 3.000 kalorij. Statistični podatki se nanašajo na razdobje od 1950 do 1952, v nekaterih primerih pa segajo nazaj v leto 1947. V Kairu v Egiptu so se zadnje dneve prejšnjega tedna odigravali važni do¬ godki. Svet revolucije, ki je odstavil kralja Faruka in proglasil Egipt za re¬ publiko, je presenetil javnost s poroči¬ lom, da je predsednik republike in pred¬ sednik vlade general Mohamed Naguib podal ostavko ter da jo je svet revoluci¬ je sprejel. Do ostavke generala Naguiba da je prišlo zaradi tega, ker mu ostali člani sveta revolucije niso hoteli odobri¬ ti še večjih pooblastil. Vso oblast v Egiptu je takoj prevzela druga močna osebnost zadnje revolucije v Egiptu ge¬ neral Nasser. Generala Naguiba so novi oblastniki internirali v njegovem stano¬ vanju ter ga močno zastražili. Propa¬ gandni minister je pa hitel dopovedovati ljudstvu, da je general Naguib pravza¬ prav iskal samo sebe ter je storil vse, da bi še povečal svojo priljubljenost med narodom. Člani sveta revolucije, da bi mu lahko vzeli glavo, da pa tega niso storil, čeprav, da je general Naguib izdal cilje zadnje revolucije. Vlada je prepovedala vse javne mani¬ festacije in zborovanja ter proglasila stanje pripravnosti. Med vojsko, med katero je general Naguib zelo priljub¬ ljen, je začelo vreti. Skupina višjih čast¬ nikov je zagrozila z uporom zaradi od¬ stranitve generala Naguiba. Še hujše je bilo v Sudanu, kjer so izbruhnile velike demonstracije proti generalu Nasserju in PAPEŽ NEVABNB BOLAN Zdravstvene stanje papeža Pija XII. se je v preteklih dneh znova poslabšalo, nato pa je ostalo nespremenjeno. Sv. oče čuti znova hude bolečine v želodcu. Ne- more tudi uživati hrane in ga zato hra¬ nijo umetno. Papežev osebni zdravnik je neprestano v Vatikanu. Iz Vatikana prihajajo tudi poročila, da namerava papež v kratkem imenova¬ ti kamerlenga. Verjetno bo to Msgr. Montini, ki pa ni kardinal. V Vatikan prihajajo dnevno iz vseh strani sveta brzojavke in pisma, v ka¬ terih verniki, med njimi so tudi visoke osebnosti nekatoliške vere, želijo sv. očetu čim prejšnjo ozdravitev. Samo iz držav za železno zaveso dosedaj še ni moglo priti v Vatikan niti eno pismo. Tudi titovi komunisti so zadržali brzo¬ javko, ki jo je hotel poslati papežu za¬ grebški nadškof kardinal dr. Stepinac. DiCE LA U. N. Dos de los paises peor alimentados del mundo, segun el anuario, son la In- dia y Birmania, cuyos habitantes logra- ron menos de dos mil calorias diarias. Gran Bretana, Belgica, Holanda y Lu- xemburgo obtuvieron mas de 2.800 ca¬ lorias por dia y persona; Alemania Oc¬ cidental, Francia, Cuba, Checoslovaquia, Austria, Sudafrica y Polonia mas de 2.600; Turquia, Israel, Chipre, Grecia, Italia y Portugal, mas de 2.400. El con- sumo de čarne en la totalidad de 16 paises europeos, con exc!usion de Fran¬ cia, estuvo por debajo del nivel de an- tes de la guerra, pero en la mayoria de ellos aumento el consumo de leche. Po statističnih podatkih ZN sta naj- slabše hranjeni državi na svetu Indija in Birmanija, v katerih ljudje dnevno použijejo živil za manj kot 2.000 kalo¬ rij. V Veliki Britaniji, Belgiji, Luksem¬ burgu in Holandiji pride dnevno na ose¬ bo več kot 2.800 kalorij, v Vzhodni Nemčiji, Franciji, Kubi, Čehoslovaški, Avstriji, Južni Afriki in Poljski več kot 2.600 kalorij. V Turčiji, Izraelu, Cipru, Grčiji, Italiji in Portugalski pa več kot 2.400. Potrošnja mesa je v 16 evropskih državah izvzemši Francijo po vojni manj¬ ša kot je pa bila pred vojno, v večini teh držav se je pa zvišala poraba mleka. ostalim članom sveta revolucije. Demon- strantje so zahtevali takojšno vrnitev generala Naguiba na predsedniško me¬ sto, sicer bodo prekinili vse stike z Egip¬ tom ter tudi ne mislijo na združitev z njim. Pod pritiskom teh groženj je moral general Nasser popustiti. Generala Na¬ guiba je naprosil naj znova prevzame predsedništvo republike, kar je tudi sto¬ ril, general Nasser pa je obdržal pred¬ sedništvo vlade. Ko je radijska postaja v Kairu obja¬ vila to novico, se je mladina podala na ulice ter začela prirejati velike manife¬ stacije generalu Naguibu, ki je zbranim množicam moral tudi govoriti. Revolucija in kontrarevolucija v Egip¬ tu se je odigrala v treh dneh. Ni zahte¬ vala prelivanja krvi in človeških žrtev. Vendar pa v prestolnicah zahodnoev¬ ropskih držav položaja v Egiptu še ne smatrajo za ustaljenega, še vedno so mogoča kaka presenečenja. Egipska vlada je po razgovoru, ki sta ga imela predsednik republike gral Naguib in predsednik vlade Nasser obja¬ vila, da so odkrili dobro organizirano opo¬ zicijo proti sedanji vladi, ki je zajela vse skupine od Muslimanskih bratov na skrajni desnici pa vse do komunistov na skrajni levici. Zato je policija sedaj v polni meri za¬ poslena. Srmrc demonstracije v Sudanu Za ponedeljek 1. marca je bil napove¬ dan začetek zasedanja prvega sudanske¬ ga parlamenta. Na to slavnost je iz Egipta priletel z letalom predsednik re¬ publike general Naguib s spremstvom, s strani angleške vlade je pa prispel v prestolnico Sudana Kartum angleški mi¬ nister Selwyn Lloyd. Pred začetkom zasedanja so pa su¬ danski nacionalisti, priredili po ulicah velike demonstracije ter zahtevali popol¬ no neodvisnost za Sudan. Prišlo je do spopadov demonstrantov s policijo, pri katerih je bilo 30 mrtvih več sto pa ra¬ njenih. Gral Naguib je po vrnitvi v Kairo za te izgrede obtožil Angleže. Naročajte in širite Svobodno Slovenije ARGENTINA JE ENA OD NAJBOLJE HRANJENIH DRŽAV - PRAVI LETNO POROČILO ZN Revolucija in protirevolucija v Egiptu Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 4. UL 1954 IZ TEDNA V TEDEN USA: Dulles je v kongresu podal ob¬ širno poročilo o berlinski konferenci. Za¬ govarjati se je moral pred • senatorji in poslanci zaradi dovolitve sodelovanja rdeče Kitajske na ženevski konferenci o Dalnjem Vzdohu. Nekateri senatorji in poslanci trdijo, da to pomeni dejansko priznanje rdečega kitajskega režima. — Pomočnik amer. voj. ministra Robertson je objavil, da bo USA stalno podpirala Čangkajškovo Formozo in druge proti¬ komunistične azijske države. Okoli ZSSR bo še naprej ustanavljala svoja letalska in pomorska oporišča, da tako obdrži na višini strah pred ameriškim vojaškim posegom proti rdeči Kitajski in ZSSR v tem delu sveta, če bi katera od obeh po¬ skušala še nadalje nasilno širiti svoj vpliv. — Zahodni zavezniki so po berlin¬ ski konferenci poslali sovjetom poziv nf razgovore o odpravi prepovedi potovanj; in trgovine med zahodnimi conami in so¬ vjetsko cono v Nemčiji. Sovjeti so po¬ nudbo odklonili. BRAZILIJA: Kriza v Braziliji je bi rešena tako, da je preds. Vargas posta vil za novega vojnega ministra gral Senobio da Costa in za začasnega de lavskega ministra Huga de Farias. De lavski sindikati, ki štejejo nad 3 milijo ne članov in so močno pod vplivom korr stranke, so napovedovali splošne stavk« Vlada je zaenkrat znala obdržati red i mir. ČILE: V Čilu je izbruhnila vladna kr:' kriza. Odstopili so notranji ministe Koch, gospodarski minister Pedegral i delavski minister Herrera. Že pred nj : mi je odstopil tudi minister za zdravj Suarez. Preds. Ibanez je začel razgovo re za sestavo nove vlade, katero je na povedal za ponedeljek. ANGLIJA: V britanskem parlament’ je imel Eden dolgo poročilo o berlinsk konferenci, v katerem je zagovarja 1 sklep o pripustitvi rdeče Kitajske nr ženevsko konferenco o Dalnjem Vzhodu Prav tako je moral zagovarjati stališče Anglije do ponovne oborožitve Nemčije čemur je pa nasprotoval del laboristov — Britansko vojno letalstvo bo letos do¬ bilo v skladišče prve atomske bombe, iz¬ delane v Angliji. FRANCIJA: V francoskem parlamen¬ tu so velike debate o berlinski konferen¬ ci in o potrebi ponovne nemške oboro¬ žitve. Bidault je zaradi še vedno močne¬ ga odpora v parlamentu objavil, da bo Francija pred ratifikacijo evropske ob¬ rambne skupnosti zahtevala od Anglije, da se tesneje priključi evropski skupno¬ sti, od USA