f-— Najva^ji •lonnaki dnevnik v Združenih državah VflUcumleto • • . $6.00 Zm pol leta.....$3.00 fl Za Ne* York celo leto . $7.00 1 Za inoaematvo celo leto $7.00 GLAS NARODA H List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily ta the United States. ci Issued every day except Sonda jw •nd legal Holiday«. 75,000 i TELEFON: OHelsea 3—1242 Entered as Second Glass Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y„ nnder Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 62. — Stev 62. NEW YORK, TUESDAY, MARCH 16, 1937 —TOREK, 16. MARCA 1937 Volume XL V.—Letnik XLV. STAVKARJI MORAJO TAKOJ ZAPUSTITI TOVARNE STAVKARJI BODO ŠE PREJ GLASOVALI, ČE NAJ SE POKORE SODNIJSKEMU POVELJU ALI NE Pogajanja v industriji jekla se uspešno nadaljujejo. — Ce bodo štrajkarji omalovaževali ustavno povelje, bo sodišče naložilo hudo denarno globo. Governer Murphy se zanaša na njihovo razsodnost. — V avtni industriji je vsled štrajkov 90 tisoč delavcev brez dela. DETROIT, Mich., I 5. ■marca. — V stavki 5000 delavcev ki «o zasedli Chdyslerjeve tovarne, je danes napočil kritičen trenutek. Sodišče je namreč izdalo povelje, da morajo zapustiti tovarne. Voditelji stavke pravijo, da se ne bodo vmešavali v to zadevo pač naj na stavkarji sami potom glasovanja odločijo, če bodo uvaževali sodnijsko povelje ali ne. Okrožni sodnik Allan Campbell je uslišal prošnjo Chryslcrjeve kurporacije ter izdal ustavno povelje proti štrajkarjem, proti United Automobile Workers of America ter proti Lewisovemu odboru za industrijalno organizacijo. Sodnik je dostavil, da b naložil štrijkarjem, uniji in Lewisovemu odboru do deset milijonov dolarjev globe, če se ne bodo pokorili povelju. Rirhard T. Frankensteen, organizacijski ravnatelj linije avtnih delavcev ter bivši Chryslerjev u-službenec, je rekel: — Stavkarje predobro poznam in resno dvomim, da bodo zapustili tovarne. Korpo-racija ima pripravljenih dosti stavkokazov, ki samo čakajo, kdaj bodo stavkarji odšli, da bi potem zavzeli njihova mesta. To bi pa najbrž izzvalo krvave izgrede. Governer Murphv, ki se je danes posvetoval z o-'.erajnimi pravdniki štirih industrijalnih okrajev ter 7. voditelji narodne garde v Lansingu, je rekel: — Stavkarji naj bi ne omalovaževali ustavnega oovelja in naj bi se ne protivili javni oblasti. Homer Martin predsednik United Automobile Workers of America, ki se udeležuje sej izvršilnega odbora v Clevelandu, je dejal: — Štrajkarji naj sami odločijo Njihova odločitev bo merodajna. Voditelji posamernik skupin v zasedenih tovarnah Dodge. Chrysler - Plymouth in de Soto že pri nravijajo na glasovanje. Stavka se je pričela pred enim tednom, ker Chry-slerjeva drurba ni hotela priznati unije avtnih delavcev kot edino delavsko zastopnico pri kolektivnih pogajanjih. Vsled raznih stavk v avtni industriji je približno devetdeset tisoč delavcev brez dela. 60,000 jih je brez dela v Chryslerjevih tovarnah, I 9,400 pri Briggs Manufacturing Company. 10,000 pri Hudson Motor Car Co., ostali pa pri Bohn Aluminum Co. v Detroitu. PITTSBURGH, Pa., 15. marca. —Organizacij, ski odbor jeklarjev je po kratki konferenci predložil Carnegie - Illinois Steel Corporation šest strani pravil in določb, ki naj bodo merodajne za pogajanja med Lewisovem odborom in ChryslerjevQ korporacijo v slučaju kakšnega nadaljnega nesoglasja. V kratkem se bo začel Murray pogajati z ostalimi podružnicami United States Steel Co., pri katerih je zaposlenih nad šestdeset tisoč delavcev. — Najvažnejši med njimi sta National Tube z 2 l ,000 delavci in American Steel & Wire s 25,000 delavci. Posvetovanja se bodo začela v četrtek. QGLASyjIE Y "GLAS NARODA" Lahi pošteno tepeni na Španskem NEMČIJA JE ODGOVORILA __ANGLEŽEM A. Hitler zahteva, da se Francija in Nemčija zavežeta, da se ne bosta bojevali med seboj. — Anglija in Italija naj določita, katera država je napadalka. PARIZ. Francija, 15. marcu. — V .svojem odgovoru na an-gleško noto glede pogodbe za-padnili držav zahteva kancler Hitler, da .se Francija in Nemčija zavežete, da se ne boste bo jevali med seboj. Nemški odgovor, ki je sličen italijanskemu odgovoru, predlaga dolorbo, da naj Liga narodov ne določa več, katera država je v kaki vojni napadalka, temveč Anglija in Italija. V tej zahtevi vidijo Francozi konec Lig«' narodov. Poleg tega pa bi bil tudi l>o pol noma ovržen francoski varnostni sistem, po katerem so bile sklenjene ncnapadalne pogodbe. Po Hitlerjevem predlogu bi tudi bile Franciji vezane roke. da 110 bi mogla iti na pomoč svoji zaveznici Rusiji, ako bi se zapletla v vojno z Nemčijo, kajti pomagati bi ji smela samo v slučaju, da bi bila Rusija napadena. Anglija je že v novembru vprašala Nemčijo, ako bi bila pripravljena skleniti zapadne pogodi*), ki I »I nadomestila lo-earns ko poirodbo iz leta 1;):!5_ Lansko leto je Nemčija kršila to pogodbo, ko je z vojaštvom zasedla Poronjc z utemeljitvijo, da jo je Francija s svojo pogodbo z Rusijo prej kršila. Tedaj so se Anglija. Francija in Belgija takoj dogovorih1, da se bodo držale stare pogodbo, dokler ne bo sklenjena nova ill generalni štabi so izdelali načrt za skupno obrambo proti Nemčiji. Nemčija in Italija v >vojem odgovoru namigujeta, da mora biti francosko-ruska pogodba razveljavljena, prodno ste pri volji skleniti novo pogodbo zapadli i b držav. STAR INDIJANEC OBTOŽEN UMORA SPOKANE, Wash.. 15. marca. — (Hletni Indijanec Pabti ste Andrew jo danes v zaporu priznal, da je umoril svojega tovariša, kateri mu je odvedel ženo, mater njegovih štirih o t rok. | Sd je na dvorišče svojega bivšega prijatelja Jolma Jose j pha in čakal s staro puško, kdaj so bo pojavil na pragu. Ko je stopil na prag, ga ji Andrew ustrelil. 