*4

■i

“E8L0V ENIA LIBRE”

Ano (Leto) XII. (7) BUENOS AIRES, 4. MARCA (MARŽO) 1954 No. (štev.) 9

Registro Nacional de la Propiedad
Intelectual No. 413193

Redaccion y Administracion:
Calle Victor Martinez 50 (Suc. 6)
Buenos Aires, Argentina

"PLOH SMO VLEKLI"

Ko smo te dni opazovali bučno obha¬
janje največjega južnjaškega praznika,
Pusta, nam prihajajo na um naše doma¬
če navade, ki so dajale pustnim dnem po¬
seben povdarek, navade, ki zaradi naše
bolj mrzle krvi, še bolj pa zaradi mrzle¬
ga zimskega zraka niso bile kaj prida
podobne tukajšnjim, ki jih opazujemo
sredi poletne vročine, v počitniškem
brezdelju in obdani od ljudi, ki življenje
vzamejo veliko bolj na lahko, kakor pa
mi.

Naš slovenski predpust in pust je po¬
tekal v znamenju ženitev. Ta čas je bil
čas ženitovanjskih ogledov, ženitovanj-
skih pisem pred notarjem, ženitovanj¬
skih oklicev v cerkvi, čas bučnih porok
s harmoniko, šranganjem, pojedinami,
podoknicami in raznimi domislicami tre-
sorite fantovske domišljije. Bučne ženi-
tovanjske ceremonije so se zaključile
na pepelnično sredo s tem, da so fantje
vlekli “ploh” dekletom, ki bi se bile ra¬
de poročile, pa jim ni uspelo, pa tudi
onim, ki jih je fantovsko javno mnenje
proglasilo za zrele za zakon, pa se poro¬
čiti niso hotele. Ta sicer slikovita na¬
vada se je marsikdaj izmaličila v žalitev,
škodoželjnost in maščevanje, včasih pa
je bila lahko tudi zdrav opomin neod¬
ločnim, zbirčnim ali prevzetnim dekle¬
tom, naj ne čakajo preveč...

Po deželah, kjer sedaj živimo, ploha
ne vlačijo. Tudi Slovenci smo to nava¬
do opustili. Nič škode ni zato. Vprašanje
neporočenih naših deklet pa je v tujini
veliko bolj pereče, kakor pa je bilo do¬
ma. Tam je neporočeno dekle kljub ma¬
lo zasmehljivemu nazivu “stara teta”
imela svojo bodočnost nekako zagotov¬
ljeno: skromno službo, morda celo majh¬
no pokojnino in pa svoj rojstni dom,
kjer je imela izgovorjen svoj kot in za¬
gotovljeno postrežbo za starost in za dni
bolezni, če so prišli. V tujini prav tega
ni. Dokler je dekle zdravo, že gre. Ima
delo in zaslužek, ne manjka ji ne hra¬
ne ne obleke in rešena je velikih dru¬
žinskih skrbi, ki so na tujem dvakrat
neprijetne. Kaj pa, če pride bolezen?
Kaj pa ko bo prišla starost? Saj vidi¬
mo, kako so po vseh službah starejše
osebe nezaželene. Kljub modernim za¬
konodajam, ki dajejo starejšim ljudem
svoje pravice, vemo, da ni sredstva, ki
bi staremu človeku moglo nadomestiti
toplino in ljubezen domačega krova.

In vendar pravijo poznavalci razmer
v naših naselbinah, da je veliko sloven¬
skih deklet in tudi fantov, ki imajo vse
predpogoje, da bi si ustvarili lastno
ognjišče, pa nimajo prave volje za to.
Samci pravijo, da ne morejo dobiti med
slovenskimi dekleti sebi primerne dru¬
žice, dekleta pa o fantih trdijo prav isto.

Kje je vzrok? Eden glavnih bo, če¬
prav se iz razumljivih razlogov ne na¬
vaja javno, dekletova prva ljubezen, ki
je bila ob naši narodni tragediji tako
nečloveško razdejana. Razblinile so se
vse lepe dekliške sanje v nič, porušili so
se vsi lepi načrti za bodočnost in v srce
se je zasekala rana, ki se kar noče za¬
celiti. Zvestoba traja preko groba in
teško je najti koga, ki bi vzdržal pri¬
merjavo s prvim ljubljenim bitjem.. .

Naša dekleta je trda preteklost, ki
jim ni prizanesla v ničemer vzgojila za
samostojno življenje. Same so prebile
trnjevo pot begunstva, lakoto, revščino,
ponižanja, sumničenja in zapeljevanja,
same so si priborile v novih razmera!
vsaj skromen košček kruha in tudi u-
gled. V moškem one ne vidijo več juna¬
ka, ki bi bil opora njihovi slabotnosti,
ampak le enakovrednega tovariša. Zdi
se mi, da fantje, ki iščejo življenjskih
družic, ta moment premalo upoštevajo.

Naša dekleta so živela s fanti v istih
taboriščih in so imela priliko in čas fan¬
te do dobra spoznati: njihove dobre, še
bolj pa njihove slabe lastnosti. Ni dvo¬
ma, da so njihove sodbe bile vzasih toč¬
ne, včasih pa pod vplivom kolektivne¬
ga javnega mnenja prestroge in tudi
krivične. Saj niso bili vsi fantje taki
cepci in galjoti, kakor se je včasih kar
splošno trdilo. Veliko jih je med nami,
ki zaslužijo roko poštenega slovenskega
dekleta, ki morda ravno pod vplivom ta¬
kega javnega mnenja ne upa reči: da.

KONFERENCA

Dne 1. marca se je v Caracasu sešla
10. konferenca držav ameriškega konti¬
nenta. Na konferenco je 20 ameriških
držav poslalo svoje zastopnike, edino
Costa Rica se letošnjega zasedanja ni
hotela udeležiti. Na dnevnem redu tega
zasedanja je več problemov. V glavnem
pa bi se naj debata rezvijala okoli ne¬
varnosti komunizma na ameriškem kon¬
tinentu. Vodja argentinske delegacije
zunanji minister Remorino je prinesel
na to zasedanje konference poseben
načrt argentinske vlade. V njem pov-
darja argentinska vlada, da bi bilo naj¬
boljše sredstvo borbe proti komunizmu
zvišanje cen izvoznim produktom južno¬
ameriških držav. Boljše cene bi prinesle
tem državam višji življenski standard,
ta pa bi spet omogočil, da bi južnoame¬
riške države lahko več kupovale v ZDA.
Zboljšanje gospodarskega položaja v
raznih ameriških državah bi bilo naj¬
boljše poroštvo za neuspeh komunistov.
ZDA pa so prinesle na konferenco po¬
seben načrt, kako preprečiti rovarjenje
komunistov v Guatemali. Tam javno si¬
cer -komunisti -nimajo v svojih rokah
cele vlade, dejansko pa so v vladi na
najmočnejših mestih. Mnogo je komen¬
tatorjev, ki navajajo, da so prepričani,
da je Guatemala zatočišče vseh komu¬
nističnih agentov, ki razpredajo svoje
niti po obeh delih ameriškega kontinen¬
ta. Zato bi bilo primerno, da bi konfe¬
renca vprašanje Guatemale posebej ob¬
ravnavala. Seveda je malo verjetno, da
bi ta predlog ZDA uspel; vsi so namreč
nezaupni do takih posegov v notranje
zadeve posameznih držav. Ako bi na
pr. evropske države skušale tako pose¬
gati v ameriške zadeve, tedaj bi se to
označevalo kot obnavljanje starega ko¬
lonializma; ZDA in drugim državam pa
bi v primeru poseganja v guatemalske
notranje zadeve očitali, da so imperiali¬
stične.

Streli v parlamentu v Washingtonu

V trenutku, ko se je 1. marca začelo
zasedanje konference v Caracasu, se je
na galeriji parlamenta v Washingtonu
zbrala skupina nacionalistov s Puerta
Rica in med vzklikanjem: “Dajte svobodo
Puerto Ricu”, so začeli padati streli na
zbrane poslance. Več poslancev je bilo
težko ranjenih, policija pa je kmalu po¬
tem aretirala štiri glavne atentatorje,

Važen činitelj je tudi razlika v izo¬
brazbi. Dekle bi rado moža, ki bi jo v
izobrazbi vsaj dosegal, če ne prekašal,
Je nekaj na tem, vse pa ne. Morda je
več srečnih zakonov tam, kjer se dekle
ni moglo približati temu idealu. Prava
ljubezen v zakonu nadomesti razlike v
izobrazbi. Za to imamo dovolj zgledov
med nami in po svetu.

Stara modrost pravi, da človek posta¬
ne star, kadar se za kako stvar ne mo¬
re več odločiti. Za te vrste starosti ni
treba ne sivih las ne življenjskih jubi¬
lejev. Dekle, ki enkrat prekorači gotova
leta, se ne more več tako hitro odloči¬
ti, kakor bi se bila pri dvajsetih letih.
Vidi sto ovir in težav, računa s celo
vrsto možnosti, boji se vsake malenko¬
sti, skratka, stara se. Skrajni čas je, da
se poroči!

Naravni zakon in božja volja je, da se
večina deklet vključi v družinsko živ¬
ljenje. Nekatere Bog kliče v samostan;
naj slede božjemu klicu! Nekatere je
'sta božja volja določila, da ostanejo sa¬
me v življenju; naj ostanejo neporoče¬
ne, kajti tudi zanje je mesto na tam
svetu. Večina deklet pa čuti v svojem
srcu skrito in sveto željo, da bi bile ma¬
tere; teh je brez dvoma velika veči¬
na in te imajo dolžnost, da slede božje¬
mu klicu in si ustvarijo srečne krščan¬
ske družine. Popolnih ženinov in popol¬
nih nevest na tem svetu ni, saj smo vsi
polni napak, zato pa priskoči Bog s svo¬
jo zakramentalno milostjo, ki pomaga
premostiti te ovire in spremeni trnjevo
krono v sladko breme.

Tem dekletom, ki čutijo v svojem srcu
poklic po materinstvu, bi radi zavlekli
letos “ploh” z željo, da bi jim ga dru¬
go leto ne bilo treba.

V CARACASU

ki so priznali, da so prišli v Washington,
da bi tam s svojimi terorističnimi deja¬
nji opozorili ves svet na krivice, ki da
se gode Puerto Ricu in njegovim prebi¬
valcem. že 1. 1950 je skupina teroristov
iz teh vrst skušala ubiti tedanjega pred¬
sednika ZDA Harryja Trumana. Tedaj
pa se atentat ni posrečil ■— teroristična
dejanja njih naslednikov so danes ver¬
jetno boljše organizirana.

Puerto Rico je bil do 1. 1898 španska
kolonija, še danes sta več ko dve tret¬
jini prebivalstva španski in ko je gu¬
verner 1. 1946 skušal uvesti v šole Puer¬
ta Rica španščino kot učni jezik, je ta
njegov predlog tedanji predsednik Tru¬
man vetiral. Vlada v Washingtonu je
otoku Puerto Ricu dajala vedno več pra¬
vic in svoboščin in ponujala otoku celo
položaj “države”, slično kakor so to
druge države, ki so federirane v ZDA.
Toda velika večina prebivalstva je tak
predlog odklonila, ker se je zbala posle¬
dic, ako bi bil otok prepuščen samemu
sebi in bi bil verjetno izključen iz ame¬
riškega trga. Pri zadnjih volitvah, ko je
Puerto Rico že dobil pravico imeti last¬
nega guvernerja, je dobila veliko večina
demokratska stranka, dočim so skupine,
ki so zahtevale popolno osamosvojitev
otoka, ostale v veliki manjšini. In ljud¬
je iz te manjšine, ki so za takojšnjo
odcepitev od ZDA, so prišli v Washing-
ton in tam streljali na poslance v kon¬
gresu.

Ti streli bi morali opozoriti ves svet,
da želi biti Puerto Rico popolnoma samo¬
stojen in da je ta otok še danes “žrtev”
ameriškega kolonializma. Ne samo, da
ZDA tako nimajo “legitimacije” za pre¬
ganjanje komunističnega kolonializma v
Guatemali in drugod, ampak bi bila njih
dolžnost, da same ukinejo tako stanje
na področju, ki spada v ZDA. To je bil
namen atentata v Washingtonu.

Posledica rovarjenja komunistov?

