IZDELKI LIVARNE NA DVORU PRI ŽUŽEMBERKU Matija Žargi, Ljubljana V 19. stoletju se je po vsej Evropi razširila proizvodnja litoželeznih iz­ delkov. Omogočile so jo tehnološke izboljšave, ki jih je že v 18. stoletju vnesla v železarstvo Anglija. V Avstriji, kam or je tedaj sodilo tudi slo­ vensko ozemlje, je bila vrsta livarn, ki so slovele po svojih izdelkih um etniškega in železnega liva. Med njim i so bile najbolj znane Horo- vice na Češkem, Blansko na M oravskem, M aria Zeli na avstrijskem Štajerskem in livarna na Dvoru, ki je bila m ed najbolj uglednimi indu­ strijskim i obrati na Slovenskem. O livarni na Dvoru so doslej le malo pisali in tudi viri večidel niso do­ stopni. Med tem eljna dela m oram o vsekakor šteti delo Alfonsa Müll- n erja Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien,1 m ed vire pa poročila treh industrijskoobrtnih razstav, ki jih je priredilo notranje­ avstrijsko industrijsko in obrtno društvo v Celovcu leta 1838, Gradcu leta 1841 in v L jubljani leta 1844.2 Ta poročila nam dovoljujejo vpogled v tedanjo obrtno, m anufakturno in industrijsko proizvodnjo na Sloven­ skem. K ljub tem u pa nam pravkar navedena dela in še nekaj m anj ilustrativne literature in viri prikazujejo livarno le z zgodovinskega in tehničnega vidika, njene izdelke pa sam o naštevajo, m edtem ko oblik in okrasja večinoma sploh ne om enjajo. Livarno je leta 1795 postavil knez Viljem Auersperg. V začetku skro­ m en obrat se vedno bolj širil in je imel ob svojem koncu — kakor nam kaže razglednica iz okrog leta 1900, ko so vsa poslopja še stala — že- lezolivarno, m odelarno, strojnico in žago. 1 Alfons Miillner: Geschichte des Eisens in Krain, Görz. und Istrien von der Urzeit bis zum Anfage des XIX. Jahr., Wien und Leipzig, 1909. 2 Bericht über sämmtliche Erzeugnisse, welche für die erste, zu Klagenfurt im Jahre 1938 eröffnete Industrie-Ausstellung des Vereines zur Beförde­ rung und der Gewerbe in Innerösterreich eingeschickt worden sind, Grätz 1839, pp. 65—67. Bericht über sämmtliche Erzeugnisse, welche für die zweite. Gr'dz im Jahre 1841 veranstaltete... Industrie-Ausstellung des Vereines zur Beförderung und Unterstützung der Industrie und der Gewerbe in Innerösterreich, dem Lande ob der Enns und Salzburg eingeschicht worden sind, Grätz 1843, pp. 30—40; Bericht über sämmtliche Erzeugnisse, welche für die dritte, zu Laibach im Jahre 1841 veranstaltete... Industrie-Ausstellung des Vereins zur Beför­ derung und Unterstützung der Industrie und der Gewerbe in Inneröster­ reich, dem Lande ob der Enns und Salzburg eingeschickt worden sind, Grätz 1845, pp. 34—35. 18* 275 Prvi om enjeni izdelki livarne so topovi, ki so jih leta 1804 kljub avstrij­ skem u nasprotovanju ulili za srbsko vojsko.3 Z nastopom Ignaza Pant- za, bivšega direk to rja livarne Blansko na M oravskem, leta 1822, so uvedli tehnološke izboljšave, ki so omogočile poleg izdelovanja strojev in gradbenih elem entov tudi izdelavo predm etov um etniškega liva. Zato je Pantz leta 1833 tudi nastavil um etniškega livarja iz Saške.4 Te novosti so tako dvignile ugled livarne, da številnih naročil ni mogla več doha­ jati. Prav tega leta so izdelali reliefa K ristusa s križem m ed