1 Starec .-o izgovarja, da je VIHARJI NA FRANCOSKEM Vihar je zahteval tri človeške žrtve. — Morski val potegnil za seboj konja, kočijo in kočjaža. PARIZ, Francija, 15. marca. — Velikanski vihar, ki ob francoski obali divja že 4S ur, je zahteval tri človeške žrtve. Število ranjenih do -od a j še ni bilo naznanjeno. Najt>olj so vsled viharja prizadete obale Bretagne na sove ru, Vendee na za padu in Riviera na jugu. V Cannes so valovi preplavili obrežno promenado in posebno velik val jo potegnil -s seboj v morje kočijo, konja in kočjaža. V Lorientu j«' odnesel va! enega mornarja, v bližini Kovana pa je izgubila življenje neka ženska. TROJICA SE POTEGUJE ZA PRESTOL Na vlado v Avstriji čakata dva nadvojvode in en profesor. — Vsi čakajo na Schuschniggo-ve volitve. DUNAJ, Avstrija, 15. marca. — En mlad nadvojvoda, en star nadvojvoda in on profesor v srednjih letih so najnovejši kandidati za "voditelja avst ri jske države' *. To so 24 let stari nadvojvoda Oton, sedanji avstrij. predsednik Viljem Miklas in sivola-i. 7'2 let stari nadvojvoda Ev-gen. Izvolitev, če bo sploh kdaj prišlo do nje, l>o najbrže padla na Otona in bo zopet nastalo kraljestvo, iz katerega so bili po svetovni vojni pregnani nji' govi -tariši, cesar Kari in cesarica Žita. Ta domnevanja se naslanjajo na monarhistično mišljenje in na nedavno izjavo kanclerja dr. Sehuschnigga, ki je re kol, da avstrijski narod po ustavi odločil, ako bo v Avstriji zopet postavljena monarhija. Po tej izjavi bo mogoče prišlo do te odločitve v teku onega lota in avstrijsko časopisje govori o ljudskem glasovanju. Ce se bo glasovanje vršilo po določbah ustavo, ki je bila sprejeta leta bodo postav- ljeni trije kandidat je, med ka t<«rinii bo enega izvolili pri svečanem zbe ovanju v cerkvi sv. Štefana 4700 avstrijskih županov. Vlada Imj najbrže zahtevala, da bodo volilci samo z "da ? ali "ne" odgovorili na edino vprašanje: "Ali hočete imeti Otona za svojega kralja?" Ako pa hočejo Avstrije^ imeti kralja, je vprašanje, na ka tero danes ne more nikdo odgovoriti. Leta 1932. ko so bi!c-zadnje parlamentarno in občinske volitve, jo bilo odanib mnogo naejonalno - socialističnih glasov. Nikdo pa ne more reči, ako >o naoijoiialiii soeijalisti, nacijo-naiisti, komunisti in drugo vladi nasprotne politično skupine svojo vrste povečale ali zmanjšalo. V nižje ležečih krajih je mor je odneslo več hiš in preplavilo ulice. Z morja je pri bežal o v pristanišča mnogo ladij, navzlic. temu pa se je potopilo več ribiških ladij. Posebno hud vihar jo bil na otoku Noirmoutier, južno od St. Nazarire, kjer so raz pokal' jezovi in M- jo voda razlila po nižinah. Ob izlivu Loire je voda odnesla del trdnjave. JUGOSLAVIJA ZNIŽALA UVOZ IZ NEMČIJE BEOGRAD, Jugoslavija, 14. marca. — Nemška vlada je o-srtro protestirala pri jugoslovanski vladi, ker j<» Narodna banka znižala uvoz iz Nomčij« za 50 odstotkov v namenu, da zniža svoj "zmrznjeni kapital'' v Nemčiji. Nemčija trdi. da Jugoslavija z zmanjšanjem uvoza krši gospodarski sporazum, katerega jo sklenil z jugoslovansko vlado nemški gospodarskim minister dr. Hjalmar Schacht. — Nemčija je zavzela -tališče, da more biti ta sporazum preme njen samo z dovoljenjem obeh držav. Zaradi tega protesta razmi šlja jugoslovanski kabinet o drugih sredstvih, ki bi pripeljala do istega cilja. Medtem ko trdi jugoslovanska vlada, da jo Nemčija Jugoslaviji dolžna $8,000,000. trdi nemška vlada, da je dolžna komaj $4,000,000. To vprašanje* bo rešeno s pogajanji, ki se bodo pričela v kratkem v Boo-radu in Berlinu. LAHI SO PUSTILI ZA SEBOJ ARTILERIJ0, MUNICIJ0 IN ŽIVEŽ MADRID, S panska, I 5. marca. — Zadnje tri dni fašisti na fronti pri Guadalajari niso imeli sreče. Republikanci so jih s protinapadom vrgli nazaj in fašisti so se spustili v beg, pustivši za seboj arti-•erijo, strojnice, municijo, obleko in velike zaloge živeža. Submarin v bližini Visa. BEOGRAD, Jugoslavija, 15. marca. — Nek nabiralec morskih gob je oblastim poročil, da je v bližini otoka Visa, kjer jo j iskal gobe, v globočini 90 cev-J Ijov našel potopljen submarin,, ki je napol zakopan v blatu in poraščen z morsko travo. Submarin je bil najbrže potopljen mod svetovno vojno. MATI UMORILA OTROKA IIOLYDAYSBURG, Pa., 15. marca. — Danes je bila obsoje i na na smrt 1'4 letna Margaret Karmendi. Svojega triletnega otroka je umorila, ker je povedal očetu, da se mati shaja v hiši s 241etnim Rovom Locar-dom. To je v zadnjih sedmih letih prvi slučaj, da je bila v drža vi Pensvlvaniji ženska obsojena na smrt. KRALJICA MARIJA ZASTRUPLJENA delal povsem pravilno, češ, da je staro indijansko pravilo: j — Tisti, ki ukrade konja ali I ženo, zasluži smrt. Nekateri opazovalci doume vajo, da dr. Schusehnigg ne bo nikdar dovolil, da pride do ljudskega glasovanja, temveč bo rešitev vprašanja glede monarhije prepustil županom, med katerimi mnogi niso bili izvoljeni, temveč jih j? imenov«' Schusehnigg in tedaj more upati. da ga bodo podpirali. Poleg t<*ira pa je mogoče 1500 županov smatrati za Otonu naklonjene, ker so njihove občine izvolile Otona za