Takoj po atentatu v Washingtonu je
zavladalo največje ogorčenje nad tem
dejanjem ravno v Puerto Ricu. Pristaši
vladne stranke, so takoj povdarili, da so
atentatorji pristaši strank, ki so v veli¬
ki manjšini — niso izključili celo mož¬
nosti, da so komunisti tisti, ki so izzvali
atentat, da bi s tem potek konference
v Caracasu spravili s tira in jo prisilili
obravnavati zadeve, ki bi lahko razbile
enotnost ameriškega kontinenta. Sicer
so komunisti v ameriških državah (ra¬
zen v Guatemali) v veliki manjšini,
vendar zmorejo s svojimi nastopi spra¬
viti v stisko marsikatero ameriško vla¬
do. Ko je bila 1. 1948 9. konferenca a-
meriških držav v prestolnici Kolumbije
—i Bogota, je tam nenadoma v glavnem
mestu izbruhnil silovit nered in demon¬
stracije, ko je bil umorjen voditelj libe¬
ralcev Gaitan. Najprej so začeli takrat
proti takemu dejanju protestirati prista¬
ši liberalne stranke, a se jim je v nekaj
minutah pridružila masa ljudi, ki je za¬
čela ropati mesto, hkrati pa si nabirati
orožje za nadalnja revolucionarna deja¬
nja. Nenadoma so se pojavili med ljud¬
mi posebni agitatorji, ki pa jih je bilo
kmalu spoznati kot stare komuniste.

Po prvih ugotovitvah policije v Was-
hingtonu ni izključeno, da so aretiranci
to storili najeti in da jih je zato najela
komunistična stranka, da bi povzročila
ameriški delegaciji v  Caracasu posebne
težave. V Evropi se ZDA predstavljajo
kot branik svobode in demokracije pro¬
ti pritisku Moskve. Toda na ameriškem
kontinentu so ZDA tiste, ki vzdržuje¬
jo na Puerto Rico razmere, ki so takšne,
da morajo rodoljubi grabiti za orožje,
da dado duška svojim čustvom. ZDA ho¬
čejo razčiščenje v Guatemali, kjer da
baje rovarijo komunisti — sami pa ima¬
jo na Puerto Rico situacijo, ki rojeva
anarhistična dejanja. Ali bi bilo potem
na mestu, da se na konferenci obravna¬
va rovarjenje komunistov v Guatemali,
ako so ZDA same ustvarile na Puerto
Rico tak položaj, ki ogroža miren raz¬
voj ameriškega kontinenta.

Tako vriva sedaj Moskva tudi že na
konference ameriškega kontinenta pro¬
bleme, ki jih ta kontinent dosedaj ni
poznal.

ARGENTINA ES UNO DE LOS
DEL MUNDO -

Segun el anuario estadistico de las
Naciones Unidas publicado en Nueva
York, la Argentina figura entre los tre-
ce paises mejor alimentados del mundo.
Los otros doce son: Estados Unidos,
Australia, Nueva Zelandia, Canada, Uru-
guay, Irlanda, Islandia, Finlandia, Di-
namarca, Noruega, Suecia y Suiza. To-
dos estos paises son los unicos que lo-
graron producir los alimentos suficien-
tes para procurar a čada uno de sus ha-
bitantes tres mil calorias diarias. Las
estadisticas se basan en cifras corres-
pondientes al periodo de 1950 a 1952,
pero se remontan en algunos casos has-
ta 1947.

Letno poročilo ZN, ki je bilo objavlje¬
no v New Yorku, pravi, da spada Ar¬
gentina med trinajst najbolje hranjenih
držav na svetu. Ostale države so: Zdru¬
žene Ameriške Države, Avstralija, Nova
Zelandija, Kanada, Uruguay, Irska, Is¬
landija, Finska, Danska, Norveška,
Švedska in Švica. Te države z Argenti¬
no so edine države na svetu, ki ali pri¬
delajo ali preskrbijo toliko živil, da je
za vsakega njihovega prebivalca dnevno
zagotovljenih 3.000 kalorij.

Statistični podatki se nanašajo na
razdobje od 1950 do 1952, v nekaterih
primerih pa segajo nazaj v leto 1947.

V Kairu v Egiptu so se zadnje dneve
prejšnjega tedna odigravali važni do¬
godki. Svet revolucije, ki je odstavil
kralja Faruka in proglasil Egipt za re¬
publiko, je presenetil javnost s poroči¬
lom, da je predsednik republike in pred¬
sednik vlade general Mohamed Naguib
podal ostavko ter da jo je svet revoluci¬
je sprejel. Do ostavke generala Naguiba
da je prišlo zaradi tega, ker mu ostali
člani sveta revolucije niso hoteli odobri¬
ti še večjih pooblastil. Vso oblast v
Egiptu je takoj prevzela druga močna
osebnost zadnje revolucije v Egiptu ge¬
neral Nasser. Generala Naguiba so novi
oblastniki internirali v njegovem stano¬
vanju ter ga močno zastražili. Propa¬
gandni minister je pa hitel dopovedovati
ljudstvu, da je general Naguib pravza¬
prav iskal samo sebe ter je storil vse, da
bi še povečal svojo priljubljenost med
narodom. Člani sveta revolucije, da bi
mu lahko vzeli glavo, da pa tega niso
storil, čeprav, da je general Naguib izdal
cilje zadnje revolucije.

Vlada je prepovedala vse javne mani¬
festacije in zborovanja ter proglasila
stanje pripravnosti. Med vojsko, med
katero je general Naguib zelo priljub¬
ljen, je začelo vreti. Skupina višjih čast¬
nikov je zagrozila z uporom zaradi od¬
stranitve generala Naguiba. Še hujše je
bilo v Sudanu, kjer so izbruhnile velike
demonstracije proti generalu Nasserju in

PAPEŽ NEVABNB
BOLAN

Zdravstvene stanje papeža Pija XII.
se je v preteklih dneh znova poslabšalo,
nato pa je ostalo nespremenjeno. Sv. oče
čuti znova hude bolečine v želodcu. Ne-
more tudi uživati hrane in ga zato hra¬
nijo umetno. Papežev osebni zdravnik je
neprestano v Vatikanu.

Iz Vatikana prihajajo tudi poročila,
da namerava papež v kratkem imenova¬
ti kamerlenga. Verjetno bo to Msgr.
Montini, ki pa ni kardinal.

V Vatikan prihajajo dnevno iz vseh
strani sveta brzojavke in pisma, v ka¬
terih verniki, med njimi so tudi visoke
osebnosti nekatoliške vere, želijo sv.
očetu čim prejšnjo ozdravitev. Samo iz
držav za železno zaveso dosedaj še ni
moglo priti v Vatikan niti eno pismo.
Tudi titovi komunisti so zadržali brzo¬
javko, ki jo je hotel poslati papežu za¬
grebški nadškof kardinal dr. Stepinac.

DiCE LA U. N.

Dos de los paises peor alimentados
del mundo, segun el anuario, son la In-
dia y Birmania, cuyos habitantes logra-
ron menos de dos mil calorias diarias.
Gran Bretana, Belgica, Holanda y Lu-
xemburgo obtuvieron mas de 2.800 ca¬
lorias por dia y persona; Alemania Oc¬
cidental, Francia, Cuba, Checoslovaquia,
Austria, Sudafrica y Polonia mas de
2.600; Turquia, Israel, Chipre, Grecia,
Italia y Portugal, mas de 2.400. El con-
sumo de čarne en la totalidad de 16
paises europeos, con exc!usion de Fran¬
cia, estuvo por debajo del nivel de an-
tes de la guerra, pero en la mayoria de
ellos aumento el consumo de leche.

Po statističnih podatkih ZN sta naj-
slabše hranjeni državi na svetu Indija
in Birmanija, v katerih ljudje dnevno
použijejo živil za manj kot 2.000 kalo¬
rij. V Veliki Britaniji, Belgiji, Luksem¬
burgu in Holandiji pride dnevno na ose¬
bo več kot 2.800 kalorij, v Vzhodni
Nemčiji, Franciji, Kubi, Čehoslovaški,
Avstriji, Južni Afriki in Poljski več kot
2.600 kalorij. V Turčiji, Izraelu, Cipru,
Grčiji, Italiji in Portugalski pa več kot
2.400. Potrošnja mesa je v 16 evropskih
državah izvzemši Francijo po vojni manj¬
ša kot je pa bila pred vojno, v večini
teh držav se je pa zvišala poraba mleka.

ostalim članom sveta revolucije. Demon-
strantje so zahtevali takojšno vrnitev
generala Naguiba na predsedniško me¬
sto, sicer bodo prekinili vse stike z Egip¬
tom ter tudi ne mislijo na združitev z
njim.

Pod pritiskom teh groženj je moral
general Nasser popustiti. Generala Na¬
guiba je naprosil naj znova prevzame
predsedništvo republike, kar je tudi sto¬
ril, general Nasser pa je obdržal pred¬
sedništvo vlade.

Ko je radijska postaja v Kairu obja¬
vila to novico, se je mladina podala na
ulice ter začela prirejati velike manife¬
stacije generalu Naguibu, ki je zbranim
množicam moral tudi govoriti.

Revolucija in kontrarevolucija v Egip¬
tu se je odigrala v treh dneh. Ni zahte¬
vala prelivanja krvi in človeških žrtev.

Vendar pa v prestolnicah zahodnoev¬
ropskih držav položaja v Egiptu še ne
smatrajo za ustaljenega, še vedno so
mogoča kaka presenečenja.

Egipska vlada je po razgovoru, ki
sta ga imela predsednik republike gral
Naguib in predsednik vlade Nasser obja¬
vila, da so odkrili dobro organizirano opo¬
zicijo proti sedanji vladi, ki je zajela
vse skupine od Muslimanskih bratov na
skrajni desnici pa vse do komunistov na
skrajni levici.

Zato je policija sedaj v polni meri za¬
poslena.

Srmrc demonstracije
v Sudanu

Za ponedeljek 1. marca je bil napove¬
dan začetek zasedanja prvega sudanske¬
ga parlamenta. Na to slavnost je iz
Egipta priletel z letalom predsednik re¬
publike general Naguib s spremstvom, s
strani angleške vlade je pa prispel v
prestolnico Sudana Kartum angleški mi¬
nister Selwyn Lloyd.

Pred začetkom zasedanja so pa su¬
danski nacionalisti, priredili po ulicah
velike demonstracije ter zahtevali popol¬
no neodvisnost za Sudan. Prišlo je do
spopadov demonstrantov s policijo, pri
katerih je bilo 30 mrtvih več sto pa ra¬
njenih. Gral Naguib je po vrnitvi v
Kairo za te izgrede obtožil Angleže.

Naročajte in širite
Svobodno Slovenije

ARGENTINA JE ENA OD NAJBOLJE HRANJENIH DRŽAV -
PRAVI LETNO POROČILO ZN

Revolucija in protirevolucija v Egiptu

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 4. UL 1954

IZ TEDNA V TEDEN

USA: Dulles je v kongresu podal ob¬
širno poročilo o berlinski konferenci. Za¬
govarjati se je moral pred • senatorji in
poslanci zaradi dovolitve sodelovanja
rdeče Kitajske na ženevski konferenci o
Dalnjem Vzdohu. Nekateri senatorji in
poslanci trdijo, da to pomeni dejansko
priznanje rdečega kitajskega režima. —
Pomočnik amer. voj. ministra Robertson
je objavil, da bo USA stalno podpirala
Čangkajškovo Formozo in druge proti¬
komunistične azijske države. Okoli ZSSR
bo še naprej ustanavljala svoja letalska
in pomorska oporišča, da tako obdrži na
višini strah pred ameriškim vojaškim
posegom proti rdeči Kitajski in ZSSR v
tem delu sveta, če bi katera od obeh po¬
skušala še nadalje nasilno širiti svoj
vpliv. — Zahodni zavezniki so po berlin¬
ski konferenci poslali sovjetom poziv nf
razgovore o odpravi prepovedi potovanj;
in trgovine med zahodnimi conami in so¬
vjetsko cono v Nemčiji. Sovjeti so po¬
nudbo odklonili.

BRAZILIJA: Kriza v Braziliji je bi
rešena tako, da je preds. Vargas posta
vil za novega vojnega ministra gral
Senobio da Costa in za začasnega de
lavskega ministra Huga de Farias. De
lavski sindikati, ki štejejo nad 3 milijo
ne članov in so močno pod vplivom korr
stranke, so napovedovali splošne stavk«
Vlada je zaenkrat znala obdržati red i
mir.