pa da njene čete zagotovo ostanejo v Evropi. Prav tako bo zahte¬ vala, da se prej razčisti vprašanje Po- saarja. Tozadevne razgovore z Anglijo in USA je francoska vlada že pričela. ZAH. NEMČIJA: Parlament v Bon¬ nu je s 334 proti 144 glasovom odobril vladni zakonski predlog o spremembi u- stave, tako da se bo Zahodna Nemčija sedaj smela oborožiti. Adenauer je s tem dosegel novo zmago nad socialisti, ki so zagovarjali sodelovanje z ZSSR in na¬ stopali proti oborožitvi Nemčije. Po ber¬ linski konferenci je pa tudi njihov odpor proti ustanovitvi nemške vojske precej upadel. BERLIN: Adenauer je v Berlinu go¬ voril o pomenu berlinske konference in izjavil, da je sedaj vsakomur jasno, da sovjeti streme le za popolno sovjetiza- cijo Evrope. Da se ZSSR noče umakni¬ ti iz Avstrije in Nemčije, je temu po njegovem mnenju kriv strah Kremlja pred sateliti. V trenutku, ko bi sovjeti zapustili obe zasedeni državi, bi morali izprazniti tudi Poljsko, Češkoslovaško, Madžarsko in Romunijo. ITALIJA: Scelba je po 18 dneh vla¬ danja dobil v senatu zaupnico s 123 proti 110 glasovom. Dva senatorja sta se glasovanja vzdržala. Ta zmaga daje Scelbi nekako zagotovilo, da bo dobil zaupnico tudi v poslanski zbornici. IZRAEL: Judovska nacionalistična or¬ ganizacija, ki izhaja iz znane teroristič¬ ne organizacije Irgun Zwai Leumi, je po padcu Naguiba izdala proglas, v ka¬ terem poziva Izraelce na pohod proti jugu in zahteva zavzetje Sueza. Po po¬ novni vzpostavitvi Naguiba so se Izrael¬ ci znova potuhnili. INDIJA: Preds. Nehru, ki večinoma igra na sovjetske karte, je v indijskem parlamentu pozval zahodne zaveznike in komuniste, da prenehajo z vojno v Indo- kini. Nehrujev poziv ni imel odjeka v sovjetskem taboru, med tem ko so na zahodu izjavili, da to takoj store, če tu¬ di komunisti prenehajo z ognjem. PAKISTAN: Preds. Mohamed Ali je uradno zaprosil USA za oborožitev pa¬ kistanske vojske in za vso vojaško po¬ moč. USA je odgovorila, da bo Pakista¬ nu nudila vojaško pomoč in poslala tja tudi svoje vojaške strokovnjake. Indija R. Te. Naie Da za izseljeništvo še vedno veljajo dolžnosti do svojega naroda, ni dejstvo, ki bi ga bilo potrebno dokazovati! Lah¬ ko spremne povdarek različne dejavno¬ sti, a zaradi tega izseljeništvo ne neha biti del naroda, iz katerega je izšlo. Morda za nikogar ne velja to bolj kot za nas, povojne izseljence. Mi smo za¬ pustili domovino, ne, ker bi iskali bolj¬ še, ampak ker nam je bilo onemogočeno življenje in delo za narod, v krogu idej, katere zastopamo. Vetrinj je bila za¬ ključna faza našega dela v domovini, to¬ da samo to; končala se je ena oblika de¬ la, zatem pa se začenja druga. Nikakor ne sme pomeniti Vetrinj konec dela in lozabo vsega, kar je bilo. Gotovo je, da je kulturno delo najvaž¬ nejše delo za narod. Nam, ki živimo v tujini, je odvzeta možnost neposrednega msega v kulturni razvoj naroda v domo- dni. Toda odpira se nam drugi delokrog, rav tako važen: uveljavljanje našega aroda v svetu. Ne gre tu za težnjo do- eči gospodovalen političen ali gospodar- ki položaj, temveč dokazovati svetu, da aš narod v ničemer nima slabših kako- osti od ostalih. Svetu se moramo da- : spoznati v pravi luči in si ustvariti noštovanje konstruktivnih in kulturnih arodov. Mi zaradi svoje maloštevilnosti n nepomembnosti v svetovni zgodovini elikemu svetu nismo bili poznani. Če mo pa bili, smo bili takšni, kakršne so j as predstavili nam neprijazni sosedje, z istih razlogov se nam za v bodoče -i nadejati boljše usode, če sami ne bo- no znali svetu govoriti. To delo je to- ej dano nam, ki živimo med tujci, da- "č od naše domovine. Naša dolžnost je. ’a si ustvarimo za to potrebne pogoje Eden prvih pogojev je zgraditi si do¬ volj številno izobraženstvo. Odstotek izo- 'maženstva med slovenskimi izseljenci ne more biti nikdar prevelik. Ker nas je ma- 'o, potrebujemo zato toliko večji del lju¬ di, ki zavzemajo vodilne položaje v u- •troju družbe, kajti v te so uprte oči sveta, po teh nas bo cenil. Toda pomen izobraženstva ni samo v tem, da predstavlja svetu vidne vrhove naroda, temveč, in to zlasti v izseljeni- štvu, da tudi z vsestranskim kulturnim delovanjem med rojaki vzdržuje narod¬ no zavest. Če je bil v naši zgodovin 1 kmet tisti, ki je kljuboval navalu potuj¬ čevanja, bo moral biti v izseljeništvu izobraženec tisti, ki bo preprečil, da iz slovenskih družin ne izgine materin je¬ zik. Staronaseljenci nam to jasno doka¬ zujejo. Morda ne velja isto za vse deže¬ le, toda v Argentini je tako. Slovensk-' izseljenec je v težki borbi za obstanek prevečkrat zanemaril svojo narodno dolžnost in dopustil, da so otroci pozabi¬ li materin iezik. Malo je družin, ki niso sledile tej poti. Posamezniku je težje ostati zvest svojemu narodu v tujini kot v domovini Zato potrebuje opore. Oporo mu pa lah¬ ko nudi le tisti, ki je po duhu močnej¬ ši. To zmore samo dobro izobraženstvo. ki se zaveda svojih dolžnosti. Tega pa med staronaseljenci skoraj ni bilo. Leta begunstva in trpljenja so mi¬ nula, toda ne za vse! Še žive naši rojaki po begunskih taboriščih. Ne pozabimo nanje! Spomnimo se jih v nedeljo 21. marca 1954. Oddajmo zanje svoj dar odbornikom Društva Slovencev, ki bodo zanje pobirali denarne darove. Itevolucija v Siriji Sirija je prejšnji teden doživljala dneve krvave revolucije. Uprla se je voj¬ ska, za katero so stale stare politične stranke. Revolucionarji so odstavili dik¬ tatorskega predsednika generala šišakli- ja, ki je pobegnil z letalom v Saudijevo Arabijo. Na zahtevo upornikov je po dnevih zmede in neredov prevzel oblast bivši predsednik Hasem El Ataši, ki je imeno¬ val takoj koalicijsko vlado s Sabri El Ašali-jem, predsednikom nacionalistične stranke na čelu. Napovedal je vrnitev parlamentarnega in ustavnega življenja. z vojaškim paktom med USA in Paki¬ stanom ni zadovoljna in vztraja na sta¬ lišču, da je naperjen proti njej. INDOKINA: Komunisti so se v na¬ glem tempu umaknili iz okolice Luang Prabanga proti severu ter jim franco¬ ske čete sledijo. Izgleda, da je velika komunistična ofenziva, ki se je pričela pred tedni, imela samo namen izvajati pritisk na zahodne zaveznike, da so na berlinski konferenci pripustili rdečo Ki¬ tajsko na ženevsko konferenco. delo Ni tu namen odrekati jim priznanja. Ustanovili so dosti društev in domov. Toda ti bodo ostali prazni, če ne bo lju¬ di, ki bodo govorili slovensko. To je nam¬ reč prvi pogoj, da se kot narod uvelja¬ vimo. Mi, povojni izseljenci, nismo prišli v novo domovino brez izobraženstva. Do¬ sti je med nami aktivnih duhov, ki so razgibali kulturno življenje, ki bi pa do¬ seglo še višji nivo, ko bi bilo več prave kritike. Kot še nikoli so vzpostavljeni kulturni stiki med Slovenci v obeh Ame¬ rikah, čeprav bi bili lahko boljši, če bi se vsi izobraženci zavedali svojega po¬ slanstva. Toda nad vse maloštevilni so oni, ki naj bi nekoč postali izobraženci. Malo nam pomaga vse delo današnjih kulturnikov, če ne bo nikogar, ki bi za¬ četo delo nadaljeval in dal novih gibal. Mnogo je med nami mladih ljudi, ki so začeli v domovini ali pa v begunstvu srednješolske študije, nekateri tudi kon¬ čali, ko pa so prišli v Argentino so na vse nekdanje načrte pozabili. Nekateri so jih bili prisiljeni zaradi novih raz¬ mer, toda ostane jih še vedno dovolj takšnih, ki niso nadaljevali študijev iz golega razloga, ker so se morali zapo¬ sliti. Ta razlog ni opravičljiv. To nam na primerih dokazujejo mnogi argentin¬ ski vseučiliščniki in tudi preko dvajset slovenskih ter vsi tisti, ki obiskujejo ve¬ černe strokovne šole. (Nekaj Slovencev je na teh že diplomiralo). Vsakodnevna zaposlitev študij morda nekoliko podalj¬ ša in ga napravi težavnejšega, nikakor ga pa ne onemogoči. A tudi te težave iz- gledajo velike le, dokler jih vidimo pred seboj, ko pa je delo za nami, so manj pomembne. Ne gre tu seveda za samostojno mla¬ dino ali pa tudi že može. Odgovornost, da se čim več Slovencev izšola, se tiče tudi