svojega častnega občana. DUNAJ, Avstrija, 15. marca. | — Romunska kraljica - vdova i Marija je že od potka nevarno j bolna vsled zastrupijonja. Njo-1 iio stanje je skrajno nopovolj- I no, ker ji je srce oslabelo. Kot poroča Associated Pros-, je tudi deloma ohromela. Nenavaden slučaj je, da jo ob istem času, kot kraljica, tudi s sličnim znaki zbolel dvorni maršal Udarenu. Glede kraljičine bolezni vlada največja tajnost. Razširjeno so govorico, da ima njena bolezen politično ozadje. Orožništvo in vojaštvo po celi Romunski je prejelo povelje, da je pripravljeno za vse slučajnosti. Najstrožja cenzura j" bila vpeljana za brzojavna in telefonska I >o ročlla in pisma s tujimi državami. Ko sta pred kratkim zbolela prestolonaslednik Mihael in kraljev brat pri/ic Nikolaj, je o tem časopisje obširno pisalo, toda o bolezni kraljice ne sme pisati. K bolniški postelji je bila tudi poklicana njena hči. jugoslovanska kraljica - mati Marija. Ako no bi bilo stanje njene matere ta-ko zelo nevarno, gotovo no bi takoj odpotovala v Bukarešto, ker je njen sin kralj Peter zbolel za influenco. ADVERTISE in • .GLAS NAHODA" Ujetih je tudi bilo 121 fašistov, ki so se večinoma skrivali po kleteh v Trijueque, kat. -ro mesto je padlo v roke republikancem. Ta fašistična armada sestoji iz samih Italijanov, ki -o v teh bojih pokazali, da se no marajo bojevati pro;i Španskemu narodu. Toda navzlic tej veliki zmagi je general Miaja rekel, da te zmage ni treba pretiravati. 44To je vojna sreča," je rekel general Miaja. "En dan smo mi zgoraj, drugi dan smo pa spodaj. To no pomeni ničesar več, kot da smo imeli boljši dan kot prej; nimamo nika-kega vzroka, da bi zvonili z zvonovi in bi počivali na rojili lavorikali. Bojevati se bomo morali se mnogo. Majhna zmaga ne pomeni nič in je ne smemo povečati." K tej veliki zmagi so mnogo pripomogli letalci, ki so s strojnicami streljali na bežeče Italijane. Letalci so poročali, da so videli Italijane božati v velikem neredu. Ves dan jim republikanski letalci niso dali ni kakega miru. Iz listin, ki so bile najdeuc pri nekem italijanskem častniku, je razvidno, da je na fronti pri Guadalajari sest italijanskih divizij. Republikanski letalci pa so tudi mod Italijane raztrosili propagandne oklice, ki so imeli dober uspeh. Republikanci so italijanske ujetnike objemali ter klicali ''Živel italijanski narod!" Italijani po so stisnili pesti, kar pomeni republikanski pozdrav. Italijanski ujetniki »o povedali, da nimajo veselja do vojno, ker se no bojujejo za svo ja načela. Italijani so vsi mladi rokruti, ki niso dovolj vojaško izvežbani. Priglasili so s,? delo v Abesiniji, toda mesto tega so bili poslani na Špansko. Uradno je bilo naznanjeno, da je bilo v bojih pri Guadalajari izstreljenih še-t fašističnih aeroplanov. V bojih okoli Triujeque je bilo ubitih 400 Italijanov. Re pubiikauci so prodrli še ono miljo dalje od mesta ter utrdili svoje novo postojanke. SMRTNA KOSA V Brooklyn ii je umrl znan: rojak Marko IVlovič, ki je imel med Slovenci mnogo prijateljev. Pred leti je vodil rlobro obiskano restavracijo na Osmi cesti. Truplo loži v hiši 12-63 Coney Island Ave. Pogreb v četrtek. Zapustil jo vdovo, hčerko in .sina, katerem izrekamo jsfcreno sožalje. _ A ___ "GLIB V A It 13 V 2f New York, Tuesday, March 16, 1937 TRE LARGEST SLOVEN F DAILY IN U.S.If. U Glas Naroda" (A Corporation) Owned and Published by 9LOTENIC PUBUSHINQ COMPANY frank Sakaer. President lu Benedlk, Tre»s. Dopisi, Place of traaiDCM of the corporation and addreaaea o t above officer*: ■M Wcat IStti Street, Borough ef Manhattan, New Iwk City, N. X. GLAS NARODA (Veiee of the People) leaned Brery Day Except Sundays and Holiday* St celo loto velja aa Ameriko ln Za New York aa oelo leto ...... $7.00 Kanado .«•,,,■,«,,,,,,,,,,, . $6.00 Za pol leta.................... $3.60 £a pol leta .......•••«..•.«... . $3.00 Za Inozemstvo aa celo leto...... $7.90 So Četrt leta ................. . $1.50 i Za pol leta.................... $3.50 Subscription Yearly 96.00 Dopisi brea podpisa In osebnosti te ne prlobčujejo. Denar naj ae blagovoli PoMlJatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da «e nam tudi prejtaje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" lioaja vsaki dan izvzemSi nedelj ln praznikov MG1AS NARODA", 21« 18lh Street, New York. N. J. Telephone: CHclsea 3—1242 RUSIJA PRIPRAVLJENA admiral Roždcstveiiski leta l!M.."> peljal 7 meseeev okoli Evrope, Afri- ke ii! Azije in luitero je japonski admiral Togo uničil pri Ču zimi. • Neinško-japonska protikomunistična pogodba, ki je hil.t podpisana -5. novembra liKHi v Berlinu, je v prvi vrsti obrnjena proti Mosk\i. Rusija je stisnjena med obe sovražni drža»'i in se eliti ogroženo. Kaj >e bo zgodilo z njeno Sibirijo, ako pričneta proti n jej vojno Nemčija in Ja|X)ii*ka! Strategieiia obramba dežele je delala velike skrbi sovjetskim voditeljem, kajti e.iino rusko vojno pristanišče ob Pacifiku je Vladivostok. To prist tuiš morje k »t •\rhangel>k in Murmansk. Prvi de| te morske poti je bil odprt s kanalom, ki veže Baltik z Belim morjem skozi jezeri Lagoda in Onega. Tako ;e Kronstadt rvezin z Arlicngelskini na severu. Leta lU.j- pa je profesor Oto Sohmidt z leilolomeein Si-birjakov prvič prišel olgost življenja našega je kratka, kaj znancev že zasula je lopata.'' Kako stroge resnične, kako turobne in koliko je