ČILE: V Čilu je izbruhnila vladna kr:'
kriza. Odstopili so notranji ministe
Koch, gospodarski minister Pedegral i
delavski minister Herrera. Že pred nj :
mi je odstopil tudi minister za zdravj
Suarez. Preds. Ibanez je začel razgovo
re za sestavo nove vlade, katero je na
povedal za ponedeljek.

ANGLIJA: V britanskem parlament’
je imel Eden dolgo poročilo o berlinsk
konferenci, v katerem je zagovarja 1
sklep o pripustitvi rdeče Kitajske nr
ženevsko konferenco o Dalnjem Vzhodu
Prav tako je moral zagovarjati stališče
Anglije do ponovne oborožitve Nemčije
čemur je pa nasprotoval del laboristov
— Britansko vojno letalstvo bo letos do¬
bilo v skladišče prve atomske bombe, iz¬
delane v Angliji.

FRANCIJA: V francoskem parlamen¬
tu so velike debate o berlinski konferen¬
ci in o potrebi ponovne nemške oboro¬
žitve. Bidault je zaradi še vedno močne¬
ga odpora v parlamentu objavil, da bo
Francija pred ratifikacijo evropske ob¬
rambne skupnosti zahtevala od Anglije,
da se tesneje priključi evropski skupno¬
sti, od USA pa da njene čete zagotovo
ostanejo v Evropi. Prav tako bo zahte¬
vala, da se prej razčisti vprašanje Po-
saarja. Tozadevne razgovore z Anglijo
in USA je francoska vlada že pričela.

ZAH. NEMČIJA: Parlament v Bon¬
nu je s 334 proti 144 glasovom odobril
vladni zakonski predlog o spremembi u-
stave, tako da se bo Zahodna Nemčija
sedaj smela oborožiti. Adenauer je s tem
dosegel novo zmago nad socialisti, ki so
zagovarjali sodelovanje z ZSSR in na¬
stopali proti oborožitvi Nemčije. Po ber¬
linski konferenci je pa tudi njihov odpor
proti ustanovitvi nemške vojske precej
upadel.

BERLIN: Adenauer je v Berlinu go¬
voril o pomenu berlinske konference in
izjavil, da je sedaj vsakomur jasno, da
sovjeti streme le za popolno sovjetiza-
cijo Evrope. Da se ZSSR noče umakni¬
ti iz Avstrije in Nemčije, je temu po
njegovem mnenju kriv strah Kremlja
pred sateliti. V trenutku, ko bi sovjeti
zapustili obe zasedeni državi, bi morali
izprazniti tudi Poljsko, Češkoslovaško,
Madžarsko in Romunijo.

ITALIJA: Scelba je po 18 dneh vla¬
danja dobil v senatu zaupnico s 123
proti 110 glasovom. Dva senatorja sta
se glasovanja vzdržala. Ta zmaga daje
Scelbi nekako zagotovilo, da bo dobil
zaupnico tudi v poslanski zbornici.

IZRAEL: Judovska nacionalistična or¬
ganizacija, ki izhaja iz znane teroristič¬
ne organizacije Irgun Zwai Leumi, je
po padcu Naguiba izdala proglas, v ka¬
terem poziva Izraelce na pohod proti
jugu in zahteva zavzetje Sueza. Po po¬
novni vzpostavitvi Naguiba so se Izrael¬
ci znova potuhnili.

INDIJA: Preds. Nehru, ki večinoma
igra na sovjetske karte, je v indijskem
parlamentu pozval zahodne zaveznike in
komuniste, da prenehajo z vojno v Indo-
kini. Nehrujev poziv ni imel odjeka v
sovjetskem taboru, med tem ko so na
zahodu izjavili, da to takoj store, če tu¬
di komunisti prenehajo z ognjem.

PAKISTAN: Preds. Mohamed Ali je
uradno zaprosil USA za oborožitev pa¬
kistanske vojske in za vso vojaško po¬
moč. USA je odgovorila, da bo Pakista¬
nu nudila vojaško pomoč in poslala tja
tudi svoje vojaške strokovnjake. Indija

R. Te.

Naie

Da za izseljeništvo še vedno veljajo
dolžnosti do svojega naroda, ni dejstvo,
ki bi ga bilo potrebno dokazovati! Lah¬
ko spremne povdarek različne dejavno¬
sti, a zaradi tega izseljeništvo ne neha
biti del naroda, iz katerega je izšlo.

Morda za nikogar ne velja to bolj kot
za nas, povojne izseljence. Mi smo za¬
pustili domovino, ne, ker bi iskali bolj¬
še, ampak ker nam je bilo onemogočeno
življenje in delo za narod, v krogu idej,
katere zastopamo. Vetrinj je bila za¬
ključna faza našega dela v domovini, to¬
da samo to; končala se je ena oblika de¬
la, zatem pa se začenja druga. Nikakor
ne sme pomeniti Vetrinj konec dela in
lozabo vsega, kar je bilo.

Gotovo je, da je kulturno delo najvaž¬
nejše delo za narod. Nam, ki živimo v
tujini, je odvzeta možnost neposrednega
msega v kulturni razvoj naroda v domo-
dni. Toda odpira se nam drugi delokrog,
rav tako važen: uveljavljanje našega
aroda v svetu. Ne gre tu za težnjo do-
eči gospodovalen političen ali gospodar-
ki položaj, temveč dokazovati svetu, da
aš narod v ničemer nima slabših kako-
osti od ostalih. Svetu se moramo da-
:  spoznati v pravi luči in si ustvariti
noštovanje konstruktivnih in kulturnih
arodov. Mi zaradi svoje maloštevilnosti
n nepomembnosti v svetovni zgodovini
elikemu svetu nismo bili poznani. Če
mo pa bili, smo bili takšni, kakršne so j
as predstavili nam neprijazni sosedje,
z istih razlogov se nam za v bodoče
-i nadejati boljše usode, če sami ne bo-
no znali svetu govoriti. To delo je to-
ej dano nam, ki živimo med tujci, da-
"č od naše domovine. Naša dolžnost je.
’a si ustvarimo za to potrebne pogoje

Eden prvih pogojev je zgraditi si do¬
volj številno izobraženstvo. Odstotek izo-
'maženstva med slovenskimi izseljenci ne
more biti nikdar prevelik. Ker nas je ma-
'o, potrebujemo zato toliko večji del lju¬
di, ki zavzemajo vodilne položaje v u-
•troju družbe, kajti v te so uprte oči
sveta, po teh nas bo cenil.

Toda pomen izobraženstva ni samo v
tem, da predstavlja svetu vidne vrhove
naroda, temveč, in to zlasti v izseljeni-
štvu, da tudi z vsestranskim kulturnim
delovanjem med rojaki vzdržuje narod¬
no zavest. Če je bil v naši zgodovin 1
kmet tisti, ki je kljuboval navalu potuj¬
čevanja, bo moral biti v izseljeništvu
izobraženec tisti, ki bo preprečil, da iz
slovenskih družin ne izgine materin je¬
zik. Staronaseljenci nam to jasno doka¬
zujejo. Morda ne velja isto za vse deže¬
le, toda v Argentini je tako. Slovensk-'
izseljenec je v težki borbi za obstanek
prevečkrat zanemaril svojo narodno
dolžnost in dopustil, da so otroci pozabi¬
li materin iezik. Malo je družin, ki niso
sledile tej poti.

Posamezniku je težje ostati zvest
svojemu narodu v tujini kot v domovini
Zato potrebuje opore. Oporo mu pa lah¬
ko nudi le tisti, ki je po duhu močnej¬
ši. To zmore samo dobro izobraženstvo.
ki se zaveda svojih dolžnosti. Tega pa
med staronaseljenci skoraj ni bilo.

Leta begunstva in trpljenja so mi¬
nula, toda ne za vse! Še žive naši
rojaki po begunskih taboriščih. Ne
pozabimo nanje! Spomnimo se jih v
nedeljo 21. marca 1954. Oddajmo
zanje svoj dar odbornikom Društva
Slovencev, ki bodo zanje pobirali
denarne darove.

Itevolucija v Siriji

Sirija je prejšnji teden doživljala
dneve krvave revolucije. Uprla se je voj¬
ska, za katero so stale stare politične
stranke. Revolucionarji so odstavili dik¬
tatorskega predsednika generala šišakli-
ja, ki je pobegnil z letalom v Saudijevo
Arabijo.

Na zahtevo upornikov je po dnevih
zmede in neredov prevzel oblast bivši
predsednik Hasem El Ataši, ki je imeno¬
val takoj koalicijsko vlado s Sabri El
Ašali-jem, predsednikom nacionalistične
stranke na čelu. Napovedal je vrnitev
parlamentarnega in ustavnega življenja.

z vojaškim paktom med USA in Paki¬
stanom ni zadovoljna in vztraja na sta¬
lišču, da je naperjen proti njej.

INDOKINA: Komunisti so se v na¬
glem tempu umaknili iz okolice Luang
Prabanga proti severu ter jim franco¬
ske čete sledijo. Izgleda, da je velika
komunistična ofenziva, ki se je pričela
pred tedni, imela samo namen izvajati
pritisk na zahodne zaveznike, da so na
berlinski konferenci pripustili rdečo Ki¬
tajsko na ženevsko konferenco.

delo

Ni tu namen odrekati jim priznanja.
Ustanovili so dosti društev in domov.
Toda ti bodo ostali prazni, če ne bo lju¬
di, ki bodo govorili slovensko. To je nam¬
reč prvi pogoj, da se kot narod uvelja¬
vimo.

Mi, povojni izseljenci, nismo prišli v
novo domovino brez izobraženstva. Do¬
sti je med nami aktivnih duhov, ki so
razgibali kulturno življenje, ki bi pa do¬
seglo še višji nivo, ko bi bilo več prave
kritike. Kot še nikoli so vzpostavljeni
kulturni stiki med Slovenci v obeh Ame¬
rikah, čeprav bi bili lahko boljši, če bi
se vsi izobraženci zavedali svojega po¬
slanstva. Toda nad vse maloštevilni so
oni, ki naj bi nekoč postali izobraženci.
Malo nam pomaga vse delo današnjih
kulturnikov, če ne bo nikogar, ki bi za¬
četo delo nadaljeval in dal novih gibal.

Mnogo je med nami mladih ljudi, ki
so začeli v domovini ali pa v begunstvu
srednješolske študije, nekateri tudi kon¬
čali, ko pa so prišli v Argentino so na
vse nekdanje načrte pozabili. Nekateri
so jih bili prisiljeni zaradi novih raz¬

mer, toda ostane jih še vedno dovolj
takšnih, ki niso nadaljevali študijev iz
golega razloga, ker so se morali zapo¬
sliti. Ta razlog ni opravičljiv. To nam
na primerih dokazujejo mnogi argentin¬
ski vseučiliščniki in tudi preko dvajset
slovenskih ter vsi tisti, ki obiskujejo ve¬
černe strokovne šole. (Nekaj Slovencev
je na teh že diplomiralo). Vsakodnevna
zaposlitev študij morda nekoliko podalj¬
ša in ga napravi težavnejšega, nikakor
ga pa ne onemogoči. A tudi te težave iz-
gledajo velike le, dokler jih vidimo pred
seboj, ko pa je delo za nami, so manj
pomembne.

Ne gre tu seveda za samostojno mla¬
dino ali pa tudi že može. Odgovornost,
da se čim več Slovencev izšola, se tiče
tudi staršev. Njihova težnja mora biti
omogočiti otrokom visokošolske študije.

Naše delo v novih razmerah in v no¬
vem svetu ni lahko. Vendar moramo vz¬
trajati in delati tako, da bo narod v do¬
movini na nas ponosen in da bomo, če
bi se vrnili, narodu lahko dajali, ne pa
prejemali. Ne smemo se bati žrtev. Ne¬
koč smo za ceno življenja branili naše
najvišje svetinje. Ali moremo zaradi
ene izgubljene bitke pozabiti na vse
žrtve in deale? Borba še traja, spre¬
menjena sta le oblika in kraj.