staršev. Njihova težnja mora biti omogočiti otrokom visokošolske študije. Naše delo v novih razmerah in v no¬ vem svetu ni lahko. Vendar moramo vz¬ trajati in delati tako, da bo narod v do¬ movini na nas ponosen in da bomo, če bi se vrnili, narodu lahko dajali, ne pa prejemali. Ne smemo se bati žrtev. Ne¬ koč smo za ceno življenja branili naše najvišje svetinje. Ali moremo zaradi ene izgubljene bitke pozabiti na vse žrtve in deale? Borba še traja, spre¬ menjena sta le oblika in kraj. "Uružabna pravda" o Zbomiku-Koledarju Svobodne Slovenije za 1954 Zb ornik-Kole dar Svobodne Slovenije je med slovenskim življem po svetu zbu¬ dil veliko pozornost in priznanje. Tudi ostale emigrantske narodnosti se o njem izražajo zelo laskavo. Tako smo v zad¬ nji številki objavili o njem zelo pohval¬ no oceno buenosaireškega uglednega hr- vatskega lista “Glas Sv. Antuna”. V zadnji — 78-številki pa o Zbomiku- Koledarju Svobodne Slovenije objavlja lepo oceno “Družabna pravda”. V uvodu svojega poročila ocenjevalec navaja, da bi celotna ocena bogate in pestre vsebi¬ ne zbornika presegala delokrog tega lista. Zato se omejuje le na prikaz del, ki “Družabno pravdo” zanimajo s so¬ cialnega stališča. O Zbomiku-Koledarju za 1954 pravi v ole: “Po zaporednem redu objave naj¬ demo v zborniku najprej: “Drugi petlet¬ ni načrt” (R. Smersu), ki posveča po¬ sebna poglavja zlasti socialnemu delo¬ vanju, gospodarstvu in javnim delom. Sledi znanstvena razprava dr. Ivana Ahčina “Rodovitnost ljudi in narave”, v kateri avtor obsoja stališče “znanstve¬ nikov”, ki se iz strahu pred pomanj¬ kanjem življenskih potrebščin zavzema¬ lo za umetno omejevanje rojstev in do¬ kazuje, da vsak človek prinese poleg lačnih ust na svet tudi dve delavoljni roki, s čemer je podano najboljše jam¬ stvo večne prednosti naravnega reda. Maks Jan je napisal “Nekaj odlomkov iz življenja krščanskega strokovničar- ja, Franceta žužka”, iz katerih so zani¬ miva zlasti “odkritja” iz “sodelovanja z nemškimi zasedbenimi silami, o kate¬ rem se je doslej mnogo molčalo. Ing. agr. Anton Matičič je priobčil nekaj važnih podatkov iz “Govedoreje Argen¬ tine”. Iz v zborniku objavljenih lite¬ rarnih del se nam zdi važno omeniti Mihael Skalar-ja “Dušica je prišla”, ki mojstrsko posega v eno najvažnejših socialnih vprašanj našega izseljenstva- vprašanje razkropljenih družin in Božo M. Kramolca pravljico “Skopi mlinar”, katero smatramo za dobro uspeli poiz¬ kus socialne pravljice, kakršnih bi v mladinskih publikacijah želeli še mno¬ go. Vsaj delno bi spadale v socialni in gospodarski okvir še nekatere druge razprave in članki, tako dr. Jože Veli¬ konja “Tržaški razgledi” in P. R. “Prvi mednarodni kongres Krščanske demo¬ kratske zveze Srednje Evrope”. Po tem prikazu člankov in razprav v zborniku, ki “Družabno pravdo” zanima¬ jo s socialne plati, pisec ocene prihaja do „zaključka, da socialna in gospodar¬ ska tvarina v Koledarju-Zborniku “Svo¬ bodne Slovenije” vzporedno z razvojem krščanskega socialnega gibanja med slo¬ venskimi izseljenci vsako leto pridobi¬ va tako na obsegu, kakor na kakovosti.” GORIŠKA S M General Winterton je dal dopisniku “Weltwoche” zanimive izjave o Trstu, izmed katerih je najbolj značilna nasled¬ nja: “Trst je dobil v sorazmerju s šte¬ vilom svojega prebivalstva štirikrat več dolarjev iz USA kakor katerakoli druga država — ERP-a. Dejstvo, da je pod¬ ročje A samostojno ozemlje pod engle- ško-ameriško upravo, je Trstu zagotovi¬ lo prednostni položaj, s čigar plodovi se Italija okorišča.” S tem je najbolje ovrženo sleherno laško besedičenje, da se mora Trst za svoj obstoj zahvaliti in zahvaljevati samo velikodušnosti laške Vlade. V Trstu je 21. januarja umrl odvetnik dr. Franc Vesel, star 60 let, eden od u- stanoviteljev Slovenske demokratske zveze in njen prvi tajnik. Zadnja tri le¬ ta ga je bolezen prisilila, da se je umak¬ nil iz javnega življenja. Moža, ki je v prvih povojnih letih bil eden glavnih nosilcev demokratičnih organizacij v Trstu, bodo Slovenci na STO ohranili v trajnem spominu. Po letu in pol negotovosti komu bo dodeljeno novo šolsko poslopje, zgrajeno pri Sv. Ivanu v Trstu, je Zavezniška vo¬ jaška uprava odločila končno, da ga do¬ be Slovenci, katerim je bil že od vsega početka namenjen, pa žal do uresničenja ni moglo takoj po zgraditvi priti zaradi silno ostrega protestiranja Italijanov. Daši je bila prva polovica šole dograje¬ na že v jeseni 1952 in druga v jeseni 1953, so Lahi ves čas tako spretno in na Vse načine zadrževali končni sklep ZVU, ker so računali, da se bodo v bližnji pri- hodnjosti dogodile odločilne spremem¬ be: tako bi Slovenci res nikdar ne do¬ bili njim namenjene šole. Položaj slo¬ venskih srednjih šol v Trstu je spričo dosedanjih prostorov postajal nevzdržen, kajti za 600 šoloobiskujočih dijakov je bilo v privatnem poslopju na razpolago samo 14 učilnic; za učilnico sta morali služiti celo kuhinja in jedilnica prejšnje profesorske menze. Sedaj je general PRIMORSKA Winterton odločil, da se v šolo pri Sv. Ivanu dokončno vseli slovensko dijašt- vo V Dolini pri Trstu so v režiji prof. Peterlina vprizorili šulinovo dramsko pesnitev “Krst pri Savici”. Glavni vlogi sta podala Zvezdan Likar in Bobek Ma¬ rija. V Gorici so pokopali Andrejšek Ano, sestro nekdanjega župnika na Sedlu pri Kobaridu Andrejška. Poročila sta se v Gorici dr. Simčič Teofil in Škerk Bojana. Poročil ju je prof. Mirko Filej, orglala je Lojzka Bra¬ tuž in pela Mira Brajnikova. V Opatiji je umrla prof. Iva Prelog iz znane Prelogove družine iz Trsta. Pokoj¬ nica je bila znana kot vzorna pedago¬ ginja, ki je vse svoje sile posvečala ne¬ koč Ciril-Metodovi šoli pri Sv. Jakobu. Prve dni februarja je divjala v Trstu take burja, da je podrla dimnik pivovar¬ ne Dreher, dva žerjava pri gradnjah no¬ vih stavb, razbila cel kup čolnov, stekel, poruvala drevje ter zahtevala tudi 4 smrtne žrtve. 12. februarja 1954. je imel v Trstu svoj koncert Schubertovih, Schumanovih, Wolfovih in Straussovih pesmi slovenski tenorist Anton Dermota. Na klavirju ga je spremljala pianistka Hilde Berger Weyerwald. Koncert je bil le srednje obiskan, ker je ime tega slovenskega pevca med Tržačani malo znano. Vendar je žel lep uspeh. Na svečnico sta se poročila v Trstu učitelj Martin Globočnik z Vero Marte- lančevo iz Barkovelj. Zadnje dni so skoro vsak dan v Trstu protestni sprevodi delavcev iz ladjedel¬ nic, ker so jim zaradi pomanjkanja naro¬ čil zmanjšali tedenski delovni čas. Ne¬ kaj tisočem grozi odpust. Naročil pa ni zaradi negotovega položaja Trsta. Iz Ita¬ lije prihajajo zaenkrat le obljube. Italijani imajo v načrtu gradnjo veli¬ ke papirnice pri štivanu ob izviru Tima- ARGENTINA Predsednik general Peron je pred dnevi zaključil peto konferenco, ki jo je imel z guvernerji vseh argentin¬ skih provinc in nacionalnih teritori¬ jev. Na konferenci so razpravljali o vseh političnih in gospodarskih vpra¬ šanjih, ki so v zvezi z aprilskimi do¬ polnilnimi volitvami ter koordinira¬ nim izvajanjem II. petletnega načrta. Na konferenci je imel predsednik gral Peron dva globoko zasnovana govora, v katerih se je dotaknil vseh problemov, ki so bili na dnevnem redu. Najbolj vroč dan letošnjega polet¬ ja je bil v torek dne 23. februarja, ko je v Buenos Airesu dosegla vro¬ čina 35°2. Naslednje dneve je tempe¬ ratura padla, vendar se še vedno drži od 20 do 30°. Noči so se v tem času že precej ohladile. Ob zadnjem obisku paraguayskega zunanjega ministra je bila v Buenos Airesu ustanovljena Generalna komi¬ sija argentinsko-paraguayske gospo¬ darske zveze. Volilno kampanjo za aprilske do¬ polnilne volitve bo začel sam pred¬ sednik general Peron dne 10. marca t. 1. iz Mar del Plata, kjer bo imel tega dne velik govor. Med Argentino in Japonsko je bi¬ la podpisana nova trgovinska pogod¬ ba, ki predvideva izmenjavo blaga med obema državama v višini 180 milijonov dolarjev. V Mar del Plato so prišle že sko¬ ro vse filmske