Kozmo in Dam­ janom in V eronikin p rt z dvanajstim i apostoli, kopiranim i po Leonar- dovi Zadnji večerji5 (sl. 176). Apostoli so bili uliti po m odelih tirolskega m edaljerja Leonharda Poscha, ki jih je izdelal za livarni v B erlinu in Glivicah.6 Ta podatek nam pove, da so evropske livarne druga od druge izdelke lahko kopirale, si sposojale ali kupovale modele, kajti tedaj izdelkov še niso varovali zakoni o zaščiti vzorcev in patenti. Najbolj pogosto so kopirali izdelke livarn v Berlinu in Glivicah. Pri tem tudi li­ varna na Dvoru ni bila izjema. Svoje izdelke so pošiljali na že om enjene industrijskoobrtne razstave, k jer so poželi tudi veliko priznanj. Opozoriti velja na citat iz uvoda k prvi razstavi, »da se ni pričakovalo um etnin, temveč predvsem pred­ m ete splošnega prom eta«,7 k ar je v dobršni m eri veljalo tudi za livarno na Dvoru. Na teh razstavah so razstavljali predvsem uporabne in ok­ rasne predm ete, s katerim i so bili najštevilneje zastopani leta 1841 na drugi razstavi v Gradcu.8 Pri nekaterih predm etih je opaziti velik vpliv rom antičnega zanim anja za žanr, npr. pri figurinah podganarja in žene v južnoitalijanski noši. Pri drugih, svečnikih, m otovilu za navijanje štren (izdelan po m odelu livarne v Glivicah9 ), prim ežu za šivanje (izde­ lan po m odelu livarie v Glivicah1 0 ) (sl. 177) ali pri glavičih za spreha­ jalne palice, m ed katerim i je glava sm ejočega se burkeža prav reali­ stično izdelana (sl. 178), pa gre za klasicistične in že prve historicistične oblike. Klasicistične oblike se sicer obdržijo še vso drugo polovico 19. stoletja, npr. pri vrtnem stolu in mizi (sl. 179), ki sta natančen posne­ tek pom pejanskega pohištva, pri hrošču za sezuvanje ali pri okrasnem krožniku z reliefnim portretom , vendar se vedno m očneje uveljavlja historizem , npr. pri novorokokojskem ogledalu, kropivčku s prizorom k rsta v Jordanu (sl. 180) ali pri novobaročnem dvoram nem svečniku. V to skupino lahko uvrstim o tudi grbe in portretn e reliefe, m ed kate­ rim i naj tu om enim le Auerspergov grb iz Dolenjskih toplic ter solidno izdelan p o rtret cesarja Franca L, ki so ga v več različicah izdelovale tudi druge evropske livarne. 3 Alfons Müllner, Kannonen für Serbien 1804 in Hof bestellt, Argo X, 1903, p. 7. ' Bericht über sämmtliche Erzeugnise. . ., Grätz 1839, p. 66. 5 LZg, 1834, brez pag., Verzeichniß N°22 der eingegangenen Museums Bei­ träge. 6 Erwin Hintze: Gleiwitzer Eisenkunstguß Breslau 1928. Herman Schmitz: Berliner Eisenkunstguß, München 1917. 7 Bericht über sämmtliche Erzeugnisse..., Grälz 1939, p. XXI. * Bericht über sämmtliche Erzeugnisse..., Grätz 1843, pp. 39—40. 9 Erwin Hintze: Gleiwitzer Eisenkungstguß, Breslau 1928, p. 89. 1 0 Erwn Hintze: Gleiwitzer Eisenkunstguß, Breslau 1928, p. 89. Posebej je potrebno om eniti številne klasicistične peči in m ed njim i dve najkvalitetnejši stebrni peči: ena je stala v upravni pisarni livarne (sl. 181), druga pa je obenem eden redkih signiranih izdelkov livarne na Dvoru.1 1 Velik del proizvodnje so zavzemali nagrobni in pokopališki križi. Izde­ lovati so jih začeli v 30. letih, največ pa so jih izdelali v drugi polovici 19. stoletja. V nasprotju z drugo polovico