povedano v teh Prešernovih besedah, vele oni, ki ima skušnje. Živimo ali životarimo, ne vem, v slavnem in neslavnem Loganu. Edina industrija te hribovske pokrajine je premogovni.. Kjer je premog je tudi plin in plin je strašen, kadar je v akciji- Dne drugega "septembra leta 11)3« je bila tukaj (v Macbeth), eksplozija, ki je zahtevala deset žrtev. Bilo je strašno; pok, vpitje, strah, obup. Vse to se je prebolelo, več ali manj pozabilo, toda kar se godi danes, ostane vedno v spominu. Sinoči, (dne lit. m.) smo bi 1' pri domači zabavi. Igrali smo kvarte za kratek čas. Vrata >e od pro, in vstopi malo preplašeno dekle. — Eksplozija ! Eksplozija!" vpije. Nikdo ni verjel, toda vpit je se nadaljuje. Ni preteklo deset minut, ko s< je zbralo okrog ljudi pri jami. Slika, ki je ne more naslikati noben umetnik, noben i tragedija, ne na odru ne v filmu, ne more posneti strahote teh ur. Prišla so prva poročila: No-j henega upanja. Devetnajst mož je žrtvovalo življenje za pro fit. Šest Slovanov je dalo živijo nje. En Rus (ime mi ni znano), dva Slovaka (i jim bil vse povrnil, če bi ir;i ne bila doletela brezposelnost, senat njegovemu zagovoru ni d:il vere in ga je v smislu obtožbi' obsodil na 4 mesece strogega za jMira. Peter Zgaga SKLEPANJE ZAVAROVANJ IN PRO-DAJA HRANILNIH KNJIŽIC Sklepanje zavarovanj in prodaja hranilnih knjižnic je še j vedno zelo donosen posel za' ljudi, ki jim ni do ]k>štenega dela. Pred malini kazenskim senatom je sedel 35-letni zavarovalni uradnik Kami Zupane iz Kranja, ki ga je državno tožilstvo obtožilo, da je v maju leta li)3f> v Lokali nagovoril k zavarovanju za vsoto 45,000 Din pri zavarovalnici "Jugoslavija" Antona Stiha. Ta je sklenil zavarovanje, dal pa je tudi Zupancu na račun prve premije 200 Din, ker mu jo ta rekel, da je treba premijo takoj v naprej plačati. Zupane pa sploh ni bil od zavarovalnice nooblaŠč»*n skl«M>afi zavarovanje in tudi ne kii-dmti denarja. Zavarovalnici tudi ni AAA JE PLAČALA FARMER-JEM NAD DVE MILIJARD! WASHINGTON, D. ('., la. marca. — Kot poročajo uradniki " Agricultural Adjustment Administration", je ta agent um do današnjega dn< plačala farinerjein nad dva ti soč milijonov dolarjev. RAD BI IZVEDEL — odkod je bil doma MATT < E NNOVAK. podomače Matic, ki jo nedavno umrl v Coopers-town. N. V. Poročimo je bih«, da zapušča brata v (Mevelandu Prosim rojake, naj mi < por oče. ker >c mi zdi. da je bil pokoj ni moj brat. — dolin (osnovni. li::0 Norwood Rd.. Cleveland. Ohio. —VABILO NA POJEDINO Z VESELICO!- SLOVENSKI DOM, Inc., na 36 Danube St., LITTLE FALLS. X. Y.. priredi POJEDINO 20. MARCA ZVEČER ¥ TT iT7T-fc1VT/\ i^L1 \T k. IJT Vs*" Slovenre in Slovenke od hikai ULJLDiNi f J^rj V A 151«, \T vseh bljižnlh naselbin, tla pn možnosti obiščite in tako pripomorete k boljšemu uspehu. : : : t'ttH'KTKK l»o.IKl»IXK «>li s. 1'ltI ZVKrKlt TKK HO TRAJALA 1"» I KK NASJ.KDNJKUA I »NK Za plesaželjitr Imi tiidi pre.-krb!jrno ker ini ij;ral tukajšuji orkrslrr rn/.u" Jovrtiske in (lruee knmailc. — Pijače raznovrstne ne bo primanjkovalo. VSToI'NINA j»- SAM«» ki vse ««lr:i>!e iuel 14 letom. Otr«H-i ju N-iiuo Toi«-j 11:1 ve^el.i svidenje n;i omenjeni rtirr. Pridite v otdiliem številu in |»ri|H-ljite sv«.j»- |>rij:il«'i h- s .-••lN«j : m- Im> Vmih žjil. Fr. Mnslf. Piruhi SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE ZA VELIKO-NOCt CE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO DENARNE POSILJATVE v DOMOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI — Potniški Oddelek "Glasa Naroda" 216 W. 1 8th Street New York City Pošiljite takoj, da bodo dobili za praznike! Važno za potovanje. Kdor namenjen potovati ▼ stari kraj ali dobiti koga od tam, Je potrebno, da J« poučen » vseh stvareh. V »led nafte dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in t odi vse potrebno preskrbeti, da Je potovanje udobno in hitre. •« *»-opno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse. bodisi proftnje trn povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse. kar Je za potovanje potrebno v najhitrejšem fesu, in kar jo glavno, za najmanjše stroški«. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predn« se dobi Iz Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila In zagotavljamo Vam. da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. AMERIŠKA TRAGEDIJA Zadeva je tako preprosta, tako vsakdanja, da bi se je ne izplačalo omenjati, če bi ne bila tako strahotna v svoji preprostosti. Slučajev, kot ga boni dane-navedel, je bilo v poslednjih letih v Ameriki stotisoče in se >e vedno pojavljajo. V moji soseščini je prazna hiša. Šele štirinajst dni je prazna, prej je bilo pa precej življenja v nji. Dve šipi na oknih sta že ubiti. V* kratkem bodo pobite vse. Kajti nadebudna šol-ka mlade/ je že taka: prvi kamen j" malo težko vreei, toda tisti 4'erini£-erlin£,\ ki trn povzro i"a padajoče steklo, je ušesom m I ;i d i li fantaliuov najslajša nmzika, posebno »"»• po katastrofi ne pojavi gospodar s pi li co na pravil. Ciospodar.ja pa ni več. Pre«* treini leti jt* baš na veliki petek sel preko železniške proire na delo kot je hodil že prej doltrili petindvajset let. Saj veste, kako se zgodi taka stvar, t'lovok se enemu vlaku umakne, medtem pa drmri pridivja in opravi svoje. Za ubitega očeta ni plaeala železniška družba družini ni«? odškodnine, kajti na železniški proi^i ni imel nobenega