"Uružabna pravda" o Zbomiku-Koledarju
Svobodne Slovenije za 1954

Zb ornik-Kole dar Svobodne Slovenije
je med slovenskim življem po svetu zbu¬
dil veliko pozornost in priznanje. Tudi
ostale emigrantske narodnosti se o njem
izražajo zelo laskavo. Tako smo v zad¬
nji številki objavili o njem zelo pohval¬
no oceno buenosaireškega uglednega hr-
vatskega lista “Glas Sv. Antuna”.

V zadnji — 78-številki pa o Zbomiku-
Koledarju Svobodne Slovenije objavlja
lepo oceno “Družabna pravda”. V uvodu
svojega poročila ocenjevalec navaja, da
bi celotna ocena bogate in pestre vsebi¬
ne zbornika presegala delokrog tega
lista. Zato se omejuje le na prikaz del,
ki “Družabno pravdo” zanimajo s so¬
cialnega stališča.

O Zbomiku-Koledarju za 1954 pravi
v ole: “Po zaporednem redu objave naj¬
demo v zborniku najprej: “Drugi petlet¬
ni načrt” (R. Smersu), ki posveča po¬
sebna poglavja zlasti socialnemu delo¬
vanju, gospodarstvu in javnim delom.
Sledi znanstvena razprava dr. Ivana
Ahčina “Rodovitnost ljudi in narave”, v
kateri avtor obsoja stališče “znanstve¬
nikov”, ki se iz strahu pred pomanj¬
kanjem življenskih potrebščin zavzema¬
lo za umetno omejevanje rojstev in do¬
kazuje, da vsak človek prinese poleg
lačnih ust na svet tudi dve delavoljni
roki, s čemer je podano najboljše jam¬
stvo večne prednosti naravnega reda.

Maks Jan je napisal “Nekaj odlomkov
iz življenja krščanskega strokovničar-
ja, Franceta žužka”, iz katerih so zani¬
miva zlasti “odkritja” iz “sodelovanja
z nemškimi zasedbenimi silami, o kate¬
rem se je doslej mnogo molčalo. Ing.
agr. Anton Matičič je priobčil nekaj
važnih podatkov iz “Govedoreje Argen¬
tine”. Iz v zborniku objavljenih lite¬
rarnih del se nam zdi važno omeniti
Mihael Skalar-ja “Dušica je prišla”, ki
mojstrsko posega v eno najvažnejših
socialnih vprašanj našega izseljenstva-
vprašanje razkropljenih družin in Božo
M. Kramolca pravljico “Skopi mlinar”,
katero smatramo za dobro uspeli poiz¬
kus socialne pravljice, kakršnih bi v
mladinskih publikacijah želeli še mno¬
go. Vsaj delno bi spadale v socialni in
gospodarski okvir še nekatere druge
razprave in članki, tako dr. Jože Veli¬
konja “Tržaški razgledi” in P. R. “Prvi
mednarodni kongres Krščanske demo¬
kratske zveze Srednje Evrope”.

Po tem prikazu člankov in razprav v
zborniku, ki “Družabno pravdo” zanima¬
jo s socialne plati, pisec ocene prihaja
do „zaključka, da socialna in gospodar¬
ska tvarina v Koledarju-Zborniku “Svo¬
bodne Slovenije” vzporedno z razvojem
krščanskega socialnega gibanja med slo¬
venskimi izseljenci vsako leto pridobi¬
va tako na obsegu, kakor na kakovosti.”

GORIŠKA S M

General Winterton je dal dopisniku
“Weltwoche” zanimive izjave o Trstu,
izmed katerih je najbolj značilna nasled¬
nja: “Trst je dobil v sorazmerju s šte¬
vilom svojega prebivalstva štirikrat več
dolarjev iz USA kakor katerakoli druga
država — ERP-a. Dejstvo, da je pod¬
ročje A samostojno ozemlje pod engle-
ško-ameriško upravo, je Trstu zagotovi¬
lo prednostni položaj, s čigar plodovi
se Italija okorišča.” S tem je najbolje
ovrženo sleherno laško besedičenje, da
se mora Trst za svoj obstoj zahvaliti in
zahvaljevati samo velikodušnosti laške
Vlade.

V Trstu je 21. januarja umrl odvetnik
dr. Franc Vesel, star 60 let, eden od u-
stanoviteljev Slovenske demokratske
zveze in njen prvi tajnik. Zadnja tri le¬
ta ga je bolezen prisilila, da se je umak¬
nil iz javnega življenja. Moža, ki je v
prvih povojnih letih bil eden glavnih
nosilcev demokratičnih organizacij v
Trstu, bodo Slovenci na STO ohranili v
trajnem spominu.

Po letu in pol negotovosti komu bo
dodeljeno novo šolsko poslopje, zgrajeno
pri Sv. Ivanu v Trstu, je Zavezniška vo¬
jaška uprava odločila končno, da ga do¬
be Slovenci, katerim je bil že od vsega
početka namenjen, pa žal do uresničenja
ni moglo takoj po zgraditvi priti zaradi
silno ostrega protestiranja Italijanov.
Daši je bila prva polovica šole dograje¬
na že v jeseni 1952 in druga v jeseni
1953, so Lahi ves čas tako spretno in na
Vse načine zadrževali končni sklep ZVU,
ker so računali, da se bodo v bližnji pri-
hodnjosti dogodile odločilne spremem¬
be: tako bi Slovenci res nikdar ne do¬
bili njim namenjene šole. Položaj slo¬
venskih srednjih šol v Trstu je spričo
dosedanjih prostorov postajal nevzdržen,
kajti za 600 šoloobiskujočih dijakov je
bilo v privatnem poslopju na razpolago
samo 14 učilnic; za učilnico sta morali
služiti celo kuhinja in jedilnica prejšnje
profesorske menze. Sedaj je general

PRIMORSKA

Winterton odločil, da se v šolo pri Sv.
Ivanu dokončno vseli slovensko dijašt-
vo

V Dolini pri Trstu so v režiji prof.
Peterlina vprizorili šulinovo dramsko
pesnitev “Krst pri Savici”. Glavni vlogi
sta podala Zvezdan Likar in Bobek Ma¬
rija.

V Gorici so pokopali Andrejšek Ano,
sestro nekdanjega župnika na Sedlu pri
Kobaridu Andrejška.

Poročila sta se v Gorici dr. Simčič
Teofil in Škerk Bojana. Poročil ju je
prof. Mirko Filej, orglala je Lojzka Bra¬
tuž in pela Mira Brajnikova.

V Opatiji je umrla prof. Iva Prelog iz
znane Prelogove družine iz Trsta. Pokoj¬
nica je bila znana kot vzorna pedago¬
ginja, ki je vse svoje sile posvečala ne¬
koč Ciril-Metodovi šoli pri Sv. Jakobu.

Prve dni februarja je divjala v Trstu
take burja, da je podrla dimnik pivovar¬
ne Dreher, dva žerjava pri gradnjah no¬
vih stavb, razbila cel kup čolnov, stekel,
poruvala drevje ter zahtevala tudi 4
smrtne žrtve.

12. februarja 1954. je imel v Trstu
svoj koncert Schubertovih, Schumanovih,
Wolfovih in Straussovih pesmi slovenski
tenorist Anton Dermota. Na klavirju ga
je spremljala pianistka Hilde Berger
Weyerwald. Koncert je bil le srednje
obiskan, ker je ime tega slovenskega
pevca med Tržačani malo znano. Vendar
je žel lep uspeh.

Na svečnico sta se poročila v Trstu
učitelj Martin Globočnik z Vero Marte-
lančevo iz Barkovelj.

Zadnje dni so skoro vsak dan v Trstu
protestni sprevodi delavcev iz ladjedel¬
nic, ker so jim zaradi pomanjkanja naro¬
čil zmanjšali tedenski delovni čas. Ne¬
kaj tisočem grozi odpust. Naročil pa ni
zaradi negotovega položaja Trsta. Iz Ita¬
lije prihajajo zaenkrat le obljube.

Italijani imajo v načrtu gradnjo veli¬
ke papirnice pri štivanu ob izviru Tima-

ARGENTINA

Predsednik general Peron je pred
dnevi zaključil peto konferenco, ki jo
je imel z guvernerji vseh argentin¬
skih provinc in nacionalnih teritori¬
jev. Na konferenci so razpravljali o
vseh političnih in gospodarskih vpra¬
šanjih, ki so v zvezi z aprilskimi do¬
polnilnimi volitvami ter koordinira¬
nim izvajanjem II. petletnega načrta.
Na konferenci je imel predsednik
gral Peron dva globoko zasnovana
govora, v katerih se je dotaknil vseh
problemov, ki so bili na dnevnem
redu.

Najbolj vroč dan letošnjega polet¬
ja je bil v torek dne 23. februarja,
ko je v Buenos Airesu dosegla vro¬
čina 35°2. Naslednje dneve je tempe¬
ratura padla, vendar se še vedno drži
od 20 do 30°. Noči so se v tem času
že precej ohladile.

Ob zadnjem obisku paraguayskega
zunanjega ministra je bila v Buenos
Airesu ustanovljena Generalna komi¬
sija argentinsko-paraguayske gospo¬
darske zveze.

Volilno kampanjo za aprilske do¬
polnilne volitve bo začel sam pred¬
sednik general Peron dne 10. marca
t. 1. iz Mar del Plata, kjer bo imel
tega dne velik govor.

Med Argentino in Japonsko je bi¬
la podpisana nova trgovinska pogod¬
ba, ki predvideva izmenjavo blaga
med obema državama v višini 180
milijonov dolarjev.

V Mar del Plato so prišle že sko¬
ro vse filmske delegacije iz ameri¬
ških in evropskih držav, ki bodo so¬
delovale na mednarodnem filmskem
festivalu. Vse dneve bodo v tamoš-
njih kinih igrali najboljše filme dr¬
žav, katerih zastopniki bodo na ome¬
njenem festivalu. Iz Jugoslavije so
napovedani: Marija Drnobori, igralka
v filmu “Vihar”, ki ga bodo tudi
predvajali v Mar del Plati, ravnatelj
Vladimir Pogačič ter komponist Bo¬
jan Adamič in Željko Kunkera.

General Peron je sprejel skupino
severnoameriških živinorejcev, ki so
se mu pred odhodom iz Argentine
prišli zahvalit za vso naklonjenost, ki
so je bili deležni s strani oblasti ob
svojem obisku v Argentini. Povdar-
jali so, da odhajajo iz dežele z naj¬
lepšimi vtisi ter polni pohvale in pri¬
znanja o ureditvi raznih estancij in
modernih mesnih industrij.

Vsa Argentina se je 1. marca spo¬
minjala 40 letnice smrti pionirja ar¬
gentinskega letalstva Jorge Newbe-
ry-ja. Tega dne se je Jorge Newbery
v mestu Los Tamarindos v provinci
Mendoza dvignil z letalom v zrak. V
višini 500 metrov se mu je pokvaril
motor ter je z letalom treščil na tla
in se ubil. Pok. Newbery je bil odli¬
čen športnik in je imel tudi več sve¬
tovnih rekordov. Tako se je med dru¬
gim v tedanjih časih dvignil z leta¬
lom v višino 6225 metrov. Je tudi u-
stanovitelj argentinskega Aerokluba
in na njegovo pobudo je bila usta¬
novljena letalska akademija. Ob ob¬
letnici smrti je imel o njem govor tu¬
di predsednik general Peron ter ga
je stavil za vzgled argentinski mla¬
dini.

Skupini francoskih alpinistov se je
po velikih naporih posrečilo doseči
vrh Aconcague z južne strani, s ka¬
tere na to goro dosedaj še nihče ni
prišel. Ob vrnitvi članov ekspedicije
bi se bila kmalu zgodila nesreča. Ne¬
kaj članov je bilo v nevarnosti, da
zmrzne. Pri reševalnih delih je sode¬
lovala tudi vojska, člani francoske
ekspedicije, ki so pri tem planinskem
podvigu dobili hude ozebline, se sedaj
zdravijo v bolnišnici v Mendozi.

V Mar del Plati pripravljajo pred¬
sedniku generalu Peronu dne 10. mar¬
ca t. 1. velik sprejem.

Minister za mornarico je odpotoval
na inšpekcijsko potovanje na Antar-
tido.

ve. Zavezniki zaenkrat še niso dali do¬
voljenja, ker je za tržaško industrijo ob
Trstu industrijska zona. Vendar to Ita¬
lijanom ne diši preveč. Papirnica v šti¬
vanu bi pritegnila italijanske delavce in
bi s tem še en kos slovenske zemlje do¬
bili oni.