delegacije iz ameri¬ ških in evropskih držav, ki bodo so¬ delovale na mednarodnem filmskem festivalu. Vse dneve bodo v tamoš- njih kinih igrali najboljše filme dr¬ žav, katerih zastopniki bodo na ome¬ njenem festivalu. Iz Jugoslavije so napovedani: Marija Drnobori, igralka v filmu “Vihar”, ki ga bodo tudi predvajali v Mar del Plati, ravnatelj Vladimir Pogačič ter komponist Bo¬ jan Adamič in Željko Kunkera. General Peron je sprejel skupino severnoameriških živinorejcev, ki so se mu pred odhodom iz Argentine prišli zahvalit za vso naklonjenost, ki so je bili deležni s strani oblasti ob svojem obisku v Argentini. Povdar- jali so, da odhajajo iz dežele z naj¬ lepšimi vtisi ter polni pohvale in pri¬ znanja o ureditvi raznih estancij in modernih mesnih industrij. Vsa Argentina se je 1. marca spo¬ minjala 40 letnice smrti pionirja ar¬ gentinskega letalstva Jorge Newbe- ry-ja. Tega dne se je Jorge Newbery v mestu Los Tamarindos v provinci Mendoza dvignil z letalom v zrak. V višini 500 metrov se mu je pokvaril motor ter je z letalom treščil na tla in se ubil. Pok. Newbery je bil odli¬ čen športnik in je imel tudi več sve¬ tovnih rekordov. Tako se je med dru¬ gim v tedanjih časih dvignil z leta¬ lom v višino 6225 metrov. Je tudi u- stanovitelj argentinskega Aerokluba in na njegovo pobudo je bila usta¬ novljena letalska akademija. Ob ob¬ letnici smrti je imel o njem govor tu¬ di predsednik general Peron ter ga je stavil za vzgled argentinski mla¬ dini. Skupini francoskih alpinistov se je po velikih naporih posrečilo doseči vrh Aconcague z južne strani, s ka¬ tere na to goro dosedaj še nihče ni prišel. Ob vrnitvi članov ekspedicije bi se bila kmalu zgodila nesreča. Ne¬ kaj članov je bilo v nevarnosti, da zmrzne. Pri reševalnih delih je sode¬ lovala tudi vojska, člani francoske ekspedicije, ki so pri tem planinskem podvigu dobili hude ozebline, se sedaj zdravijo v bolnišnici v Mendozi. V Mar del Plati pripravljajo pred¬ sedniku generalu Peronu dne 10. mar¬ ca t. 1. velik sprejem. Minister za mornarico je odpotoval na inšpekcijsko potovanje na Antar- tido. ve. Zavezniki zaenkrat še niso dali do¬ voljenja, ker je za tržaško industrijo ob Trstu industrijska zona. Vendar to Ita¬ lijanom ne diši preveč. Papirnica v šti¬ vanu bi pritegnila italijanske delavce in bi s tem še en kos slovenske zemlje do¬ bili oni. V posebnih naseljih istrskih beguncev na Opčinah in na Proseku morejo dobi¬ ti dovoljenja za trgovine in gostilne le istrski begunci. Domači ljudje te pravi¬ ce nimajo. Vse zato, da se dokaže ita- lijanstvo tržaške okolice. V vsako slovensko dru¬ žino Koledar - Zbornik Buenos Aires, 4. HI. 1954 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice Za 10. december — t. j. dan človečan¬ skih pravic — je “Slovenski poročeva¬ lec” v Ljubljani napisal in začel po¬ zdravni članek z besedami, ki jih je le¬ ta 1948 na pariškem zasedanju ZN spregovoril tedanji predsednik ZN av¬ stralski delegat Herbert Vere Evatt, ko je dejal: “To je prvič, ko organizirana ■skupnost narodov podaja svojo izjavo o človečanskih pravicah in osnovnih svo¬ boščinah. Ta izjava izraža mnenje Zdru¬ ženih narodov kot celote, milijoni in mi¬ lijoni mož, žena in otrok po svetu, ki ži¬ vijo daleč proč od Pariza in New Yorka, pa se bodo odslej zatekali k temu doku¬ mentu po pomoč, napotilo in pobudo.” . .Nato pa “Slovenski poročevalec” do¬ daja tej slovesni izjavi svoje pojasnilo, v katerem med drugim povdarja: “Ta deklaracija izjavlja, da ima sleherno člo¬ veško bitje pravico do življenja in svo¬ bode, da ima pravico zahtevati varstvo pred nezakonitim preganjanjem, pravi¬ co iskati zavetja pri sodišču, do zaščite svoje osebne lastnine, do svobode gi¬ banja, nadalje socialno varnost s pravico de dela, vzgoje in izražanja svojih na¬ rodnih čustev; pa še izražanja svojih misli in vesti ter pravico sestajati se z drugimi” itd. itd. Slovenski poročevalec” pač hujše ni mogel sam obtožiti sedanjih razmer pod komunistično tiranijo v Jugoslaviji, ko kljub stalnemu povdarjanju potrebe po ■zakonitosti lahko uživajo svobodo samo komunisti in njihovi zvesti sluge ter pri¬ skledniki, ogromna večina naroda pa ni¬ ma še vedno možnosti, da bi mogla pri ■svobodnih volitvah izraziti “svoje misli” ter pravico sestajati se z drugimi. Ne more tudi svobodno izpovedovati svojih verskih dolžnosti in še vedno trpi v stra¬ hu pred preganjanjem. Zato sedanji ko¬ munistični nasilniki nimajo prav nobe¬ ne legitimacije, da bi se mogli pritože¬ vati nad komerkoli zaradi zatiranja lju¬ di, ker sami preganjajo zaradi politične¬ ga in verskega prepričanja ljudi v last¬ ni državi. Zato bi bilo prav, če bi se ko¬ munisti doma v polni meri zavedali be¬ sed, ki jih je napisal za konec svojega pozdravnega članka zopet isti “Slovenski poročevalec” ki ugotavlja tole: “Borba svetlobe s temo je težka in napredek mora premagovati nepregledne ovire za- Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1954 je pri enkratnem vplačilu za vse leto $ 70.— Pri plačevanju v obrokih je za ■pol leta $ 38. — in za za četrt leta $ 20— Poravnajte naročnino za leto 1954 čimprej. Veliko boste s tem poma¬ gali upravi pri njenem delu. 'Mnogo je razlogov za to, da se zani¬ mamo, kako poteka kulturno življenje v domovini. Prvi je ta, da skušamo najti skupnosti in razlike, ki nas z onimi v domovini družijo in ločijo. Drugi ta, da spoznamo tiste vrzeli v domovini, ki bi jih mi zunaj morda lahko zamašili, da ne bo obstal bodoči kulturni zgodovinar pred zevajočo praznoto, kot so v naši kulturni preteklosti tolikokrat očitne. Tretji je ta, da nakažemo našim prilož¬ nost črpati iz domačnosti, kjer je ta do¬ mačnost pozitivna. In četrta sledi z nuj¬ nostjo, da popravimo, če moremo, kar je tam napačnega. Peta je v tem, da bomo nekoč znali zagrabiti tam, do kamor so oni doma že prišli. Tudi gola radoved¬ nost ni vedno slaba lastnost. In še pre¬ cej drugih razlogov bi lahko navedli. Zgodovina slovenske kulture nas uči, da so se mnoge kulturne vrednote izbo¬ jevale v hudi medsebojni borbi. Včasih so se vrednote na eni strani potem iz¬ kazale kot malenkostne napram onim na drugi strani. Drugič so se med seboj odtehtale. Največkrat pa je bilo tako, da so bile vrednote na obeh straneh iste —- na eni morda v manjši meri. Kar je bi¬ lo vrednega, je ostalo, vse drugo pa je šlo v pozabljenje, čeprav je bilo ob svo¬ jem času bolj glasno kot so bile kultur¬ ne vrednote. Iz čim daljše časovne per¬ spektive takšne borbe motrimo, tem bolj se ločijo pleve od zrna. Pleve ostajajo zanimiv kuriosum, zrno trajna narodna lastnina. Naj si po teh vidikih bralci sami sku¬ šajo ustvariti sodbo o gradivu, ki ga tu podajamo in ki gotovo ni popolno. Pisec sam ne more k vsaki stvari dodati sod- vz &Covenije~ ostalosti: toda, če človeštvo ne bo našlo poti iz slepe ulice strasti in zakrknjeno¬ sti, sovraštva in otopelosti, potem bo prihodnost težka in neznosna...” Umrli so. V Ljubljani: Marinka Fink, Karolina Soklič, roj. Facini, Karolina Bernard, roj. Žirovnik, Marija Solar, roj. Tomšič, Ela Zupančič, roj. Smolej, pošt¬ na uradnica, Neža Prezelj, roj. Hlebš, Ivanka Pirnat, uslužbenka podjetja GO- SAD, Drago Komac, žel. uradnik v p., Edi Wolinsky in Marija Pleterski v Koz¬ jani, Avgust Jaklič, uslužbenec podje¬ tja “GRADIS” HC v Medvodah, Janko Jež, upokojeni magistratni uradnik v Mariboru, Angela Pikon, roj. Klinar v Blejski Dobravi, Franc Prezelj v Celju, Marija Smuk, roj. Mihelčič na Viču, Ivan Janša, biv. čevljarski mojster v Radov¬ ljici, Marija Mlakar, roj. Vrhunec v Škofji Loki, Slavko Požlep, dekan v Val- povem in Anton Podlivnik v Škofji Loki. V predvojnih časih so v Jugoslaviji posebno za Črnogorce pravili, da so ze¬ lo radi uživali pokojnine. Hudobni je¬ ziki so po družbah Črnogorce opravljali, da v Črni gori niti otrok ni hotel priti na svet prej, predno ni imel že vnaprej zagotovljene penzije. Pa tako so govo¬ rili samo grdi jeziki. Komunisti