opravka. Možak se je bil že precej pozno oženil. Imel je tri otroke. .Vaimlajši je star devet let. Pre*I osmimi leti je kupil hi šo. — hišo, ki je danes prazna. Cena ji j«' bila še-t tisoč «h»-iarjev. In kot je bila takrat navada: tisoč na roko. ostalo p;> ri;i lahk«' obroke — na tiste lahke obroke, ki so že tolikim zavili vrat. Časopisi so oglašali z debelimi črkami: — Osamosvoji se! Postani -am svoj irospod! Gospodar na -voji Iri-tni zemlji. Samostojen in neodvisen. Petsto ali tisoe do !arjev na roko. o-tanek pa na obroke. Na lahke obroke. Spoeetka je šlo. Malo trdo >i-•et% toda sjj) jo. Izucnada j«* zairrmelo. X<» na nebu. pač pa na Wall Streetu. Bogati lici. ki so bili seve na papirju bo^atinci, so posta I i resni eni beraei. Moj st)se«l je pa še vedno no sil pokoii«"ii prlavo. — Se l>onio že zrinili, si je mislil, ko -«» mu skrčili pla«'«». — Bomo pa malo manj jedli, in villa lie bom več delal. Fli-o j * treba obraniti. To je vendai moj dom. I listi za šest tisoč dolarjev. To niso mačkove solze. Dva ti.roč sem že odplačal. Še štiri tisoe. In je skušal iti skušal. Stiskal je na vseh koe-eili in krajih in si večkrat naj pot rebiiejšetja ni privoščil. Ž njim vred je trpela tudi njego • va družina. Hiša je'pa žrla in žrla. Zdaj je bilo treba plačati na kapital, zdaj obresti. Do takrat ko ga je zadela smrtna nesreča, je bil vtaknil v hišo štiri tisočake. Kdaj in karko je mogoča spraviti skupaj štiri tisoč dolarjev ob borni tedenski pači-ci, ve najbolje tisti, ki je to poskušal. Vdova je ponudila hišo naprodaj. V skrajnem slučaju bi dobila zanjo tisoč petsto dolarjev. Vrednost, ki je bila umetno dvigne na. je namreč naravno padla. Nedavno se je morala družina izseliti. Šli so s trebuhom zu kruhom. Hiša je ostala prazna. S svojimi slepimi okni je slična pošastni in potuhnjeni živali, ki bi le žrla in žrla. Prihodnje dni bo prodana dražbi. Kdor bo plačal zaostali davek — menda tristo aH štiristo dolarjev — jo bo dobil. * G L 'A 8 NARODA" New York, Tuesday, March 16, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN TJ.8.1. O I KRATKA DNEVNA ZGODBA jI ^ REKA IZGUBLJENIH ' "Huk — huk — huk!,, je Imkvil z glasom Kajurov priganjal pse, ki so bili vpreženi v sani. Sani so frčale po sivi, zasneženi, ledeni pokrajini, kjer so bile na robu jezera vode vse črne in strahotne za pogled; v neskončno daljo v samo temo se je raztezalo Ohot-s-ko morje. Xa desni so se dvigali vrhovi Stanovajskega pogorja, sami goli skalnati vrhovi brez vsakršne rasti, koder j«' burja divje tulila. Le ob njih vznožju je nekaj posameznih macesnov dvigalo s snegom obložene veje v ledeno ozračje. Bilo je zgodnjega, novem borskoga dne. Se preden ie b"* lo sonee izšlo, sva midva s prijateljem in dolgoletnim tovarišem Imkvilom, zapustila Giši-go in še preden se l>o znočilo bova morala dosnoti tjakaj pred nočjo, zakaj, da bi na pro »dem prenočila, bi bilo tolike ko smrt. Vee ko sto vrst sva morala prevoziti do svojega pr vega postajališča, največ v dvajsetih dneh sva morala do speti v Olo, in tako na japonski parni k, ki bi naj naju pripeljal v Hakodate. Ali bova moglr to doseči? Imkvil je bil poln zaupanja, češ: V Najahansku ali najkasneje v Tavaiansku bova dobila Kajure, voznikr sani — domačine, ki naju bodo spravili uaije. Reka izgubljenih bo torej že nocoj daleč za nama , , Roka izgubljenih, zakaj so so .je pa domačini v Gišigi tako bali, da ni bilo moči nikogar pripraviti do tega, da bi naju bil spremljal čez reko? Rotili so naju in svarili, češ, naj ne hodiva tja, da jo ondi enkaj strahotnega začaranega: da straši na ledu, da nobeno vozilo ne pride na drugi breg, da je to gola resnica, ki so jo že večkrat doživeli. Komaj se sani dotaknejo ledu na reki. so dejali, pa jih že zgrabi neka skrivnostna, mogočna sila in jih ne usmiljeno tira po reki nizdol v črne, ledene vode jezera. Na stotine drznih ljudi, da ima že Propaštjo, roka izjrubljenih na vesti. Ali liočeva še midva število teh nesrečnežev povečati? Nocoj l»ova torej spoznala čarovnijo to roke. Za zdaj nisva niti malo verjela v to, saj so j«- že toliko stičnega prazno verja izkazalo, da je le'gola domišljija ali pa sleparija. Ali ni bilo prav nekaj takega ob reki <>li, kjer so naju bili tako strašili, pa sva potem spoznala, da so zato tako govorili, ker so imeli ondi najboljša lovišča ni rože v. Sm»g se je kadil. Psi so ha-hljaje drevili dalje. Huk — huk — huk, pridenčki! »Tukola, krasni posušeni jastosri vas čakajo v Na jahansku. Lesketa joči se gradovi, ki so sezidani iz ledenih grmad, ki jih je vodovje nakopičilo drugo vrh druge, frčijo na levi mimo naju. Mroži kj lagodno drem-Ijejo na njih, bivajo tod. Ne utegneva se brigati zanje. Sto vust — to je dolga pot — huk — huk — huk! Izrastek gorovja Stanovoj so nama zarine na pot. Z ledu se porivamo polagoma navkreber po rebri. Nizke smreko in pok večen i mecesni polzijo mi mo. Križom-kražem potekajo sledovi lovečih lisic po dovišlc" snežni noljani. Nebo jo modro in so blesti v svileni modrini; v milijonih kristalov so lesketa sonee. Proti poldnevu smo na višini. Spodaj se na dolgo in široko razteza pokrajina, posejan;] tu in tam z redkimi maeesnovi-mi nasadi. Sredi vsega so vije lisa reke. Sani brzijo nizdol po obron ku. Oblaki snega se dvigajo izpod zavornih palic, čutiva ko da so bo 7x1 aj zdaj vse skupaj raztreščilo. Toda vTeme. Razdalja do