V posebnih naseljih istrskih beguncev
na Opčinah in na Proseku morejo dobi¬
ti dovoljenja za trgovine in gostilne le
istrski begunci. Domači ljudje te pravi¬
ce nimajo. Vse zato, da se dokaže ita-
lijanstvo tržaške okolice.

V vsako slovensko dru¬
žino Koledar  - Zbornik

Buenos Aires, 4. HI. 1954

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Ilovice

Za 10. december — t. j. dan človečan¬
skih pravic — je “Slovenski poročeva¬
lec” v Ljubljani napisal in začel po¬
zdravni članek z besedami, ki jih je le¬
ta 1948 na pariškem zasedanju ZN
spregovoril tedanji predsednik ZN av¬
stralski delegat Herbert Vere Evatt, ko
je dejal: “To je prvič, ko organizirana
■skupnost narodov podaja svojo izjavo o
človečanskih pravicah in osnovnih svo¬
boščinah. Ta izjava izraža mnenje Zdru¬
ženih narodov kot celote, milijoni in mi¬
lijoni mož, žena in otrok po svetu, ki ži¬
vijo daleč proč od Pariza in New Yorka,
pa se bodo odslej zatekali k temu doku¬
mentu po pomoč, napotilo in pobudo.”

. .Nato pa “Slovenski poročevalec” do¬
daja tej slovesni izjavi svoje pojasnilo,
v katerem med drugim povdarja: “Ta
deklaracija izjavlja, da ima sleherno člo¬
veško bitje pravico do življenja in svo¬
bode, da ima pravico zahtevati varstvo
pred nezakonitim preganjanjem, pravi¬
co iskati zavetja pri sodišču, do zaščite
svoje osebne lastnine, do svobode gi¬
banja, nadalje socialno varnost s pravico
de dela, vzgoje in izražanja svojih na¬
rodnih čustev; pa še izražanja svojih
misli in vesti ter pravico sestajati se z
drugimi” itd. itd.

Slovenski poročevalec” pač hujše ni
mogel sam obtožiti sedanjih razmer pod
komunistično tiranijo v Jugoslaviji, ko
kljub stalnemu povdarjanju potrebe po
■zakonitosti lahko uživajo svobodo samo
komunisti in njihovi zvesti sluge ter pri¬
skledniki, ogromna večina naroda pa ni¬
ma še vedno možnosti, da bi mogla pri
■svobodnih volitvah izraziti “svoje misli”
ter pravico sestajati se z drugimi. Ne
more tudi svobodno izpovedovati svojih
verskih dolžnosti in še vedno trpi v stra¬
hu pred preganjanjem. Zato sedanji ko¬
munistični nasilniki nimajo prav nobe¬
ne legitimacije, da bi se mogli pritože¬
vati nad komerkoli zaradi zatiranja lju¬
di, ker sami preganjajo zaradi politične¬
ga in verskega prepričanja ljudi v last¬
ni državi. Zato bi bilo prav, če bi se ko¬
munisti doma v polni meri zavedali be¬
sed, ki jih je napisal za konec svojega
pozdravnega članka zopet isti “Slovenski
poročevalec” ki ugotavlja tole: “Borba
svetlobe s temo je težka in napredek
mora premagovati nepregledne ovire za-

Naročnina Svobodne Slovenije za
leto 1954 je pri enkratnem vplačilu
za vse leto $ 70.—

Pri plačevanju v obrokih je za
■pol leta $ 38. — in za za četrt leta
$ 20—

Poravnajte naročnino za leto 1954
čimprej. Veliko boste s tem poma¬
gali upravi pri njenem delu.

'Mnogo je razlogov za to, da se zani¬
mamo, kako poteka kulturno življenje v
domovini. Prvi je ta, da skušamo najti
skupnosti in razlike, ki nas z onimi v
domovini družijo in ločijo. Drugi ta, da
spoznamo tiste vrzeli v domovini, ki bi
jih mi zunaj morda lahko zamašili, da
ne bo obstal bodoči kulturni zgodovinar
pred zevajočo praznoto, kot so v naši
kulturni preteklosti tolikokrat očitne.
Tretji je ta, da nakažemo našim prilož¬
nost črpati iz domačnosti, kjer je ta do¬
mačnost pozitivna. In četrta sledi z nuj¬
nostjo, da popravimo, če moremo, kar je
tam napačnega. Peta je v tem, da bomo
nekoč znali zagrabiti tam, do kamor so
oni doma že prišli. Tudi gola radoved¬
nost ni vedno slaba lastnost. In še pre¬
cej drugih razlogov bi lahko navedli.

Zgodovina slovenske kulture nas uči,
da so se mnoge kulturne vrednote izbo¬
jevale v hudi medsebojni borbi. Včasih
so se vrednote na eni strani potem iz¬
kazale kot malenkostne napram onim
na drugi strani. Drugič so se med seboj
odtehtale. Največkrat pa je bilo tako, da
so bile vrednote na obeh straneh iste —-
na eni morda v manjši meri. Kar je bi¬
lo vrednega, je ostalo, vse drugo pa je
šlo v pozabljenje, čeprav je bilo ob svo¬
jem času bolj glasno kot so bile kultur¬
ne vrednote. Iz čim daljše časovne per¬
spektive takšne borbe motrimo, tem bolj
se ločijo pleve od zrna. Pleve ostajajo
zanimiv kuriosum, zrno trajna narodna
lastnina.

Naj si po teh vidikih bralci sami sku¬
šajo ustvariti sodbo o gradivu, ki ga tu
podajamo in ki gotovo ni popolno. Pisec
sam ne more k vsaki stvari dodati sod-

vz &Covenije~

ostalosti: toda, če človeštvo ne bo našlo
poti iz slepe ulice strasti in zakrknjeno¬
sti, sovraštva in otopelosti, potem bo
prihodnost težka in neznosna...”

Umrli so. V Ljubljani: Marinka Fink,
Karolina Soklič, roj. Facini, Karolina
Bernard, roj. Žirovnik, Marija Solar, roj.
Tomšič, Ela Zupančič, roj. Smolej, pošt¬
na uradnica, Neža Prezelj, roj. Hlebš,
Ivanka Pirnat, uslužbenka podjetja GO-
SAD, Drago Komac, žel. uradnik v p.,
Edi Wolinsky in Marija Pleterski v Koz¬
jani, Avgust Jaklič, uslužbenec podje¬
tja “GRADIS” HC v Medvodah, Janko
Jež, upokojeni magistratni uradnik v
Mariboru, Angela Pikon, roj. Klinar v
Blejski Dobravi, Franc Prezelj v Celju,
Marija Smuk, roj. Mihelčič na Viču, Ivan
Janša, biv. čevljarski mojster v Radov¬
ljici, Marija Mlakar, roj. Vrhunec v
Škofji Loki, Slavko Požlep, dekan v Val-
povem in Anton Podlivnik v Škofji Loki.

V predvojnih časih so v Jugoslaviji
posebno za Črnogorce pravili, da so ze¬
lo radi uživali pokojnine. Hudobni je¬
ziki so po družbah Črnogorce opravljali,
da v Črni gori niti otrok ni hotel priti
na svet prej, predno ni imel že vnaprej
zagotovljene penzije. Pa tako so govo¬
rili samo grdi jeziki. Komunisti so ob
prevzemu oblasti poleg svoje krvoloč¬
nosti hoteli postati tudi popularni. Ko
so že kmetom navili strahotne davke,
so na drugi strani hoteli pokazati da
nekaj tega denarja prihaja zopet nazaj
med ljudi. To svojo radodarnost so ko¬
munisti kazali s podeljevanjem pokoj¬
nin. Upokojencev je bilo povsod rekord¬
no število. Saj ni bilo skoro hiše v Slo¬
veniji in po drugih republikah, pri kate¬
ri ne bi bili imeli penzionerja. S temi
pokojninami je nastal že pravi škandal.
Izdatki za pokojnine so namreč dosegle
bajne višine, na drugi strani je pa bilo
veliko takih ljudi ,ki do pokojnin sploh
niso imeli nobene pravice. In so začeli
črtati in črtati. Na ta način so zelo
zmanjšali število upokojencev.

Vsi tisti, katerim so odvzeli pokojni¬
ne, sedaj javno zabavljajo proti komu¬
nistom.

V Ljubljani je 11. decembra 1953 sla¬
vil 80 letnico svojega rojstva član Slov.
akademije znanosti in umetnosti univ.
prof. dr. Josip Plemelj.

V tržiški predilnici je izteklo v reko
Bistrico 50 litrov klora. Zaradi tega so

Ker se nam dobro godi, ne sme¬
mo pozabiti svojih trpečih bratov v
begunskih taboriščih v Evropi. V
nedeljo 21. marca 1954 bo Društvo
Slovencev pred vsemi cerkvami,
kjer se zbiramo k slovenski službi
božji, pobiralo denarne darove za
begunce.

be, ki bi bila izčrpna. Vsakega komen¬
tarja se pa tudi ne more izogniti; to pri¬
de že samo od sebe. Skušal bo pa spra¬
viti svoje mnenje v sklad s komentarji
tamošnjega tiska, zlasti “Slovenskega
poročevalca”, ki mu je obenem poglavit¬
ni vir za naštevanje dogodkov, ne da bi
se strinjal načelno s tamošnjimi komen¬
tarji.

Brez dvoma kulturni delavci v domo¬
vini mnogo ustvarjajo. Na nekaterih
področjih res malo ali nič, ker so jim
odvzete možnosti ali vsaj ugodni pogoji,
n. pr. v cerkveni umetnosti in leposlov¬
ju. Na drugih mnogo in preveč, ker jih
oblast forsira, kot v prevodih materia¬
listične poljudne “znanosti”. Največ po¬
zitivnega dela je na nevtralnih tleh,
kjer ima ustvarjalec izvestno svobodo in
se morda le od strani pokloni režimu.
Ne dvomimo, da se dela tudi tam, kjer
vlada še vedno kulturni molk, le da za
publiciranje znanstvenih in umetnostnih
proizvodov ni priložnosti.

1. Znanost

Predstavnik Cankarjeve založbe Lev
Modic je podal izjavo o razvoju znan¬
stvene knjige. L. 1929 naj bi izšlo pri
Slovencih 23, leta 1951 pa 50 znanstve¬
nih del. V letu 1929 so obravnavale knji¬
ge po večini jus, zgodovino ter literarno
in umetnostno zgodovino; le 4 so se pe¬
čale z realnimi vedami. V letu 1951 je
bilo že 12 knjig iz realnih področij. Po¬
leg tega je izšlo 1. 1951 že 40 poljudnih
znanstvenih knjig napram 6 v 1. 1929.
Za 1. 1953 še ni imel podatkov, toda
povedati je hotel 1.) da število znanstve¬
nih knjig narašča, 2.) da se razmerje

v reki od te predilnice pa vse do izliva v
Savo poginile vse ribe in njihov zarod.

Na Krimu so v višini 900 m nad so¬
tesko iškega Vintgarja postavili novo
lovsko kočo.

Med najbolj uspelimi glasbenimi pri¬
reditvami v Mariboru je bil večer oper¬
nih in operetnih arij. meseca decembra
lanskega leta.

V velenjskem rudniku je začel obrato¬
vati nov jašek z zmogljivostjo 10.000
ton na dan. Globok je 373 m, širok pa
6.8 m. Skupna vrednost investicij, po-

Slovenci v

ESuenos Aires

Radijska postaja El Pueblo bo 6. mar¬
ca ob 9. uri zjutraj oddajala koncertni
program, s katerim je nastopil Gallus v
Radio Excelsior v soboto 27. februar¬
ja t. 1.

Za pustne dneve smo imeli v Buenos
Airesu lepo vreme. Delo je počivalo v
državnih in privatnih uradih ter obra¬
tih. Po mestu so bile vse dni velike za¬
bave in veselice ter sprevodi maškar.
Slovenci so te proste dneve pametno iz¬
koristili. Precej jih je odšlo na izlet v
Mendozo, kjer So obiskali znance in pri¬
jatelje, ogledali si pa tudi tamošnji ve¬
lesejem. Ostali so pa v teh dneh delali
izlete in obiske znancev v okolici Bue¬
nos Airesa. Na pustno nedeljo in pustni
torek jih je bilo veliko tudi v Lujanu. V
teh dneh so bile dobro obiskane tudi slo¬
venske gostilne tako v Buenos Airesu,
kakor v okoliških mestih. Znanci in pri¬
jatelji so v dobrem razpoloženju prebili
po več ur.