so ob prevzemu oblasti poleg svoje krvoloč¬ nosti hoteli postati tudi popularni. Ko so že kmetom navili strahotne davke, so na drugi strani hoteli pokazati da nekaj tega denarja prihaja zopet nazaj med ljudi. To svojo radodarnost so ko¬ munisti kazali s podeljevanjem pokoj¬ nin. Upokojencev je bilo povsod rekord¬ no število. Saj ni bilo skoro hiše v Slo¬ veniji in po drugih republikah, pri kate¬ ri ne bi bili imeli penzionerja. S temi pokojninami je nastal že pravi škandal. Izdatki za pokojnine so namreč dosegle bajne višine, na drugi strani je pa bilo veliko takih ljudi ,ki do pokojnin sploh niso imeli nobene pravice. In so začeli črtati in črtati. Na ta način so zelo zmanjšali število upokojencev. Vsi tisti, katerim so odvzeli pokojni¬ ne, sedaj javno zabavljajo proti komu¬ nistom. V Ljubljani je 11. decembra 1953 sla¬ vil 80 letnico svojega rojstva član Slov. akademije znanosti in umetnosti univ. prof. dr. Josip Plemelj. V tržiški predilnici je izteklo v reko Bistrico 50 litrov klora. Zaradi tega so Ker se nam dobro godi, ne sme¬ mo pozabiti svojih trpečih bratov v begunskih taboriščih v Evropi. V nedeljo 21. marca 1954 bo Društvo Slovencev pred vsemi cerkvami, kjer se zbiramo k slovenski službi božji, pobiralo denarne darove za begunce. be, ki bi bila izčrpna. Vsakega komen¬ tarja se pa tudi ne more izogniti; to pri¬ de že samo od sebe. Skušal bo pa spra¬ viti svoje mnenje v sklad s komentarji tamošnjega tiska, zlasti “Slovenskega poročevalca”, ki mu je obenem poglavit¬ ni vir za naštevanje dogodkov, ne da bi se strinjal načelno s tamošnjimi komen¬ tarji. Brez dvoma kulturni delavci v domo¬ vini mnogo ustvarjajo. Na nekaterih področjih res malo ali nič, ker so jim odvzete možnosti ali vsaj ugodni pogoji, n. pr. v cerkveni umetnosti in leposlov¬ ju. Na drugih mnogo in preveč, ker jih oblast forsira, kot v prevodih materia¬ listične poljudne “znanosti”. Največ po¬ zitivnega dela je na nevtralnih tleh, kjer ima ustvarjalec izvestno svobodo in se morda le od strani pokloni režimu. Ne dvomimo, da se dela tudi tam, kjer vlada še vedno kulturni molk, le da za publiciranje znanstvenih in umetnostnih proizvodov ni priložnosti. 1. Znanost Predstavnik Cankarjeve založbe Lev Modic je podal izjavo o razvoju znan¬ stvene knjige. L. 1929 naj bi izšlo pri Slovencih 23, leta 1951 pa 50 znanstve¬ nih del. V letu 1929 so obravnavale knji¬ ge po večini jus, zgodovino ter literarno in umetnostno zgodovino; le 4 so se pe¬ čale z realnimi vedami. V letu 1951 je bilo že 12 knjig iz realnih področij. Po¬ leg tega je izšlo 1. 1951 že 40 poljudnih znanstvenih knjig napram 6 v 1. 1929. Za 1. 1953 še ni imel podatkov, toda povedati je hotel 1.) da število znanstve¬ nih knjig narašča, 2.) da se razmerje v reki od te predilnice pa vse do izliva v Savo poginile vse ribe in njihov zarod. Na Krimu so v višini 900 m nad so¬ tesko iškega Vintgarja postavili novo lovsko kočo. Med najbolj uspelimi glasbenimi pri¬ reditvami v Mariboru je bil večer oper¬ nih in operetnih arij. meseca decembra lanskega leta. V velenjskem rudniku je začel obrato¬ vati nov jašek z zmogljivostjo 10.000 ton na dan. Globok je 373 m, širok pa 6.8 m. Skupna vrednost investicij, po- Slovenci v ESuenos Aires Radijska postaja El Pueblo bo 6. mar¬ ca ob 9. uri zjutraj oddajala koncertni program, s katerim je nastopil Gallus v Radio Excelsior v soboto 27. februar¬ ja t. 1. Za pustne dneve smo imeli v Buenos Airesu lepo vreme. Delo je počivalo v državnih in privatnih uradih ter obra¬ tih. Po mestu so bile vse dni velike za¬ bave in veselice ter sprevodi maškar. Slovenci so te proste dneve pametno iz¬ koristili. Precej jih je odšlo na izlet v Mendozo, kjer So obiskali znance in pri¬ jatelje, ogledali si pa tudi tamošnji ve¬ lesejem. Ostali so pa v teh dneh delali izlete in obiske znancev v okolici Bue¬ nos Airesa. Na pustno nedeljo in pustni torek jih je bilo veliko tudi v Lujanu. V teh dneh so bile dobro obiskane tudi slo¬ venske gostilne tako v Buenos Airesu, kakor v okoliških mestih. Znanci in pri¬ jatelji so v dobrem razpoloženju prebili po več ur. OSEBNE NOVICE Premestitev. Č. g. Stanko Škrbe, ki je od 3. aprila deloval v Buenos Airesu kot kaplan v župniji Santa Julia, je s 1. marcem nastopil službo hišnega kapla¬ na v bolnišnici Alvarez, na calle San Eduardo 2701, t. j. pet kvader od Pla¬ za Flores na desno čez progo FCNDF Sarmiento v smeri proti Liniersu. Nje¬ gova telefonska številka je 63-1609. Poroka. V soboto, dne 27. februarja 1954 sta se poročila v župni cerkvi Tran- sito de San Jose v Buenos g. Jože Re- povž in gdč. Majda Kavčičeva. Poročil ju je g. župnik Janez Hladnik. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova. Družinska sreča. V župni cerkvi v Ra- mos Mejia je bil krščen v nedeljo 28. februarja t. 1. Franc-Tomaž Vovk, sin Janeza Vovka in njegove žene, gospe Ane, roj, Koščak. Mendoza Društvo Slovencev v Mendozi se je od¬ ločilo, da bo prirejalo odslej svoje red¬ ne prosvetne sestanke. Na prvem takem sestanku, ki se je vršil dne 14. februarja t. 1. je govoril g. prof. Bajuk o narodni zavednosti slovenskih izseljencev. Tri de- knjig iz humanističnih in realnih podro¬ čij stalno spreminja v škodo prvih in v korist drugih in 3.) da število poljudno znanstvenih kniig rapidno raste. Le-ta zadnja postavka ne more biti pravilna; prav gotovo je Modic izpustil vso po¬ ljudno znanost iz religioznega področja, pa najbrž tudi marsikaj, kar ne spada v realne vede. Porast dela v realnih vedah je gotovo nekaj razveseljivega, v kolikor gre res za znanstvena prizadevanja. Tako so odprli lani na univerzi nov fizikalni in¬ stitut. V delu je astronomski observato¬ rij na Golovcu. Poleg starega Proteusa izhajajo revije: Biološki vestnik, Obzor¬ nik za matematiko in fiziko, Ekonom¬ ska revija, Rudarsko-metalurški zbor¬ nik. Akademija znanosti in umetnosti je izdala Plemljevo Višjo matematiko, Ma¬ jer jeve Praprotnice in cvetnice v kom- pendiju Rastlinstvo Slovenije (z letnica¬ ma 1952) in Vidmarjevo Uporabo alumi¬ nija v prenosnih progah. Iz sociologije in filozofije ni izšlo no¬ beno samostojno delo. Tu izhajajo samo prevodi Marxa, Engelsa, Lenina in dru¬ gih takšnih avtoritet. Ali si nihče ne u- pa ali pa ne sme ničesar novega pove¬ dati. V Naši sodobnosti sta izšli le kritiki eksistencializma (Boris Ziherl) in meta¬ fizičnih stališč v sodobni teoriji o drža¬ vi (Goričar). Kardelj je tu pisal o na¬ rodnostnem vprašanju. Poljudne znano¬ sti niti dnevniška kritika ne registrira, proti čemer se Modic pritožuje, češ, da bralci niso dovolj o izidu podučeni in za¬ to teh knjig ne kupujejo. Gre za polju- dnejše izdaje svetovnih (ne domačih) komunističnih veličin in materialistično biologijo. Tudi pri javnih predavanjih znanstvene vsebine prednjačijo realne snovi. rabljenih za gradnjo novega jaška zna¬ ša 2 milijardi in 715 milijonov dinarjev. Lanska proizvodnja premoga v velenj¬ skem rudniku je znašala okrog 536.000 ton. V tem rudniku izkopljejo že dalj časa vsak dan 2.000 ton premoga. V Ljubljani je bila ustanovljena Zve¬ za ribiških društev Slovenije. Za pred¬ sednika je bil izvoljen Miran Svetina. Zborovalci-ribiči so povdarjali potrebo po novem zakonu o ribištvu. Zavzemali so se tudi za zgraditev več novih ribo¬ gojnic. Argentini klamacije, dveh dečkov in deklice: Gor čez izaro, Slovensko dekle in Slovenec sem, so nakazale ljubezen in zanos, s katerim naj ljubimo svoj jezik in svojo domovino, za zaključek je moški zbor za¬ pel dve narodni. Zadnjo nedeljo v januarju je tuk. mi¬ sijonski odsek priredil tombolo, katere dobiček je bil namenjen za slovenske mi¬ sijonarje. Gospa Borovšek Neža se je morala za¬ radi vnetja slepiča zateči v bolniško oskrbo, želimo ji skorajšnjo ozdravitev. JL anus Občni zbor Comision de Fomento Vi- lla Eslovena je pa tudi nedvomno po¬ memben dogodek za slovenstvo v Lanu- su in za našo skupnost v Argentini sploh. Vršil se je na