drugesra brega je pa komaj šestdeset korakov. Torej — naprej. Seveda na sani. Psi se vstopijo v jermen je. H o-hopla! Že drčimo po ledeni, ko zrcalo blesteči so plošči. Pravkar Imkvil okrene s svojim zagorelim ozkim obrazom k meni. Po tem, kako se ti « iskrijo oči. spoznam, da bi rad rekel kako šegavozagovedono o "strahovih." Zdajci pa sani prevrnejo. Leden, žvižgajoč sunek burje naju udari po obrazu. Psom se spodrsne, da t lebnejo na tla, a dlaka jim frfota v burji. Iznenada zapazim, kako frčita oba bregova reke vodno hitreje in hitreje navzgor. Zgrozim so. Za nama preži črna ledena smrt jezera, Imkvil mi nekaj zavpije a no razumem ga. Cvilečo so za škrtnejo z železom okovane zavorno palice v led, za sekundo vidim izmaličeno, od g reze protognjono poteze na obrazu ■ Imkvila polog sani, nato so sa-1 ni spet povprek nagnejo k re ki, psi se zamotajo v jermen je še zmeraj pritiska na nas vse neznanska siia ledene burjo ir nas sili po roki navzdol. V vsakim korakom, ki se z njin bližava bregu, se tudi pomikava v bližino z?vajočega vodovja jezera. Naglo in pozorno pogledam tjakaj, niti petdeset metrov ni do jezera, pa nisva niti se polovico reke prekoračila. Huk — huk! Hripavo vedno bolj spremenjeno so oglaša Iin-kvilov sicer jasen in čisti glas. Psi sopihajo. Spet in spet jim na ledu s|>odrsne. Ledeni prah ki ga nastrgajo zavorno palice, vrtin čast o frči proti jezeru. Imkvil se vrže na lovi pied sani na tla, da bi s svojim telesom prklržal sani. Zaman. "Dobro so drži!" zavpijem nanj. Ko blisk so je zapičil*. vame misel, da bodo strahu-ne sile to. kar telesno otipljive, trde gmote, na nas pritiskajoče burje zgrabile in odnesle tovariša "Huk — huk — k ta, kta!" Cvileče potezajo nsi jermenje in skoraj ležečo na trebuhu, le težavo premikajo sani. Samo še trideset korakov je do konca ledene skorje; valovi tles-kajo. Ali so led ne bo že prej razpočil? Morski h d pač n<-vzdrži nobeno teže. A kaj je to?—Ali se ne premikamo hitreje naprej. Žvižg burje utihne. Prvi psi dosežejo breg in stopijo na trdna tla. Sneg so nam kadi nasproti. Cez štiri ure doseževa oba, ki sva ves čas ko nema molčala, kočo, kjer dobijo vsi najini psi toliko rib, toliko dragocenih jas togov, kolikor jih le morejo požreti. V Oli nama pritrdijo ruski trgovci, da so Tnnguzi in Kor-jaki v Gišigi niso lagali, k" so nama govorili o stotinah žrtev, ki jih jo reka s svojimi zagonetnimi viharji že zahteva a. Povedali so nama, da sc tudi tedaj, ko ni na bregu r^kc slutili niti najmanjšo sapice, za-ženejo viharji s tako voMcin-sko silo na sani, da jih z oseb jem in psi ko papirnato cunjo odpihnejo v ledeno volovje morja. IzJugoslavije. Stanovanjski najemniki so se stepli s hišnim gospodarjem. V Novem Sadu je postala velika hiša št. 9 v Limanski ulici torišče ogorčenega pretepa, katerega posledica je bila več krvavih glav in razbitih nosov. Lastnik hiše je posestnik Klo-kič, ki je imel nekdaj tam, kjer je bil zdaj pretep, javno hišo. Ko so bile javne hiše odpravljene, je v njej uredil stanovanja. V hiši je stanoval njegov upravitelj, ki se jo z najemniki že večkrat prepiral. Te dni, ko se je spet kregal z nekimi strankami, je prišel v hišo tudi posestnik s svojim s inom in kmalu so je razvil pretep, pri katerem so sodelovali po svojih močeh vsi stanovalci. Okrog 20 ljudi so jo obdelovalo s palicami in z raznimi drugimi tr dimi predmeti. Enega udeleženca pretepa so morali odpr*-miti v bolnišnico. Nenavadno obračuvanje mod hišnim posestnikom in najemniki jo odmevalo po vsej ulici, pritekli so policisti a ker niso mogli u-gotoviti, kdo je prepir in pr? tep izzval, so vso udeležence odvedli na policijo. ET" tiii it L. Ganghofer: Grad Hubertus :: Roman :: Budilke so ga izdale< Pretekli teden so tatovi vlomili v prodajalno poštenega konsuma v Smihovu pri Pragi. Poleg živil so vlomile", vzeli seboj še celo serijo budilk, ki so tisti večer prej prišle v prodajalno. Za storilci drugače ni bilo sledu. Le kos nekega popoldanskega lista so pustili tam na tleh. Policija je iz tega kosa pap«~.|a mog'". ugotoviti 1»' to, da jc bila tista številka kupljena v neki trafiki v Ruslah. Detektivi so so takoj odpeljali tja. Blizu tiste trafike so ugotovili stanovanje nekega člov ka. ki jo bil zelo sumljiv, da je bil sposoben za vlom. Tam je namreč stanoval 23 let stari l>r"z-poselni mesarski pomočnik Fr. Nemec. Detektivi so torej šli v njegovo stanovanje pogledat, kako in kaj. Ko pa so možje postavo prišli v Nenjčevo sta novanje, so našli moža v najlepšem spanju. Mož je tako trdno smrčal, da ga niti Topotanje varnostnih organov ni prebudilo. To njegovo trdno «-pa-nje bi bilo prav za prav m-i boljši dokaz, da ima možakar neizmerno mirno vest. Toda mož je spal, ker je bil hudo pi jan. Policija pa je tako.: opa žila, da je okoli postelje, na kateri jo smrčal, polno ur budilk za katero se je policija najbolj zanimala. Zato so moža kai sami zbudili in niso čakali bu dilk ter ga aretirali. Vos omam )jen je nekaj časa čudno gledal nazadnje pa je vse povedal ir izdal še svoie tovariše. 