OSEBNE NOVICE

Premestitev. Č. g. Stanko Škrbe, ki je
od 3. aprila deloval v Buenos Airesu
kot kaplan v župniji Santa Julia, je s 1.
marcem nastopil službo hišnega kapla¬
na v bolnišnici Alvarez, na calle San
Eduardo 2701, t. j. pet kvader od Pla¬
za Flores na desno čez progo FCNDF
Sarmiento v smeri proti Liniersu. Nje¬
gova telefonska številka je 63-1609.

Poroka. V soboto, dne 27. februarja
1954 sta se poročila v župni cerkvi Tran-
sito de San Jose v Buenos g. Jože Re-
povž in gdč. Majda Kavčičeva. Poročil
ju je g. župnik Janez Hladnik. Mlademu
paru ob vstopu v novo življenje želimo
vso srečo in obilo božjega blagoslova.

Družinska sreča. V župni cerkvi v Ra-
mos Mejia je bil krščen v nedeljo 28.
februarja t. 1. Franc-Tomaž Vovk, sin
Janeza Vovka in njegove žene, gospe
Ane, roj, Koščak.

Mendoza

Društvo Slovencev v Mendozi se je od¬
ločilo, da bo prirejalo odslej svoje red¬
ne prosvetne sestanke. Na prvem takem
sestanku, ki se je vršil dne 14. februarja
t. 1. je govoril g. prof. Bajuk o narodni
zavednosti slovenskih izseljencev. Tri de-

knjig iz humanističnih in realnih podro¬
čij stalno spreminja v škodo prvih in v
korist drugih in 3.) da število poljudno
znanstvenih kniig rapidno raste. Le-ta
zadnja postavka ne more biti pravilna;
prav gotovo je Modic izpustil vso po¬
ljudno znanost iz religioznega področja,
pa najbrž tudi marsikaj, kar ne spada
v realne vede.

Porast dela v realnih vedah je gotovo
nekaj razveseljivega, v kolikor gre res
za znanstvena prizadevanja. Tako so
odprli lani na univerzi nov fizikalni in¬
stitut. V delu je astronomski observato¬
rij na Golovcu. Poleg starega Proteusa
izhajajo revije: Biološki vestnik, Obzor¬
nik za matematiko in fiziko, Ekonom¬
ska revija, Rudarsko-metalurški zbor¬
nik. Akademija znanosti in umetnosti je
izdala Plemljevo Višjo matematiko, Ma¬
jer jeve Praprotnice in cvetnice v kom-
pendiju Rastlinstvo Slovenije (z letnica¬
ma 1952) in Vidmarjevo Uporabo alumi¬
nija v prenosnih progah.

Iz sociologije in filozofije ni izšlo no¬
beno samostojno delo. Tu izhajajo samo
prevodi Marxa, Engelsa, Lenina in dru¬
gih takšnih avtoritet. Ali si nihče ne u-
pa ali pa ne sme ničesar novega pove¬
dati.

V Naši sodobnosti sta izšli le kritiki
eksistencializma (Boris Ziherl) in meta¬
fizičnih stališč v sodobni teoriji o drža¬
vi (Goričar). Kardelj je tu pisal o na¬
rodnostnem vprašanju. Poljudne znano¬
sti niti dnevniška kritika ne registrira,
proti čemer se Modic pritožuje, češ, da
bralci niso dovolj o izidu podučeni in za¬
to teh knjig ne kupujejo. Gre za polju-
dnejše izdaje svetovnih (ne domačih)
komunističnih veličin in materialistično
biologijo. Tudi pri javnih predavanjih
znanstvene vsebine prednjačijo realne
snovi.

rabljenih za gradnjo novega jaška zna¬
ša 2 milijardi in 715 milijonov dinarjev.
Lanska proizvodnja premoga v velenj¬
skem rudniku je znašala okrog 536.000
ton. V tem rudniku izkopljejo že dalj
časa vsak dan 2.000 ton premoga.

V Ljubljani je bila ustanovljena Zve¬
za ribiških društev Slovenije. Za pred¬
sednika je bil izvoljen Miran Svetina.
Zborovalci-ribiči so povdarjali potrebo
po novem zakonu o ribištvu. Zavzemali
so se tudi za zgraditev več novih ribo¬
gojnic.

Argentini

klamacije, dveh dečkov in deklice: Gor
čez izaro, Slovensko dekle in Slovenec
sem, so nakazale ljubezen in zanos, s
katerim naj ljubimo svoj jezik in svojo
domovino, za zaključek je moški zbor za¬
pel dve narodni.

Zadnjo nedeljo v januarju je tuk. mi¬
sijonski odsek priredil tombolo, katere
dobiček je bil namenjen za slovenske mi¬
sijonarje.

Gospa Borovšek Neža se je morala za¬
radi vnetja slepiča zateči v bolniško
oskrbo, želimo ji skorajšnjo ozdravitev.

JL anus

Občni zbor Comision de Fomento Vi-
lla Eslovena je pa tudi nedvomno po¬
memben dogodek za slovenstvo v Lanu-
su in za našo skupnost v Argentini
sploh. Vršil se je na Goršetovem domu
ob 10. uri, 21. febr. z udeležbo vseh, ki
so mogli priti.

Prejšnji odbor je podal poročilo, iz ka¬
terega se razvidi, kako lepo delavnost
je razvil. Postavljenih je bilo skoro 7
kvader pločnikov, izdelanih in postav¬
ljenih s prostovoljnim delom. Kdor to
delo vidi, ga zna ceniti. Danes se že iz
skoro vseh skupin hiš pride po trdem
iz slovenske vasi, na zunanje pločnike.
Dohodkov v denarju je bilo $ 3.230.40,
poleg izdatne podpore s strani občine,
katero so odborniki izposlovali v obliki
gramoza, grušča in ruševin dvignjenih
cest.

Vsi člani so dobili že pred časom na¬
tančno bilanco in so zares z iskrenim
navdušnjem čestitali odboru, ki je tako
zvesto in uspešno vršil svojo nalogo.

Na volitvah je bil soglasno izvoljen
stari odbor z malimi spremembami, ta¬
ko da bo še nadalje županoval Nace
Glinšek z zvestim sodovanjem vseh ro¬
jakov.

Udeležil se je zbora tudi g. župnik
Hladnik, ki je povdaril dolžnost skupno¬
sti, .sodelovanja in zaupanja, čas bo pa
prinesel zaželjena pota in luč.

Razvil se je nato razgovor tudi o sa¬
jenju drevja, o načinu, kako odpeljati v
greznico ali na vrt umazano vodo, da
ne bo kazila zunanjega lica vasi in za¬
strupljala ozračja. ..

V popolnem soglasju se je občni zbor
zaključil točno 'ob 12. uri.

Akademija znanosti in umetnosti ima
13 institutov. Pri vsej obilici dela jo pa
tarejo finančne težave. Njena dotacija
je nezadostna in zato ne more publici¬
rati pripravljenega gradiva. Izdala je
Bajčevo Besedotvorje slovenskega jezika
in 2. del Kosovih Urbarjev slovenskega
Primorja, že za 1. 1952 napovedani Pleč¬
nikov Zbornik menda še ni izšel. Aka¬
demija je izdala arheološki vestnik (v 1.
1953: 4. knjiga) ter vodi ali vsaj nad¬
zira arheološka izkopavanja. To delova¬
nje je po vojni zavzelo silen razmah in
to v vseh smereh, ki pridejo za Slove¬
nijo v poštev: paleolitik, neolitik, ilirska
in keltska naselja, rimska in zlasti sta¬
roslovenska doba. V preteklem letu so
se nadaljevala odkritja rimskega tabo¬
rišča v šentpetru v Savinjski dolini, ki
so vzbudila v vsem svetu pozornost ar¬
heologov, prav tako kot novo začeta iz¬
kopavanja mostičarske naselbine pod
Blatno Brezovico pri Vrhniki, ki jih vo¬
di arheološki seminar ljubljanske uni¬
verze ob sodelovanju londonskega insti¬
tuta za arheologijo in beograjskega spo¬
meniškega instituta, a z denarno podpo¬
ro — okrajnega ljudskega odbora, kot
financirata tudi okrajna ljudska odbora
v Novem mestu in Kranju izkopavanja
na svojih področjih. V Volčjih njivah
pri Mirni so izkopali ilirsko gomilo iz
4. stoletja pred Kr., razkrivanje monu¬
mentalne gomile pri Stični bo pa traja¬
lo več let. V Kranju so pri kopanju te¬
meljev za novi Prešernov spomenik na¬
leteli na staroslovenske grobove: doslej
so iih našli 308. Kranj je tako poleg
Ptuja in Bleda med največjimi storoslo-
venskimi grobišči, še večje zanimanje je
vzbudilo staroslovensko grobišče pri
Kopru, kar pač najbolj zgovorno pobija
laške teorije o mnogo kasnejši slovenski
naselitvi v zaledju istrskih romanskih

M. M.

LETO 1953 V KULTURNEM ŽIVLJENJU DOMOVINE

SLOVENCI PO SVETU

Kanada

Sredi decembra lanskega leta so v To¬
rontu začeli graditi dvorano, nad kate¬
ro bo potem stala slovenska cerkev. Na¬
biralna akcija za slovensko cerkev je še
vedno v teku. Upati je, da bo vrgla to¬
liko, kolikor je predvideno v proraču¬
nu za dvorano, če se bo to zgodilo, po¬
tem bo prihodnje leto mogoče začeti tu¬
di z graditvijo slovenske cerkve same.

Odbor za zgraditev slovenske cerkve
v Torontu pripravlja za letošnjo pomladi
veliko loterijo. Glavna dobitka bosta
nov avtomobil model 1954 in električni
hladilnik.

Kot žrtev težke eksplozije v rudniš¬
kem hotelu v severnem Quebecu je umrl
27 letni Alojz Benčina, ki je stanoval
kot začasen gost v III. nadstropju. Po¬
kojni Benčina je prispel v Kanado leta
1951 ter je deloval v rudnikih v Malar-
tic, Britska Kolumbija, nazadnje pa kot
strojnik v rudniku Aguanieo v mestu
Cobalt.

VSA

V drugi polovici decembra 1953 je
škof g. dr. Rožman obiskal Slovence v
Kaliforniji. V fari, kjer deluje č. g. Vi-
tal Vodušek, v San Franciscu, je vodil
misijon ter imel tudi polnočnico. Pri
vseh slovesnostih je v cerkvi, v kateri
se zbirajo Slovenci, prepeval slov. pev¬
ski zbor pod vodstvom g. Aleša Šimen¬
ca. škof dr. Rožman je obiskal tudi sa¬
lezijance v Richmondu, kjer so ga po¬
zdravili trije slovenski člani tamošnjega
sal. semenišča. Obiskal je tudi v Castro
Valley g. Janeza Mervarja. Posebno po¬
zornost je vzbudil obisk pri hrvatskih
vernikih, ki so po pridigi Prevzvišenega
izjavili, da so ga sijajno razumeli in da
jim je odlično govoril.

Poleg teh obiskov pri rojakih se je
Prevzvišeni podal na uraden obisk tudi
k nadškofu v San Franciscu Johnu J.
Mitty-ju, ki je bil tega obiska vesel in
je ob tej priliki poklonil našemu škofu
lep dar za slov. semenišče v Argentini.

Ob priliki snidenja vseh slov. duhov¬
nikov, ki delujejo na skrajnem ameri¬
škem zahodu, so prišli škofa pozdravit
tudi g. Jože Snoj, g. Kladnik, ki je bil
sprejet v nadškofijo San Francisco,
prav tako pa tudi kanonik dr. Janko
Kraljič, ki se je kmalu zatem podal na
operacijo levega očesa.

Francija

Zdravnik g. dr. Franc Žajdela, vodja
laboratorija za raziskovanje raka na Pa¬
steurjevem zavodu v Parizu, se je pri
svojem poklicnem delu zastrupil, toda v
veliko veselje vseh je kmalu ozdravil
zaradi takojšnje zdravniške pomoči in
sedaj že zopet lahko vrši svoje delo.

mest. V Kranju so našli tudi ilirske sta-
rožitnosti iz časa ok. 800 pred Kr. V
zvezi z lokalnim financiranjem razisko¬
vanj so ustanovitve lokalnih muzejev in
muzejskih društev v Novi Gorici, Kra¬
nju, Metliki, Novem mestu, Brežicah,
Tolminu in drugod.