Goršetovem domu ob 10. uri, 21. febr. z udeležbo vseh, ki so mogli priti. Prejšnji odbor je podal poročilo, iz ka¬ terega se razvidi, kako lepo delavnost je razvil. Postavljenih je bilo skoro 7 kvader pločnikov, izdelanih in postav¬ ljenih s prostovoljnim delom. Kdor to delo vidi, ga zna ceniti. Danes se že iz skoro vseh skupin hiš pride po trdem iz slovenske vasi, na zunanje pločnike. Dohodkov v denarju je bilo $ 3.230.40, poleg izdatne podpore s strani občine, katero so odborniki izposlovali v obliki gramoza, grušča in ruševin dvignjenih cest. Vsi člani so dobili že pred časom na¬ tančno bilanco in so zares z iskrenim navdušnjem čestitali odboru, ki je tako zvesto in uspešno vršil svojo nalogo. Na volitvah je bil soglasno izvoljen stari odbor z malimi spremembami, ta¬ ko da bo še nadalje županoval Nace Glinšek z zvestim sodovanjem vseh ro¬ jakov. Udeležil se je zbora tudi g. župnik Hladnik, ki je povdaril dolžnost skupno¬ sti, .sodelovanja in zaupanja, čas bo pa prinesel zaželjena pota in luč. Razvil se je nato razgovor tudi o sa¬ jenju drevja, o načinu, kako odpeljati v greznico ali na vrt umazano vodo, da ne bo kazila zunanjega lica vasi in za¬ strupljala ozračja. .. V popolnem soglasju se je občni zbor zaključil točno 'ob 12. uri. Akademija znanosti in umetnosti ima 13 institutov. Pri vsej obilici dela jo pa tarejo finančne težave. Njena dotacija je nezadostna in zato ne more publici¬ rati pripravljenega gradiva. Izdala je Bajčevo Besedotvorje slovenskega jezika in 2. del Kosovih Urbarjev slovenskega Primorja, že za 1. 1952 napovedani Pleč¬ nikov Zbornik menda še ni izšel. Aka¬ demija je izdala arheološki vestnik (v 1. 1953: 4. knjiga) ter vodi ali vsaj nad¬ zira arheološka izkopavanja. To delova¬ nje je po vojni zavzelo silen razmah in to v vseh smereh, ki pridejo za Slove¬ nijo v poštev: paleolitik, neolitik, ilirska in keltska naselja, rimska in zlasti sta¬ roslovenska doba. V preteklem letu so se nadaljevala odkritja rimskega tabo¬ rišča v šentpetru v Savinjski dolini, ki so vzbudila v vsem svetu pozornost ar¬ heologov, prav tako kot novo začeta iz¬ kopavanja mostičarske naselbine pod Blatno Brezovico pri Vrhniki, ki jih vo¬ di arheološki seminar ljubljanske uni¬ verze ob sodelovanju londonskega insti¬ tuta za arheologijo in beograjskega spo¬ meniškega instituta, a z denarno podpo¬ ro — okrajnega ljudskega odbora, kot financirata tudi okrajna ljudska odbora v Novem mestu in Kranju izkopavanja na svojih področjih. V Volčjih njivah pri Mirni so izkopali ilirsko gomilo iz 4. stoletja pred Kr., razkrivanje monu¬ mentalne gomile pri Stični bo pa traja¬ lo več let. V Kranju so pri kopanju te¬ meljev za novi Prešernov spomenik na¬ leteli na staroslovenske grobove: doslej so iih našli 308. Kranj je tako poleg Ptuja in Bleda med največjimi storoslo- venskimi grobišči, še večje zanimanje je vzbudilo staroslovensko grobišče pri Kopru, kar pač najbolj zgovorno pobija laške teorije o mnogo kasnejši slovenski naselitvi v zaledju istrskih romanskih M. M. LETO 1953 V KULTURNEM ŽIVLJENJU DOMOVINE SLOVENCI PO SVETU Kanada Sredi decembra lanskega leta so v To¬ rontu začeli graditi dvorano, nad kate¬ ro bo potem stala slovenska cerkev. Na¬ biralna akcija za slovensko cerkev je še vedno v teku. Upati je, da bo vrgla to¬ liko, kolikor je predvideno v proraču¬ nu za dvorano, če se bo to zgodilo, po¬ tem bo prihodnje leto mogoče začeti tu¬ di z graditvijo slovenske cerkve same. Odbor za zgraditev slovenske cerkve v Torontu pripravlja za letošnjo pomladi veliko loterijo. Glavna dobitka bosta nov avtomobil model 1954 in električni hladilnik. Kot žrtev težke eksplozije v rudniš¬ kem hotelu v severnem Quebecu je umrl 27 letni Alojz Benčina, ki je stanoval kot začasen gost v III. nadstropju. Po¬ kojni Benčina je prispel v Kanado leta 1951 ter je deloval v rudnikih v Malar- tic, Britska Kolumbija, nazadnje pa kot strojnik v rudniku Aguanieo v mestu Cobalt. VSA V drugi polovici decembra 1953 je škof g. dr. Rožman obiskal Slovence v Kaliforniji. V fari, kjer deluje č. g. Vi- tal Vodušek, v San Franciscu, je vodil misijon ter imel tudi polnočnico. Pri vseh slovesnostih je v cerkvi, v kateri se zbirajo Slovenci, prepeval slov. pev¬ ski zbor pod vodstvom g. Aleša Šimen¬ ca. škof dr. Rožman je obiskal tudi sa¬ lezijance v Richmondu, kjer so ga po¬ zdravili trije slovenski člani tamošnjega sal. semenišča. Obiskal je tudi v Castro Valley g. Janeza Mervarja. Posebno po¬ zornost je vzbudil obisk pri hrvatskih vernikih, ki so po pridigi Prevzvišenega izjavili, da so ga sijajno razumeli in da jim je odlično govoril. Poleg teh obiskov pri rojakih se je Prevzvišeni podal na uraden obisk tudi k nadškofu v San Franciscu Johnu J. Mitty-ju, ki je bil tega obiska vesel in je ob tej priliki poklonil našemu škofu lep dar za slov. semenišče v Argentini. Ob priliki snidenja vseh slov. duhov¬ nikov, ki delujejo na skrajnem ameri¬ škem zahodu, so prišli škofa pozdravit tudi g. Jože Snoj, g. Kladnik, ki je bil sprejet v nadškofijo San Francisco, prav tako pa tudi kanonik dr. Janko Kraljič, ki se je kmalu zatem podal na operacijo levega očesa. Francija Zdravnik g. dr. Franc Žajdela, vodja laboratorija za raziskovanje raka na Pa¬ steurjevem zavodu v Parizu, se je pri svojem poklicnem delu zastrupil, toda v veliko veselje vseh je kmalu ozdravil zaradi takojšnje zdravniške pomoči in sedaj že zopet lahko vrši svoje delo. mest. V Kranju so našli tudi ilirske sta- rožitnosti iz časa ok. 800 pred Kr. V zvezi z lokalnim financiranjem razisko¬ vanj so ustanovitve lokalnih muzejev in muzejskih društev v Novi Gorici, Kra¬ nju, Metliki, Novem mestu, Brežicah, Tolminu in drugod. Živahno in vsestransko je delo Etno¬ grafskega muzeja in njegove revije. Vkljub smotrni gojitvi socialne etnogra¬ fije pa ta muzej ne pride do primerne stavbe, pač pa je priredil iz zalog svo¬ jih depojev veliko razstavo na drugem kraju. Kader umetnostnih zgodovinarjev se je lepo pomnožil, za delo te znanstvene veje pa do zadnjega ni bilo umevanja na višjem mestu, še v letu 1953 je vsa republiška podpora za varstvo spomeni¬ kov zadostovala kvečjemu za prekritje strehe ene enostanovanjske hiše. Spome¬ niški urad, ki ima visokodoneč naziv s podnazivi, vodi E. Turnher. Le z izred¬ nimi prispevki (navadno lokalnih faktor¬ jev) so se zavarovali ostanki ptujske minoritske cerkve, Kostanjevice, Gra- carjevega turna, Otočca, Robbov in pol- hovgrajski vodnjak, semeniški portal in romanska Madona iz Krakovega ter sli¬ ke na Ptujski gori. Dolenjske gradove, ki so postali “žrtve narodnoosvobodilne borbe”, bi bilo •— tako pravi poročilo — deloma še mogoče popraviti, če bi se z delom pričelo vsaj do 1. 1948; zdaj je prepozno. Razpada tudi bizeljski grad. Zbornik za umetnostno zgodovino je iz¬ šel 1. 1953 šele drugič po prevratu. Glav¬ ni razpravi sta posvečeni Ivani Kobilci (S. Trdina in Lj. Menaše) in Leopoldu Layerju (Anica Cevc); tako smo zdaj le dobili znanstveno monografijo o sli¬ karju Brezjanske Marije. (Nadaljevanje sledi) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 4. IH. 1954 Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenije" Vprašanje: Z znancem sva ustanovila mizarsko delavnico. Vložila sva vsak po¬ lovico kapitala in se dogovorila, da si bova delila čisti dobiček na polovico. Pis¬ mene pogodbe nisva napravila. Kako je treba napraviti pogodbo: Ali pred kako oblastjo ali notarjem ali pa privatno sa¬ ma? Na kakšen papir: Kolkovan ali ne? Ali sme biti napravljena v slovenščini? Vloženi kapital znaša $ 20.000.—. Ali je primerno, da ustanoviva družbo z ome¬ jeno zaveza, kar nama svetujejo neka¬ teri znanci? Odgovor: Iz vprašanja je razvidno, da sta z znancem ustanovila pogodbo o družbi (Družabno pogodbo). Tukajšnji civilni zakonik zahteva, da mora “o vseh družbenih pogodbah in podaljšanju njih veljavnosti”, kadar vloženi kapital vsa¬ kega družabnika presega znesek $ 1.000.