stoletja so za prvo polovico značilni klasicistični epitafi (sl. 183). Posebno pozornost zasluži prav tako klasicistični m onum entalni Zoisov nagrobnik iz okrog leta 1837 na ljubljanskih Žalah (sl. 184). Od srede stoletja dalje pa so izdelovali m anjše nagrobne in večje pokopališke križe (sl. 185 in 186), pri katerih prevladujejo novogotski in novorenesančni elementi. Pri vseh je Kri­ stusovo telo tipizirano, m nogokrat ulito v enem kalupu, prav tako pa tudi spodnji del križa, k jer so v reliefu upodobljeni simboli vere, upa­ nja in ljubezni, prizor objokovanja, že v antiki priljubljen m otiv genija, ki ugaša baklo, s čim er sim bolizira konec življenja, ipd. Livarna je dosegla svoj vrh v 60. letih, ko so se množila naročila za večje livarske naloge, kakor so balkonske, stopniščne in mostovne ograje, okenske mreže, verande, vodnjaki in mostovi. Kot pri prej om enjenih izdelkih se tudi tu srečam o s klasicističnim i in historicistič- nimi, zlasti novogotskimi oblikami. Za svoja poslopja, m odelarno in strojnico so izdelali okenske m reže s fužinarskim emblemom, za žago pa balkonske in stopniščne ograje. Livarna se je v drugi polovici 19. stoletja začela uveljavljati tudi v Ljubljani. O tem pričajo veranda in balkonski ograji na H ribarjevem nabrežju, vrata kapelice na pokopali­ šču v Štepanjski vasi pri Ljubljani ter bivši Čevljarski most. N arejen je bil po načrtu ing. Johanna H erm anna (sl. 187) in pomeni eno najpo­ m em bnejših inženirskih rešitev tedanjega časa na Slovenskem. Kon­ strukcijsko je m ost sestavljen iz dveh lokov, ki sta prem ično vpeta med dva bregova in se v tem enu stikata v tečaju. Sestavljen je bil iz tovar­ niško vnaprej pripravljenih konstrukcijskih elem entov trikotne oblike, ki so jih na Dvoru odlili in nato na m estu sam em spojili z vijaki. Po istem načrtu so odlili tudi novogotsko mostovno ograjo (sl. 188). Most so, potem ko je prestal tridnevno poskusno obrem enitev, 18. oktobra 1867 izročili prom etu.1 2 O tem dogodku je naslednji dan obširneje po­ ročal tudi Laibacher Zeitung.1 3 Leta 1931 so m ost prestavili za bolnico, danes pa so njegov videz popolnom a skazili z napeljavo alum inijastih cevi za toplovod. Na koncu velja opozoriti še na vodnjaka v Žužem berku in Višnji gori. V odnjak v Višnji gori, okrašen z množico klasicističnih oblikovnih pr­ vin, je bil izdelan leta 1872. Osm erokotni steber, iz katerega se voda izliva v dve antični vazi, krasi na vrhu plastika J. V. Valvasorja, ki so jo na Dvoru odlili po modelu našega prvega akadem sko šolanega in klasi­ cistično usm erjenega kiparja Franceta Zajca (sl. 182). Model hrani Narodni muzej v Ljubljani. 1 1 HOF IN KRA1N (uporabljali so tudi signaturo HOF in ILLYRIEN, npr. pri Križanem v zasebni zbirki dr. Uda Illiga v gradu Schlaining na Gradi­ ščanskem). 