Živahno in vsestransko je delo Etno¬
grafskega muzeja in njegove revije.
Vkljub smotrni gojitvi socialne etnogra¬
fije pa ta muzej ne pride do primerne
stavbe, pač pa je priredil iz zalog svo¬
jih depojev veliko razstavo na drugem
kraju.

Kader umetnostnih zgodovinarjev se
je lepo pomnožil, za delo te znanstvene
veje pa do zadnjega ni bilo umevanja
na višjem mestu, še v letu 1953 je vsa
republiška podpora za varstvo spomeni¬
kov zadostovala kvečjemu za prekritje
strehe ene enostanovanjske hiše. Spome¬
niški urad, ki ima visokodoneč naziv s
podnazivi, vodi E. Turnher. Le z izred¬
nimi prispevki (navadno lokalnih faktor¬
jev) so se zavarovali ostanki ptujske
minoritske cerkve, Kostanjevice, Gra-
carjevega turna, Otočca, Robbov in pol-
hovgrajski vodnjak, semeniški portal in
romanska Madona iz Krakovega ter sli¬
ke na Ptujski gori. Dolenjske gradove,
ki so postali “žrtve narodnoosvobodilne
borbe”, bi bilo •— tako pravi poročilo —
deloma še mogoče popraviti, če bi se z
delom pričelo vsaj do 1. 1948; zdaj je
prepozno. Razpada tudi bizeljski grad.
Zbornik za umetnostno zgodovino je iz¬
šel 1. 1953 šele drugič po prevratu. Glav¬
ni razpravi sta posvečeni Ivani Kobilci
(S. Trdina in Lj. Menaše) in Leopoldu
Layerju (Anica Cevc); tako smo zdaj
le dobili znanstveno monografijo o sli¬
karju Brezjanske Marije.

(Nadaljevanje sledi)

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 4. IH. 1954

Pravna posvetovalnica

"Svobodne Slovenije"

Vprašanje: Z znancem sva ustanovila
mizarsko delavnico. Vložila sva vsak po¬
lovico kapitala in se dogovorila, da si
bova delila čisti dobiček na polovico. Pis¬
mene pogodbe nisva napravila. Kako je
treba napraviti pogodbo: Ali pred kako
oblastjo ali notarjem ali pa privatno sa¬
ma? Na kakšen papir: Kolkovan ali ne?
Ali sme biti napravljena v slovenščini?
Vloženi kapital znaša $ 20.000.—. Ali je
primerno, da ustanoviva družbo z ome¬
jeno zaveza, kar nama svetujejo neka¬
teri znanci?

Odgovor: Iz vprašanja je razvidno, da
sta z znancem ustanovila pogodbo o
družbi (Družabno pogodbo). Tukajšnji
civilni zakonik zahteva, da mora “o vseh
družbenih pogodbah in podaljšanju njih
veljavnosti”, kadar vloženi kapital vsa¬
kega družabnika presega znesek $
1.000.— oziroma kadar je predmet dru¬
žabne pogodbe kaka nepremičnina, ■—-
biti napravljena javna  listina. Ako
take listine ni, je pogodba brezpogojno
neveljavna,

Z znancem se podajta torej h kakemu
javnemu notarju, ki Vama bo sestavil
družbeno pogodbo, in sicer v obliki jav¬
ne listine, ker po Vaši napovedi znaša
delež vsakega izmed družabnikov nad
$ 1.000,— Vaše vprašanje, ali sme biti
pogodba sestavljena v slovenščini, torej
odpade. Uradni jezik javnih listin je sa¬
mo kasteljanski. Tudi vprašanje o kol-
kovanju Vama bo rešil notar.

Na Vaše vprašanje, ali naj ustanoviva
“družbo z omejeno zavezo”, Vam je tež¬
ko dati zadovoljiv odgovor. Iz Vašega
vprašanja namreč ni jasno razvidno, v
kak namen vidva družbo ustanavljata.
Ako je Vajin namen predvsem trgovski,
potem šele prihaja v poštev vprašanje
družbe z omejeno zavezo. — Kakor je
razvidno že iz imena družbe, se ustanav¬
lja ta družba tako, da družabniki jamči¬
jo tretjim osebam, t. j. svojim upnikom,
samo omejeno, torej ne z vso svojo osta¬
lo imovino, v kolikor ni predmet tovrstne
družbene pogodbe. Ako želite v tej za¬
devi podrobnejši nasvet, se obrnite na
kakega strokovnjaka, — ker tukaj te
stvari zaradi preobširnosti ne moremo
podrobno obravnavati..

Ne pozabite svojih trpečih roja¬
kov v begunstvu! Pomagajte jim!
Darujte zanje svoj dar!

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI

Duhovno življenje. Marec 1954. Vse¬
bina: “Mati” jo je klical (Branko Roz¬
man); Naša Mati (Gregor Mali); V pe¬
pelnični noči (Zora Piščančeva); Pred-
postni in postni čas v vzhodni Cerkvi
(Tone Ilc); El tiempo de cuaresma en-
tre los Eslovenos (Joe Juck); Šega na
domačih tleh (Joža Kmetov); Ljubezen
do sovražnikov (dr. Ign. Lenček); Na
Bukovju (N. Z.);, Je Bog kriv zla in
trpljenja? (dr. Franc Gnidovec); Zvo¬
nik (Stanko Janežič); Pogovor v gostil¬
ni (Gregor Hribar); Sveta gora pri Go¬
rici (Marjan Marolt); Žene v Jezuso¬
vem rodovniku (prof. P. Slapar); Tato¬
vi koles (Vinko Flek); Slovenci ob A-
tlantiku (Jože Jurak); Kaj pa med na¬
mi? Kaj pa Doma? Vijolica (Bogdan
Budnik) šale; Misli; Mladinska priloga:
Božje stezice.

Slovenska Beseda. Januar-februar
1954. Vsebina: Papež Pij XII za iz¬
seljence (K. Škulj); S. S. El papa para
los emigrantes; O Tebi sanjam (Igor);
Nikolaj Gogolj-Taras Bulba-Revizor
(dr. Fr. Jaklič); Ob petdesetletnici
“boljševizma” (Janez Martinc); Naše
izseljensko vprašanje (P. Kazimir Za¬
krajšek) ; Hodil po zemlji sem naši (Bo-
guslav); Vrhnika (Marjan Marolt);
Srečni princ (Oscar Wilde-P. F.); Moč
materinih solza (Branko Pištivšek); Po¬
treba pevsko-kulturnega delovanja v e-
migraeiji (Božo Fink); Kmetova moli¬
tev (Branko Pištivšek); O sodobni pre-
Vratnosti in nje filozofija (P.F.); Po¬
men kredita v ameriškem gospodarstvu
(dr. Lipovnik); Tiha pesem (Igor); Mi¬
hael Laščan-Tiffernus (Pištivšek); Do¬
mače šege in navade (Šepčev); Kultur¬
ni pregled.

Družabna pravda, štev. 78. 1954 Vse¬
bina: Bog hoče ■—- študirajmo krščan¬
sko sociologijo (Andrej Križman); Que
queremos? (R. Smersu); Neutrašeni
strokovničar: George Meany (Milan

Majnik); Demokracija v stanovskem re¬
du (dr. Ivan Ahčin); Iz življenja in u-
čenja Friderika Ozanama (L. L. CM);
Potreba in oblika agrarne reforme (Mir¬
ko Oman); Vojna in mir (R. Smersu);
Odmevi naših naporov; Iz domačega in’
tujega tiska; Za božjo demokracijo kru¬
ha.

Marsikdo še ne ve...

. . .da je pes ameriške vojske
“Stubby” med prvo svetovno voj¬
no ujel sovražnega vohuna in dal
alarm za pripravljeni napad so¬
vražnika s strupenimi plini. Pri

.. .da je vseh ciganov na svetu
komaj en milijon. So pa tako raz¬
treseni, da ni države na svetu, v
kateri jih ne bi bilo.

.. .da so v Egiptu imeli javne
knjižnice že 1.300 let pred Kristu¬
sovim rojstvom.

Sfruštveni oglasnik

Krajevni odbor Društva Slovencev vse
rojake iz Ramos Mejia vljudno vabi na
prosvetni sestanek, ki bo v nedeljo 7.
marca t. 1. takoj po slovenski maši v
cerkveni dvorani. Predaval bo g. Avgust
Horvat o naših medsebojnih dolžnostih.

Vse rojake iz Lanusa vljudno vabimo
na prosvetni sestanek, ki bo v nedeljo 7.
marca t. 1. takoj po slovenski maši v
cerkveni dvorani. G. Ruda Jurčec bo po¬
dal poročilo o političnih dogodkih v
svetu.

Krajevni odbor Društva Slovencev
v Lanusu

Načrti, gradnje za občine San Mar¬
tin, Vicente Lopez, Moron in Capital
Federal.

Se priporoča

Lobnik Franc

Devoto 536 Santos Lugares

3 kvadre od Km 9

Instltuto de Idlomas

GUALEGUAYCHU 2404

Slovenski, castellano, angleški, la¬
tinski, francoski, nemški in italijan¬
ski jezik se poučujejo

Dr. Jose Ermenc

Billinghurst 97/1. Dpto. D, Capital
T. E. 62-7213

Ordinira vsak torek, četrtek in
soboto od 5. do 7. ure popoldne
za ženske bolezni in kirurgijo.

Ostale dneve v tednu pa ordi¬
nira po predhodnem telefonskem
dogovoru.

KOMBINIRANI PAKETI
NOVEGA IN ŽE RABLJENEGA
BLAGA

od 5 — 20 kg.

POŠILJANJE ZDRAVIL
Z LETALSKO POŠTO!

Pakiranje, dezinfekcijo rabljene¬
ga blaga, dviganje dovoljenj za
novo blago, prepustite nam.

Dajemo navodila za sestavljanje

brezcarinskih paketov.

Obrnite se na PAKEKPORT
Buenos Aires — Maipu 735/1.

Ur. ure od 8.—19. preprekinjeno-

Štev. telefona: 31-5142

Tmprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires

CERKVENI OGLASNIK

V ramoški župni cerkvi bo v postnem
času vsako nedeljo popoldne ob štirih
sv. križev pot.

OBVESTILA

Ob petletnici slovenske službe božje v
Ramos Mejia, bo 21. marca t. 1. ob šti¬
rih popoldne v cerkveni dvorani koncert
slovenskih cerkvenih pesmi.

Prošnja lastnikom umetnin! Prosim
vse one rojake, ki so prinesli seboj iz

domovine izvirne umetnine slovenskih sli
karjev in kiparjev, da mi sporočijo na
spodaj navedeni naslov, katere umetni¬
ne so prinesli seboj in če bi bili priprav¬
ljeni posoditi jih za nekaj dni v svrho
prireditve slovenske umetnostne razsta¬
ve. Umetnine, ki so jih pridobili tu od
tu živečih umetnikov, tokrat ne pridejo
v poštev, pač pa morda pozneje.

Marijan Marolt, Ayacucho 125,

San Martin F.C.N.G.B.M.

Tovarna kemičnih produktov
TONA-CASEROS

išče za takoj delavce srednje starosti, po možnosti
z znanjem mehanike.

Calle PRINGLES 850 CASEROS

Altura M. T. De Alvear 1400

PAKETI ZA  VELIKO A R Č

INTEREXPORT-TRST

Zastopnik za Republiko Argentino:

LJEPOSLAV PERINIČ, Viamonte 2539, Buenos Aires, T. E. 48-4335

Uradne ure:

Vsak delavnik od 10.—12. in od 15.—18.30; ob sobotah od 9—12 dopoldne.

POHITITE Z NAROČILI ZA VELIKO NOČ
Pošiljamo samo prvorazredno ameriško blago. Jamčimo za svako pošiljko!
Paketi prispejo v domovino v približno 25 dneh in so oproščeni carine.