— oziroma kadar je predmet dru¬ žabne pogodbe kaka nepremičnina, ■—- biti napravljena javna listina. Ako take listine ni, je pogodba brezpogojno neveljavna, Z znancem se podajta torej h kakemu javnemu notarju, ki Vama bo sestavil družbeno pogodbo, in sicer v obliki jav¬ ne listine, ker po Vaši napovedi znaša delež vsakega izmed družabnikov nad $ 1.000,— Vaše vprašanje, ali sme biti pogodba sestavljena v slovenščini, torej odpade. Uradni jezik javnih listin je sa¬ mo kasteljanski. Tudi vprašanje o kol- kovanju Vama bo rešil notar. Na Vaše vprašanje, ali naj ustanoviva “družbo z omejeno zavezo”, Vam je tež¬ ko dati zadovoljiv odgovor. Iz Vašega vprašanja namreč ni jasno razvidno, v kak namen vidva družbo ustanavljata. Ako je Vajin namen predvsem trgovski, potem šele prihaja v poštev vprašanje družbe z omejeno zavezo. — Kakor je razvidno že iz imena družbe, se ustanav¬ lja ta družba tako, da družabniki jamči¬ jo tretjim osebam, t. j. svojim upnikom, samo omejeno, torej ne z vso svojo osta¬ lo imovino, v kolikor ni predmet tovrstne družbene pogodbe. Ako želite v tej za¬ devi podrobnejši nasvet, se obrnite na kakega strokovnjaka, — ker tukaj te stvari zaradi preobširnosti ne moremo podrobno obravnavati.. Ne pozabite svojih trpečih roja¬ kov v begunstvu! Pomagajte jim! Darujte zanje svoj dar! SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Duhovno življenje. Marec 1954. Vse¬ bina: “Mati” jo je klical (Branko Roz¬ man); Naša Mati (Gregor Mali); V pe¬ pelnični noči (Zora Piščančeva); Pred- postni in postni čas v vzhodni Cerkvi (Tone Ilc); El tiempo de cuaresma en- tre los Eslovenos (Joe Juck); Šega na domačih tleh (Joža Kmetov); Ljubezen do sovražnikov (dr. Ign. Lenček); Na Bukovju (N. Z.);, Je Bog kriv zla in trpljenja? (dr. Franc Gnidovec); Zvo¬ nik (Stanko Janežič); Pogovor v gostil¬ ni (Gregor Hribar); Sveta gora pri Go¬ rici (Marjan Marolt); Žene v Jezuso¬ vem rodovniku (prof. P. Slapar); Tato¬ vi koles (Vinko Flek); Slovenci ob A- tlantiku (Jože Jurak); Kaj pa med na¬ mi? Kaj pa Doma? Vijolica (Bogdan Budnik) šale; Misli; Mladinska priloga: Božje stezice. Slovenska Beseda. Januar-februar 1954. Vsebina: Papež Pij XII za iz¬ seljence (K. Škulj); S. S. El papa para los emigrantes; O Tebi sanjam (Igor); Nikolaj Gogolj-Taras Bulba-Revizor (dr. Fr. Jaklič); Ob petdesetletnici “boljševizma” (Janez Martinc); Naše izseljensko vprašanje (P. Kazimir Za¬ krajšek) ; Hodil po zemlji sem naši (Bo- guslav); Vrhnika (Marjan Marolt); Srečni princ (Oscar Wilde-P. F.); Moč materinih solza (Branko Pištivšek); Po¬ treba pevsko-kulturnega delovanja v e- migraeiji (Božo Fink); Kmetova moli¬ tev (Branko Pištivšek); O sodobni pre- Vratnosti in nje filozofija (P.F.); Po¬ men kredita v ameriškem gospodarstvu (dr. Lipovnik); Tiha pesem (Igor); Mi¬ hael Laščan-Tiffernus (Pištivšek); Do¬ mače šege in navade (Šepčev); Kultur¬ ni pregled. Družabna pravda, štev. 78. 1954 Vse¬ bina: Bog hoče ■—- študirajmo krščan¬ sko sociologijo (Andrej Križman); Que queremos? (R. Smersu); Neutrašeni strokovničar: George Meany (Milan Majnik); Demokracija v stanovskem re¬ du (dr. Ivan Ahčin); Iz življenja in u- čenja Friderika Ozanama (L. L. CM); Potreba in oblika agrarne reforme (Mir¬ ko Oman); Vojna in mir (R. Smersu); Odmevi naših naporov; Iz domačega in’ tujega tiska; Za božjo demokracijo kru¬ ha. Marsikdo še ne ve... . . .da je pes ameriške vojske “Stubby” med prvo svetovno voj¬ no ujel sovražnega vohuna in dal alarm za pripravljeni napad so¬ vražnika s strupenimi plini. Pri .. .da je vseh ciganov na svetu komaj en milijon. So pa tako raz¬ treseni, da ni države na svetu, v kateri jih ne bi bilo. .. .da so v Egiptu imeli javne knjižnice že 1.300 let pred Kristu¬ sovim rojstvom. Sfruštveni oglasnik Krajevni odbor Društva Slovencev vse rojake iz Ramos Mejia vljudno vabi na prosvetni sestanek, ki bo v nedeljo 7. marca t. 1. takoj po slovenski maši v cerkveni dvorani. Predaval bo g. Avgust Horvat o naših medsebojnih dolžnostih. Vse rojake iz Lanusa vljudno vabimo na prosvetni sestanek, ki bo v nedeljo 7. marca t. 1. takoj po slovenski maši v cerkveni dvorani. G. Ruda Jurčec bo po¬ dal poročilo o političnih dogodkih v svetu. Krajevni odbor Društva Slovencev v Lanusu Načrti, gradnje za občine San Mar¬ tin, Vicente Lopez, Moron in Capital Federal. Se priporoča Lobnik Franc Devoto 536 Santos Lugares 3 kvadre od Km 9 Instltuto de Idlomas GUALEGUAYCHU 2404 Slovenski, castellano, angleški, la¬ tinski, francoski, nemški in italijan¬ ski jezik se poučujejo Dr. Jose Ermenc Billinghurst 97/1. Dpto. D, Capital T. E. 62-7213 Ordinira vsak torek, četrtek in soboto od 5. do 7. ure popoldne za ženske bolezni in kirurgijo. Ostale dneve v tednu pa ordi¬ nira po predhodnem telefonskem dogovoru. KOMBINIRANI PAKETI NOVEGA IN ŽE RABLJENEGA BLAGA od 5 — 20 kg. POŠILJANJE ZDRAVIL Z LETALSKO POŠTO! Pakiranje, dezinfekcijo rabljene¬ ga blaga, dviganje dovoljenj za novo blago, prepustite nam. Dajemo navodila za sestavljanje brezcarinskih paketov. Obrnite se na PAKEKPORT Buenos Aires — Maipu 735/1. Ur. ure od 8.—19. preprekinjeno- Štev. telefona: 31-5142 Tmprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires CERKVENI OGLASNIK V ramoški župni cerkvi bo v postnem času vsako nedeljo popoldne ob štirih sv. križev pot. OBVESTILA Ob petletnici slovenske službe božje v Ramos Mejia, bo 21. marca t. 1. ob šti¬ rih popoldne v cerkveni dvorani koncert slovenskih cerkvenih pesmi. Prošnja lastnikom umetnin! Prosim vse one rojake, ki so prinesli seboj iz domovine izvirne umetnine slovenskih sli karjev in kiparjev, da mi sporočijo na spodaj navedeni naslov, katere umetni¬ ne so prinesli seboj in če bi bili priprav¬ ljeni posoditi jih za nekaj dni v svrho prireditve slovenske umetnostne razsta¬ ve. Umetnine, ki so jih pridobili tu od tu živečih umetnikov, tokrat ne pridejo v poštev, pač pa morda pozneje. Marijan Marolt, Ayacucho 125, San Martin F.C.N.G.B.M. Tovarna kemičnih produktov TONA-CASEROS išče za takoj delavce srednje starosti, po možnosti z znanjem mehanike. Calle PRINGLES 850 CASEROS Altura M. T. De Alvear 1400 PAKETI ZA VELIKO A R Č INTEREXPORT-TRST Zastopnik za Republiko Argentino: LJEPOSLAV PERINIČ, Viamonte 2539, Buenos Aires, T. E. 48-4335 Uradne ure: Vsak delavnik od 10.—12. in od 15.—18.30; ob sobotah od 9—12 dopoldne. POHITITE Z NAROČILI ZA VELIKO NOČ Pošiljamo samo prvorazredno ameriško blago. Jamčimo za svako pošiljko! Paketi prispejo v domovino v približno 25 dneh in so oproščeni carine. Nekaj naših paketov: Paket A: 4 1/2 kg sladkorja . $ 67.— Paket B: 4 1/2 kg riža .. 78.— Paket C: 1/2 kg kave la. in 4 kg sladkorja . „ 90.— Paket D: 9 kg sladkorja .. 125.— Paket E: 5 kg riža in 4 kg sladkorja .. 135.— Paket F: 1/2 kg kave la., 1 kg sladkorja, 1 kg riža, 1 kg te¬ stenin, 1/2 kg mlečne čokolade, 1/2 kg kakaa in 100 gr čaja Ceylon . „ 140.— Paket G: 3 pare ameriških Nylon nogavic najboljše vrste .... „ 145.— Paket H: 3 kg kave la. in 1 1/2 kg riža ali sladkorja . „ 190.— Poket I: 3 kg kave la., 3 kg sladkorja in 3 kg riža . „ 248.— Paket J: 45 1/2 kg najfinejše bele moke v dvojni vreči .... „ 300..—■ itd. itd. itd. ŠIVALNI STROJI ZNAMKE “SINGER”, vključeni vsi stroški $ 3.300,— KOLESA ZNAMKE “PUCH” ali “STEYR” . „1.150.— RADIOAPARATI ZNAMKE PHILIPS.. „ 1.000.