113 Vili jo je božal po licu. "Miška! Ti si ime-l'.tno dekle! Tas se bo razlezol od veselja. Tu-i:o bi dognala vse! Samo, da ne boš v razburjenosti počela kakšnih neumnosti. In ponoči >u dobro naspi, da boš zjutraj krepko na nogah. Točno ob štirih bom potrkal na tvoja vrata. In zdaj izgini, miška. Legel bom k počitku. Kiti se je dvignila. "Daj mi roko, tla je vse irdno dogovorjeno." i * npn!11 Segel ji je v roko in Kiti jo je stisnila s takšno slovesno resnobo, kakor bi šlo za ruetlij >ko prisego. Nekaj minut nato je vtihotapil Vili mali ročni kovčeg v Kitino sobo. Potem se je vrnil \ svojo >obo in so z gorečo cigaro v ustih vrgel na posteljo. Ni trajalo dolgo, da je zaspal, (lo-reča cigara mu je padla z roke in prežgala z^ dlan veliko luknjo skozi preprogo. Prebudi! se tudi ni, ko je Kiti proti šestin, na večer -topila v sobo. Da bi ga zdramila, i« smuknila k postelji. Ko ga je pogledala, se j« prestrašila. Njegovo zaprte .veke so bile prozorno m Mi ikasto, obraz brez krvi in uvelo mlahav kakor pri izčrpanom bolniku po hudi vročici. "Vili!" Pri tela tesnobnem vzkliku se je prebudil. Urno so j o vzpel pokonci in z vroče bleščeči n" očmi pogl* dal sestro, kakpr da no ve prav, kaj se godi. "Ali -i bolan?" "Jaz.' Neumnost! Zdrav ko riba!'* Smej »e sr», jo skoči! s postelje, a tedaj ga jo nenadoma posilili kašelj, dolg In hud. "Vili, kaj ti je?" je zaječi jala Kiti in mu prinesla kozaiee vodo, ki jo je zahteval s kretnjo roke. Izprazni! je kozarec in si pritisnil roko na prsi. "Zaieteti s*' mi je moralo, ko sem si* prebudil No. zdaj ji* že dobro." Postavil je kozarec na mizo in se globoko oddahnil. V skrbeli mu je gledala Kiti v obraz, ki je :ačel spet no malem rdeti. "Ali ti je tudi re-dobro' Popolnoma dobro'."" "Hvala Bogu! Ne morem ti povedati, kako sem -e prestrašila." "Pojdi vendar, ne bodi smešna!" je zagodel :n jo potisnil skozi vrata. Stopil je prod zrcalo • n si Ogledoval obraz, pazljivo in nekako otožno 11,1 "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. TU i osno. Potem -o jo začel napravljati, da bi odšel v vas, '.n si žvižgal pri tem veselo koračnico. Zal ko iz škatlico ter zidane volje, jo zapusti! hišo in se nameril počasi po drevoredu. Ko >o j- bližal o: lji kletki, je opazil, da >e mod palicami kadi ven droben prah. Okoli kletke je bilo nastlano z drobnim perjem in bel puh je plaval povsod okrog. "Zdi se mi. da >o se -pet. skavsali!'* Ko je stopil bližje, je videl, da sedi pot orlov -lozno v kotu kletke, dočim je Šesti visel na »»atu med upognjenimi palicami. Ptičje bil e n ipol mrtev: bil ji* razkljuvan in odrt, iu samo še malo >o mu utripale poroti in >o gibali kron | l ji. "Moser! Moser!" je zavpil Vili prestrašen). Starec, je pritekel iz svoje delavnice. "Kaj jo, gospo«i grof.'** "Urno! Ključ od orlje kletke! Kdon od ptičev visi i.ied palicami!" Tarnajoč je zlezel Mo-er po ključ, a orel je .Ved telil že poginil. Starcu jo Šlo na jok. "Drugi! Kaj ho dejal n.ilosini gospo«I! I'smili se me, nebeški oče!" Ifoke s(i ... mu tro.de in njegova mehodrava li-so bila bela. "Kar misliti si ne morem, opod grof." "Norec stari!" se je razjezil \ ili. "Povedal vam bom, kaj pomeni: Da imate vodilo druge stvari v glavi, namesto da bi skrbeli za ptiče, ki vam jih je izročil oče v varstvo! Co bi pazili na kletko in storili svojo dolžnost, no hi pogj-iijal eden za diugim. To ponieiija ta reč!" Dočim ie Moser brez besede ostal pri mrtvem »rln in -krušeno praskal po pleši na glavi, ie odšel Vili proti vrtnim vratom in na ceste. i j:;. P< XrLAV.TK Večer je bil mlačen in mil — eden od ti-tih mehkih v čerov visokih gora. ki so dajo samo uživati, nc pa opisati. Nobena sapica se ne zgane. noben !io zeleno in z velikimi, zvezdnatimi očmi SO gledale temno modre mačehe iz gred. Lepi, skrbno negovani vrt in mir, ki je ležal nad njim ter gorko pomladansko solne,, vse to je neizmerno dobro vplivalo na izmučeno hVlgo Juri., Bader je našel lepo klop proč od glavne ceste, napol na solncu, napol v senci, kakor je potrebovala Ilelga. Molče sedita eden poleg drugega. Ilelga je pretrudna, da hi govorila; pot jo je vendarle utrudila. Naenkrat pa se ji razširijo oči in rdečica se ji razlije čez bledi obraz; ali ne prihajate baronesi Gloria in Mira Friesen V zelo modemih pomladanskih oblekah z jopiči? Svoje-a i pogh^la ne odvrne; hoče videti, kako se boste zadržali brez1 matere Kajti obe prijateljici ste jo tudi opazili, kot je ka-? /aJa zadrega na njunih obrazili. Zelo živahno se raz-ova/jate ! Aaeiikratpa obstanete, nakar se naglo obrnete in hitro odi-i dete, kot bi ka.) pozabili. Ilelginc ustnice se zategnejo v grenko zaničevanje; ona-1 win je njuno igro. Ze drugič zatajena! Pa naj bo Prijateljici nista bih vredni, da hi zapravila za nju le eno misel i da bi za njuna potočila le eno solzo. ' j Ko bi s lišala, kaj ste Gloria in Miri rekli: -Za božjo volj ? r^ajHel-a »»Prt^* Najbrže so jo z« [ ze vsi dobri duhovi. S tako čudnim človekom, n kako je oblečen - sramota! V resnici je nizko padla!" J več noDu mi JtJV e g0 iZVleV° iZ Slab°Sti; sama "o sme in obvladnn ; ka T Je fahtevala P roti sami sebi n S reSCbe. • bistrimi očmi gl^Ja okoli sebe "hS^SLTdT'*' TDaU J° bU pr0leP' da bi ^ pokvarila ^ 7 ogovori z angleškimi besedami, m se j,h je naučil. Znal je tudi odgovoriti, zopet vpraša in Ilelga mu imenuje vse, kar so mogle njegovi oiea i I.iso poznali It,>1 i;.....""'l'. življenj,- ............ .,iihov^„ mos,a ot"i,ati i>,itvost in .o, d^^ffi^ntr' brezdelja, ki S hiko stra^ ' " "'^i i.. n"l k' i V, i ,.TuKaj,!lnate sv°je stariše; svoj dom .7 K"llko '"'"dih Jjiidi so po-abi v daljnem svetu in' kmalu anXr J'l™ «'« i 1>.