Nekaj naših paketov:

Paket A: 4 1/2 kg sladkorja . $ 67.—

Paket B: 4 1/2 kg riža .. 78.—

Paket C: 1/2 kg kave la. in 4 kg sladkorja . „ 90.—

Paket D: 9 kg sladkorja .. 125.—

Paket E: 5 kg riža in 4 kg sladkorja .. 135.—

Paket F: 1/2 kg kave la., 1 kg sladkorja, 1 kg riža, 1 kg te¬
stenin, 1/2 kg mlečne čokolade, 1/2 kg kakaa in 100

gr čaja Ceylon . „ 140.—

Paket G: 3 pare ameriških Nylon nogavic najboljše vrste ....  „ 145.—

Paket H: 3 kg kave la. in 1 1/2 kg riža ali sladkorja . „ 190.—

Poket I: 3 kg kave la., 3 kg sladkorja in 3 kg riža . „ 248.—

Paket J: 45 1/2 kg najfinejše bele moke v dvojni vreči ....  „ 300..—■

itd. itd. itd.

ŠIVALNI STROJI ZNAMKE “SINGER”, vključeni vsi stroški $ 3.300,—

KOLESA ZNAMKE “PUCH” ali “STEYR” . „1.150.—

RADIOAPARATI ZNAMKE PHILIPS.. „ 1.000.—

Z letalsko pošto pošiljamo vse vrste zdravil.

Iz cele republike Argentine sprejemamo in nato odpošiljamo v domovino
pakete s starim in novim blagom po izredno nizkih cenah!

Naročila sprejema tudi SANTERIA y PAPELERIA “SANTA JULIA”,
VICTOR MARTINEZ 39, BUENOS AIRES

Pravo toplino in domačnost domu da še le lepa slika
Na razpolago imamo lepo izbiro

SLOVENSKIH SLIK

Ob pogledu na Ljubljano, Bled in vrhove slovenskih planin

Vam bo ostal vedno živ spomin na domovino.

Vedno Vam bomo po želji postregli tudi z lepimi albumi, po¬
trebščinami za šolo, dom ter pisarno in darili za razne prilike.

SANTERIA y PAPELERIA SANTA JULIA

VICTOR MARTINEZ 39

BUENOS AIRES

Posredujemo vedno tudi pošiljanje darilnih paketov v domovino.
Pošiljamo kombinirane pakete s starim in novim blagom ter živili.

PRESKRBIMO POTREBNA DOVOLJENJA

"ČASA BOYU”  — urama in zlatarna

OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160

pol kvadre od Cabilda 2300

URE vodilnih švicarskih znamk;

BUDILKE zelo' trpežne in zanesljive;

DARILA v zlatu in srebru ohranjajo obdarovancu trajno
vrednost in spomin;

NAKIT moderne izdelave in oblike.

Radi popolne omejitve uvoza ur in budilk, opozarjamo vse, ki jih
potrebujejo, da si jih pravočacno nabavijo.

POPRAVILA UR IN ZLATNINE — točno in zanesljivo
(Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer
v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5)

RUDA JURČEC:

KNJIGE IN LJUDJE

KNJIGA O TITU

(Nadaljevanje in konec)

Ko je T. obiskal Stalina na pomlad 1.
1946, je bil skupno s člani svoje delega¬
cije tudi na večerji v Stalinovi vili izven
Moskve. Tokrat je bil Stalin boljše vo¬
lje in se je spuščal v razne duhovitosti.
Ko je govoril o Togliattiju, ga je označil
kot teoretika, profesorja, ki da zna na¬
pisati dober članek, ne zna pa voditi
množic k istemu smotru. Za Thoreza je
rekel: “še pes, ki ne grize, pokaže zo¬
be, kadar hoče koga preplašiti. Thorez
pa še tega ne zna.” Ko je večerja po¬
tekla, je Stalin že precej okajen —■
stopil k gramofonu in začel vrteti plo¬
ščo za ploščo. Največ so bile ruske na¬
rodne pesmi. Naenkrat je začel plesati
in prepevati po godbi. Molotov in drugi
so mu klicali: “Tovariš Josip Visariono-
vič, kako ste krepki...” Stalinovo raz¬
položenje pa se je mahoma spremenilo:
“Ne, ne bom dolgo živel... fiziološki
zakoni delujejo...” Molotov in drugi so
planili: “Njet, njet, tovariš Josip Visa-
rionovič, vi ste nam potrebni, dolgo
boste živeli... ”” Stalin je zmajal z gla¬
vo: “Ne, ne, fiziološki zakoni deluje¬
jo...’ Potlej je pogledal Tita: !“Tito
se mora varovati, da se mu kaj ne zgo¬
di. .. Jaz ne bom dolgo živel, on pa o-
stane za Evropo. Churchill mi je pravil
o Titu, da je dober človek, jaz pa sem
rekel Churchillu: “Jaz ne vem, če pa vi

pravite, že mora biti dober. Tudi sam se
potrudim, da se spoznam s Titom.” Ko
je Stalin to rekel, mu je obstal pogled
na Molotovu: “Vjačeslav Mihajlovič o-
stane tu...”  Stalin je nato vzel kozar¬
ček s percovko (s papriko mešano žga¬
nje) in ponudil Titu, da pijeta bratov¬
ščino. Z obema rokama je zagrabil Ti¬
ta pod pazduho in ga trikrat dvignil
kvišku. Nato je povabil še druge Jugo¬
slovane, da se približajo, da hoče piti z
njimi bratovščino. Ko je pristopil Ki¬
drič Boris, mu je Stalin začel govoriti o
slovenski inteligenci in se pri tem igrač¬
kal z besedami “podlaja inteligencija”
in “podlinnaja inteligencija.” (Pri rabi
teh besed se je Stalin poslužil besedne
igre, ko je rabil izraze “podlaja” in
“podlinnaja”. “Podlinnaja” pomeni v
slovenščini “pristen, dejanski” in je te¬
daj Stalin hotel reči, da je slovenska in¬
teligenca” podla, torej pristna”, ker bi
bilo bistvo inteligence v tem primeru
to, da je podla... Ko je Stalin take
zabrusil Borisu Kidriču, je moral imeti
najbrž kak razlog za to. Prvi med slo¬
venskimi intelektualci, ki je po 1. 1945
smel v Rusijo, je bil Borisov oče, pred¬
sednik Akademije in rektor slovenske
univerze dr. France Kidrič. Bil je tedaj
V Moskvi in tudi Ljeningradu. Ko se je
vrnil v Ljubljano, je v privatni družbi o-
stro govoril o razmerah v Rusiji, tako
tudi o ruski zaostalosti. Stalin je to po
svoji obveščevalni službi moral kmalu iz¬

vedeti in je Borisu Kidriču omenil, kako
sodi o slovenski inteligenci.) Ko se je
obrnil, je opazil Rankoviča v razgovoru
z Berio in ju hitro vprašal: “In vidva?
Kdo bo koga pridobil?” Ob petih zjutraj
se je ta večerja končala. (Ko je bil spor
med Titom in kominformom na višku
je švicarski tednik “Weltwoche” obja¬
vil zanimiv članek o tem, češ da je Sta¬
lin v Titu videl svojega tekmeca (na¬
slednika) v vodstvu svetovnega komu¬
nizma... — Naslednji večer so bili Ti¬
to in njegovi spet pri Stalinu na večer¬
ji, toda tokrat skupno z Bolgari, ki so
prišli na Kalininov pogreb. Stalin je
imel tisti večer med mnogimi stekle¬
nicami tudi jugoslov. in bolg. vina. Ko
je natočil vino v kozarce, je vprašal:
“Ali je to bolgarsko vino?” če je kdo
izmed Bolgarov rekel, da je, je zaklical:
“Ni, to je jugoslovansko vino, ki so ga
Bolgari med vojno naropali v Jugosla¬
viji.”

Dedijer navaja še več takih zgledov,
kako je Stalin skušal razdvojiti Jugo¬
slovane in Bolgare, kako je hujskal Ju¬
goslovane, da naj zasedajo Albanijo, ka¬
ko je smešil Dimitrova pred Titom. Ko
se je spor pri kominformu, to je s Sta¬
linom zaostroval, je Dedijer ta spopad
proglasil za spor med dvema mnenjema
o nalogah in vsebini komunizma. Ko je
Tito z Moskvo prelomil, je to poglavlje
Dedijer postavil pod naslov: “Udarec v
hrbet.”

Ko pa je bil Tito 1. 1937 v Moskvi,
je takratna čistka pobrala ne samo Gor¬
kiča, ampak vse Jugoslovane, ki so bi¬
li v Moskvi. Že takrat je moral Tito

imeti o Stalinovem komunizmu “po¬
sebno” mnenje, kakor pravi to sedaj
Dedijer. Bil je tedaj tako razočaran,
da je včasih jokal. (In vendar je bil pri
justifikaciji Gorkiča celo navzoč.) De¬
dijer pravi, da Tito ni verjel v iskre¬
nost dogovora med Stalinom in Hitler¬
jem in je vendar napovedoval, da bo
Stalinov komunizem prinesel “red pra¬
vice, iskrenosti in poštenošti” Jugosla¬
viji, in pognal je jug. narode v boj pod
zastavami, ki so že s prvega trenotka
morale nositi peterokrako zvezdo sov¬
jetov in se podvreči komandi Moskve.
Tito Stalina ni spoznal šele 1. 1945, saj
je nad njegovim delom “jokal” že 1. 1937
V Moskvi.

In Tito kom. režima po 1. 1948 ni od¬
klonil ali spremenil, ampak ga sedaj
izvajajo v Jugoslaviji pod imenom: so¬
cializem. Od 1. 1945 do 1. 1948 je bil to
komunizem, ki je bil vsaj tako krut kot
oni Stalinov v Moskvi; pokol ji po maju
1945 ko je bilo že konec vojske in re¬
volucije so bili preračunani na to, da
naj Moskvi pokažejo, da so jug. komu¬
nisti res na pravi liniji. Procesi, ekse¬
kucije in prisilna taborišča — vse je
bilo kopija Stalinovih krutosti.

Seveda vsega tega Dedijer v svojo sli¬
ko o Titu ne vključuje. Knjiga očituje
preveč spretnega pisca, ki je znal zaho¬
du podati tak lik, kakor ja danes tam
najbolj na mestu. V dodatku, ki je bil
objavljen v ameriški reviji “Life” in je
sedaj na koncu slovenske izdaje, je Ti¬
to popisan tako, kakor da je to resnično
demokratski državnik, ki mu ne bi nikdo

mogel pripisati, da je pod njegovim
vodstvom moralo za zmago kom. revolu¬
cije pasti vsaj poldrug milijon Jugoslo¬
vanov. Obratno — iz Dedijerjevega pi¬
sanja sili na dan neko novo pojmovanje
človečnosti v ljudskem voditelju in po¬
litiku, kakor bi ga naj izoblikoval v Ti¬
tu jug. komunizem.

Takrat ko je Tito pripravljal svoj spor
s kominformom 1. 1948., se je pri Jožetu
Vidmarju v Ljubljani oglasil sedaj že
pokojni ameriški slovenski pisatelj Luis
Adamič. Pozneje je Adamič popisal ta
obisk in podal nekaj misli iz razgovora
z Vidmarjem. Tako mu je Vidmar pri¬
znal, da je postal član komunistične par¬
tije in sicer takoj po prelomu s komin¬
formom. Ko ga je Adamič vprašal, kaj
sedaj piše, je Vidmar odgovoril: “Pišem
knjigo: Komunizem — novi humanizem.’”
Sedaj bo že kmalu šest let, odkar je Vid¬
mar to knjigo napovedal, a še ni izšla.
Pred nekaj tedni pa se je Dedijer zaple¬
tel v hud spor s partijo, ker se je posta¬
vil na stran Djilasa, ki da se je preveč
podal v objem zahodnjaškega deviacio-
nizma, ko je hotel komunizmu, oz. soeia-
cializmu v Jugoslaviji dati več “huma¬
nosti”. Kakor je Vidmarjeva knjiga ob¬
ležala nekje v konceptu, tako bo verjet¬
no tudi Dedijerjevi knjigi dovoljena v
Jugoslaviji le še kratka doba aktualnosti,
razen ako bo šel “vase” in knjigo izpo¬
polnil s sliko komunističnih strahot in
nasilij — kar bi gotovo bilo na mestu
takrat, kadar bodo knjigo brali tudi v
Moskvi in drugih deželah ljudske demo¬
kracije. Gradiva bo seveda tudi za tak
del knjige več ko dovolj.