— Z letalsko pošto pošiljamo vse vrste zdravil. Iz cele republike Argentine sprejemamo in nato odpošiljamo v domovino pakete s starim in novim blagom po izredno nizkih cenah! Naročila sprejema tudi SANTERIA y PAPELERIA “SANTA JULIA”, VICTOR MARTINEZ 39, BUENOS AIRES Pravo toplino in domačnost domu da še le lepa slika Na razpolago imamo lepo izbiro SLOVENSKIH SLIK Ob pogledu na Ljubljano, Bled in vrhove slovenskih planin Vam bo ostal vedno živ spomin na domovino. Vedno Vam bomo po želji postregli tudi z lepimi albumi, po¬ trebščinami za šolo, dom ter pisarno in darili za razne prilike. SANTERIA y PAPELERIA SANTA JULIA VICTOR MARTINEZ 39 BUENOS AIRES Posredujemo vedno tudi pošiljanje darilnih paketov v domovino. Pošiljamo kombinirane pakete s starim in novim blagom ter živili. PRESKRBIMO POTREBNA DOVOLJENJA "ČASA BOYU” — urama in zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160 pol kvadre od Cabilda 2300 URE vodilnih švicarskih znamk; BUDILKE zelo' trpežne in zanesljive; DARILA v zlatu in srebru ohranjajo obdarovancu trajno vrednost in spomin; NAKIT moderne izdelave in oblike. Radi popolne omejitve uvoza ur in budilk, opozarjamo vse, ki jih potrebujejo, da si jih pravočacno nabavijo. POPRAVILA UR IN ZLATNINE — točno in zanesljivo (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) RUDA JURČEC: KNJIGE IN LJUDJE KNJIGA O TITU (Nadaljevanje in konec) Ko je T. obiskal Stalina na pomlad 1. 1946, je bil skupno s člani svoje delega¬ cije tudi na večerji v Stalinovi vili izven Moskve. Tokrat je bil Stalin boljše vo¬ lje in se je spuščal v razne duhovitosti. Ko je govoril o Togliattiju, ga je označil kot teoretika, profesorja, ki da zna na¬ pisati dober članek, ne zna pa voditi množic k istemu smotru. Za Thoreza je rekel: “še pes, ki ne grize, pokaže zo¬ be, kadar hoče koga preplašiti. Thorez pa še tega ne zna.” Ko je večerja po¬ tekla, je Stalin že precej okajen —■ stopil k gramofonu in začel vrteti plo¬ ščo za ploščo. Največ so bile ruske na¬ rodne pesmi. Naenkrat je začel plesati in prepevati po godbi. Molotov in drugi so mu klicali: “Tovariš Josip Visariono- vič, kako ste krepki...” Stalinovo raz¬ položenje pa se je mahoma spremenilo: “Ne, ne bom dolgo živel... fiziološki zakoni delujejo...” Molotov in drugi so planili: “Njet, njet, tovariš Josip Visa- rionovič, vi ste nam potrebni, dolgo boste živeli... ”” Stalin je zmajal z gla¬ vo: “Ne, ne, fiziološki zakoni deluje¬ jo...’ Potlej je pogledal Tita: !“Tito se mora varovati, da se mu kaj ne zgo¬ di. .. Jaz ne bom dolgo živel, on pa o- stane za Evropo. Churchill mi je pravil o Titu, da je dober človek, jaz pa sem rekel Churchillu: “Jaz ne vem, če pa vi pravite, že mora biti dober. Tudi sam se potrudim, da se spoznam s Titom.” Ko je Stalin to rekel, mu je obstal pogled na Molotovu: “Vjačeslav Mihajlovič o- stane tu...” Stalin je nato vzel kozar¬ ček s percovko (s papriko mešano žga¬ nje) in ponudil Titu, da pijeta bratov¬ ščino. Z obema rokama je zagrabil Ti¬ ta pod pazduho in ga trikrat dvignil kvišku. Nato je povabil še druge Jugo¬ slovane, da se približajo, da hoče piti z njimi bratovščino. Ko je pristopil Ki¬ drič Boris, mu je Stalin začel govoriti o slovenski inteligenci in se pri tem igrač¬ kal z besedami “podlaja inteligencija” in “podlinnaja inteligencija.” (Pri rabi teh besed se je Stalin poslužil besedne igre, ko je rabil izraze “podlaja” in “podlinnaja”. “Podlinnaja” pomeni v slovenščini “pristen, dejanski” in je te¬ daj Stalin hotel reči, da je slovenska in¬ teligenca” podla, torej pristna”, ker bi bilo bistvo inteligence v tem primeru to, da je podla... Ko je Stalin take zabrusil Borisu Kidriču, je moral imeti najbrž kak razlog za to. Prvi med slo¬ venskimi intelektualci, ki je po 1. 1945 smel v Rusijo, je bil Borisov oče, pred¬ sednik Akademije in rektor slovenske univerze dr. France Kidrič. Bil je tedaj V Moskvi in tudi Ljeningradu. Ko se je vrnil v Ljubljano, je v privatni družbi o- stro govoril o razmerah v Rusiji, tako tudi o ruski zaostalosti. Stalin je to po svoji obveščevalni službi moral kmalu iz¬ vedeti in je Borisu Kidriču omenil, kako sodi o slovenski inteligenci.) Ko se je obrnil, je opazil Rankoviča v razgovoru z Berio in ju hitro vprašal: “In vidva? Kdo bo koga pridobil?” Ob petih zjutraj se je ta večerja končala. (Ko je bil spor med Titom in kominformom na višku je švicarski tednik “Weltwoche” obja¬ vil zanimiv članek o tem, češ da je Sta¬ lin v Titu videl svojega tekmeca (na¬ slednika) v vodstvu svetovnega komu¬ nizma... — Naslednji večer so bili Ti¬ to in njegovi spet pri Stalinu na večer¬ ji, toda tokrat skupno z Bolgari, ki so prišli na Kalininov pogreb. Stalin je imel tisti večer med mnogimi stekle¬ nicami tudi jugoslov. in bolg. vina. Ko je natočil vino v kozarce, je vprašal: “Ali je to bolgarsko vino?” če je kdo izmed Bolgarov rekel, da je, je zaklical: “Ni, to je jugoslovansko vino, ki so ga Bolgari med vojno naropali v Jugosla¬ viji.” Dedijer navaja še več takih zgledov, kako je Stalin skušal razdvojiti Jugo¬ slovane in Bolgare, kako je hujskal Ju¬ goslovane, da naj zasedajo Albanijo, ka¬ ko je smešil Dimitrova pred Titom. Ko se je spor pri kominformu, to je s Sta¬ linom zaostroval, je Dedijer ta spopad proglasil za spor med dvema mnenjema o nalogah in vsebini komunizma. Ko je Tito z Moskvo prelomil, je to poglavlje Dedijer postavil pod naslov: “Udarec v hrbet.” Ko pa je bil Tito 1. 1937 v Moskvi, je takratna čistka pobrala ne samo Gor¬ kiča, ampak vse Jugoslovane, ki so bi¬ li v Moskvi. Že takrat je moral Tito imeti o Stalinovem komunizmu “po¬ sebno” mnenje, kakor pravi to sedaj Dedijer. Bil je tedaj tako razočaran, da je včasih jokal. (In vendar je bil pri justifikaciji Gorkiča celo navzoč.) De¬ dijer pravi, da Tito ni verjel v iskre¬ nost dogovora med Stalinom in Hitler¬ jem in je vendar napovedoval, da bo Stalinov komunizem prinesel “red pra¬ vice, iskrenosti in poštenošti” Jugosla¬ viji, in pognal je jug. narode v boj pod zastavami, ki so že s prvega trenotka morale nositi peterokrako zvezdo sov¬ jetov in se podvreči komandi Moskve. Tito Stalina ni spoznal šele 1. 1945, saj je nad njegovim delom “jokal” že 1. 1937 V Moskvi. In Tito kom. režima po 1. 1948 ni od¬ klonil ali spremenil, ampak ga sedaj izvajajo v Jugoslaviji pod imenom: so¬ cializem. Od 1. 1945 do 1. 1948 je bil to komunizem, ki je bil vsaj tako krut kot oni Stalinov v Moskvi; pokol ji po maju 1945 ko je bilo že konec vojske in re¬ volucije so bili preračunani na to, da naj Moskvi pokažejo, da so jug. komu¬ nisti res na pravi liniji. Procesi, ekse¬ kucije in prisilna taborišča — vse je bilo kopija Stalinovih krutosti. Seveda vsega tega Dedijer v svojo sli¬ ko o Titu ne vključuje. Knjiga očituje preveč spretnega pisca, ki je znal zaho¬ du podati tak lik, kakor ja danes tam najbolj na mestu. V dodatku, ki je bil objavljen v ameriški reviji “Life” in je sedaj na koncu slovenske izdaje, je Ti¬ to popisan tako, kakor da je to resnično demokratski državnik, ki mu ne bi nikdo mogel pripisati, da je pod njegovim vodstvom moralo za zmago kom. revolu¬ cije pasti vsaj poldrug milijon Jugoslo¬ vanov. Obratno — iz Dedijerjevega pi¬ sanja sili na dan neko novo pojmovanje človečnosti v ljudskem voditelju in po¬ litiku, kakor bi ga naj izoblikoval v Ti¬ tu jug. komunizem. Takrat ko je Tito pripravljal svoj spor s kominformom 1. 1948., se je pri Jožetu Vidmarju v Ljubljani oglasil sedaj že pokojni ameriški slovenski pisatelj Luis Adamič. Pozneje je Adamič popisal ta obisk in podal nekaj misli iz razgovora z Vidmarjem. Tako mu je Vidmar pri¬ znal, da je postal član komunistične par¬ tije in sicer takoj po prelomu s komin¬ formom. Ko ga je Adamič vprašal, kaj sedaj piše, je Vidmar odgovoril: “Pišem knjigo: Komunizem — novi humanizem.’” Sedaj bo že kmalu šest let, odkar je Vid¬ mar to knjigo napovedal, a še ni izšla. Pred nekaj tedni pa se je Dedijer zaple¬ tel v hud spor s partijo, ker se je posta¬ vil na stran Djilasa, ki da se je preveč podal v objem zahodnjaškega deviacio- nizma, ko je hotel komunizmu, oz. soeia- cializmu v Jugoslaviji dati več “huma¬ nosti”. Kakor je Vidmarjeva knjiga ob¬ ležala nekje v konceptu, tako bo verjet¬ no tudi Dedijerjevi knjigi dovoljena v Jugoslaviji le še kratka doba aktualnosti, razen ako bo šel “vase” in knjigo izpo¬ polnil s sliko komunističnih strahot in nasilij — kar bi gotovo bilo na mestu takrat, kadar bodo knjigo brali tudi v Moskvi in drugih deželah ljudske demo¬ kracije. Gradiva bo seveda tudi za tak del knjige več ko dovolj.