™ za mene K t i"' SU> m(*Ui' * *« v<"''"> lažje k-,, lu za meno Ka, pa naj jaz rečem? Sama sem na »veti. 1 « 0 se me vnsa mati ne bi bila usmilil:. - („.-.. ...... :' ,. J, sem "'Sr Lb0ij' a Hw"a- Kolik« i file ,7 ot .ne'L i k' i J" knj.'.se s'" ,ni ki s« me re-i f «i»pciosti. Kdor ima moči, i>a jih ne ni«r>- nr—iu.; ker nima priložnosti za t« _ kak« t« človUTtere^ ^Tel,' razumeti, ak« ni sam izkns p«w teS met, zavest, da pa ljudje smatrajo za človeka drusesl - l.rez dela, kak« je to poniževalno - pa zna ravno toliko kot oni. ki s« tako srečni, da^ejo d^™ -/H kazen' "Tn'Jlf ? ■ ^ so «« smatrali "v .Ji T ' ? Je,Z"1"1' da ,11U n« bi bilo treba de- rekli." Je' ak° tV°ja močna boče," smo iPalje prihodii^id.^ .Johnstown >1;i poročila John Glavaeh in II<>rmina r-madiiik. Ženin je J >ma iz Jehnstowna, nevesta p-» i/. Fiir-rella. Bilo srern<»! Rojak Frank IVterlin v Joliet, Jll.. ki je naznanil «1(m"o stavko'* na May ulici v znak protesta proti zanikrni cestni upravi, ko jc s svojim avtom obtičal v jaini Mata in kaluže — zdaj mora ; imkaj stavkati, čeprav bi ne hotel. A' torek je ]iritisnil lm-l mraz in k&iuža poti njim je zmrznila — ill z laj so kolesa avta vkova-na v led do Frank na drži in^sedo in že tri Ini s.-di i*i <)►; v svojem stnlana na cesti. /<•-na in sin mu rodno dona>ata jedi in pijače, časopise, topi«' koče in dobil je tudi elokt*Ično peč. da sam n«« zmrzne. * V eetiiek zjutraj ob 9. j • po dol^i in mučni bolezni preminula v Clevelandu uarjljna Barbish-Brezovar. liči Zonna-nove Iružine. Doma j<* l»iJa i v Šmarja, kjer zapušva vrč sorodnikov. ★ A" J.at robe Pa., se je Frank Strniša star 35 let, te dni smrtno |>onesrečil, ko je šel na delo Ker se je bil malo zakasnil, je hitel po bližnjici in ko je hotel prekoračiti železniško pr.^o, ni opazil brzovlaka, ki je pri k. llrtlU TIi orabo knjig z drobnim tiskom. Vse šolske in učne knjige bode v bodoče tiskali z velikimi, jasnimi črkami. Tndi vse druge knj'g% namenjene otroškim bravcem, bodo morale upoštevati vladne picd-pise o dovolj čitnem tisku. zagorski ubijalec Živali — podivjan pes Te dni zjutraj je v Zagorju žena rudarja Leopolda Simon-čiča hotela |»oinolzti koz«.. Ivo je prišla do hlevčka, je opazila. da je neka žival obgrizla vrata in odlomila nekaj tb-^k. slutnji, da nekaj ne bo prav. je odprla hlevček, in je res našla kozo ubito, a zadaj v hlevček izdolbeno luknjo. Žena je obupana sklicala sosede ir. takoj obvestila o doyfcdkn orožnike. ki so )m> znakd: «l«-^nali, e-kozi pregriznil vrat in po] i zal vso kri. kolikor je je izteklo Kaže torej, da je podivjan pe= v zadnjem času davil koze h ovce v tem okolišu, a ne kak' *• abnormalen zločinec, kakor s-domnevali. Kakor vse prejšni živali, je tudi to kozo oUirrize1 po nojr.-di. Orožni št vo bo ime lo dosti jK>sla. da bo preo površnem o pi-u, ki so ga podali otroci SHIPPING NEWS Na parnikih, Id — debel* dekani, m vr&e v domovino izleti pod Ttjilt m izkudenefa npremljevalra. naročila ,n MOlH »RJEVK KNJICSB ii k x.i r<; e v<) i ko v e i )R r ŽBK za leto 1JKJS sprejemamo Cni, ki nam pošlje za Mohorje ve knjige ali $1.25 za Vo tlnik^ve, bo dobil knjige iz do ■j i o vi ne naravnost ua svoj na slov. man-:t: N<>rui;i ml ir v Ilavre IS. uiarva : Knriu v ltrciui-ii Hereu^aria v Clierbourj marca: ItrX v (ieuua .'4. nia ra : Manhattan v Ilavre •jno-ii Mar., v CUerbturg J7. niarc-a : Saturuia v Tr>t Paris v Ilavre ■ 1. marca: A«|iiitatiia v Cberltuurg fiLEGANTNA RAZBOJNIKA. Te dni je bilo vlomljeno v stanovanje filmske igralke (xernierove v Parizu. Dama je bila ravno z doma, ko sta se pripeljala dva elegantna moška v limuzini, odšla v njeno stanovanje in jo počakala, da se j<-vrnila z izprohoda. Tedaj bta jo napadla in jo omamila z udarci i>o glavi. Čeprav je imela napadenka še toliko prisebnosti. da je odprla okno in klicaln na pomoč, sta vlomilca vendarle opravila svoj ^osel preden je p rišla policija. Uplenila Ua za 300 tisoč frankov clrn li^uljev in bankovcev. 1 junija : Kuropa v ISr<>tu<-n junija : Norma ml i<> v Havre Ai|uitania v C.'Uerbour^ Washington v Havre "i. junija : Vulcania v Trst '». junija : t^uttn Mary v Cherbourg • O. juiitja : Hri'iui'ii v Itrenirn ll!. Junija : CliaiuHniii v lfuvri* i Conte tj i Savola v (Imk« *•». junija : .Manhattan v Ilavr«« A«|Uftanla v Cherbourg Normanilie v Havre i IS. junija : Kuropa v Bremen '\'J. junija : lh* de Fram-e v Ha vri* lien-ngaria v Ch<*rbourg. Saturtiia v Tr«t junija : Queen Mary v Cherbourg i j. junija : Itcx v <;<-m>a 't. junija: Urfuien v ISrrmen I^ifavettf v Ilavre junija: Normaudie v Havre A«|Uitaiila v Cherbourg Washington v Ilavre !. julija : Cente d i Savoia v Genoa Berrngaria v Cberl»ourg Champlain v Havre julija: Kuropa v Bremen ". julija : Queen Mary v Cherbourg ». lie de France v Havre :0. julija: Vulrania v Trst '4. julija: Xormandie v Havre Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre 7. ilex r Genoa Bremen v Bremen il. julija: Berengaria v Cherbourg 3. julija: Kuropa v Brt-men A. julija : Saturuia -v Trst Champlain v Havre :S. julija: Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg .-O. julija : lie de France v Havre julija: Conte di Savoia t Geooa- i* r • i In do te ure je l.il Jurij zelo srco-n. V ton, ob.-utku kuni ,.n na.fhlizji cvHln-arki 2a Helgo .šopek vijoUe, toda Hel"a coojd, ^„,ena ua.l ujeSovo Ijubezuivostjo, ^ nekoliko ^ z.iradi njegove potratnosti.