1 2 Damjan Prelovšek, Ljubljanski mostovi, Kron, 23, 1, 1975, pp. 30—31. ” LZg, 1867, št. 241, p. 1641. Ta vodnjak je obenem zadnji večji izdelek livarne na Dvoru. Po tem letu so izdelovali večidel sam o še nagrobne križe, pa še te večinoma po starih kalupih. Vzrok za usihanje proizvodnje je bila slaba železova ruda iz bližnjih rudišč in slabe prom etne zveze. Že leta 1870 poroča Statistično poročilo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, da delajo ceste in pota velike težave »železo-livarnici« na Dvoru, zlasti slaba in ovinkasta cesta z Dvora v Ljubljano.1 4 Livarno so zaprli leta 1891, stroje in druge naprave pa so prodali na Jesenice. Iz povedeanega lahko povzamemo, da so bile v prvi kot v drugi polo­ vici 19. stoletja v veliki m eri zastopane klasicistične oblikovne prvine. V drugi polovici stoletja historizem sicer prevlada, vendar pa se že v prvi polovici, zlasti v štiridesetih letih, kakor lahko sklepam o iz na­ vedb v razstavnih poročilih, pojavijo novorokokojske in še zgodnejše, iz Anglije prevzete novogotske oblike. M nogokrat opazimo tudi preple­ tanje klasicističnih in historicističnih ali pa sam o različnih historici- stičnih elementov. ZUSAMMENFASSUNG Das 1795 gegründete Auerspergische Eisengusswerk auf Dvor war im 19. Jahrhundert eines der angesehendsten Industrie-Betriebe in den sloweni­ schen Gebeiten. Als früheste Erzeugnisse dieses Unternehmens sind uns die 1804 für die serbische Armee gegossenen Geschütze bekannt. Einen merkba­ ren Aufschwung erlebte das Unternehmen von 1822 an, als Ignaz Pantz — bis dahin Direktor der Eisengiesserei im mährschen Blansko — die Leitung übernahm und technologische Neuerungen einführte, die u. A. auch den Eisen­ kunstguss ermöglichten. Bei vielen der Erzeugnisse, z. B.: dem Relief des Schweisstuches mit den zwölf Jüngern Christi (1833), der Garnhaspe (1841), einer Nähschraube (1841) kann man — wie auch bei so manchen Erzeugniss anderer Gusswerke — Berliner und Gleiwitzer Erzeugnisse als Vorbilder oder Modelle erkennen. Ausser dieser sog. Galanteriewaren, der kleineren Gebrauchsgegenstände die auf den Industrie- und Gewerbeausstellun­ gen in Klagenfurt (1838), Graz (1841) und in Ljubljana (1844) ausgetellt und durch Ehrungen und Medaillen ausgezeichnet wurden, goss man auf Dvor auch grosse Stücke, wie z. B. das Grabmonument der Familie Zois (1836), das heute auf dem Friedhof Žale in Ljubljana steht. Die grösste Entfaltung aber erlebte das Eisenwerk in den sechziger Jahren, als vorallem grössere Stücke hergestellt wurden: Geländer für Balkons und Treppen, Veranda- Konstruktionen, Brunnen und Brücken. Die bedeutendste Leistung ist wohl die ehemalige Schusterbrücke in Ljubljana mit neugotischen Geländer­ verzierung, die nach Plänen des Ingenieurs Johann Hermann ausgeführt und 1867 dem Verkehr übergeben wurde. Der letzte grössere Auftrag, den man auf Dvor 1872 durchführte, war der klassizistisch konzipierte Brunnen für Višnja gora. Nach 1870 stellte sich nämlich ein durch schlechte Ver kehrsverbindungen und minderwertiges Erz verusachter Rückgang des Eisen­ werkes ein, der schliesslich im Jahre 1881 zu dessen Auflassung führte. 1 4 Statistično poročilo trgovsko-obrtnijske zbornice v Ljubljani o obrtniji in prometu v Ljubljani leta 1870, Ljubljana 1872, brez pag. 176 Livarna Dvor: Veronikin prt z 177 Livarna Dvor: Primež za šiva- apostoli, 1833, Ljubljana, Na- nje, 1841, Ljubljana, Narodni rodni muzej muzej 178 Livarna Dvor: Glaviči za sprehajalne palice, 1841, Ljubljana, Narodni muzej 179 Livarna Dvor: Vrtna miza, druga polovica 19. stoletja, Novo mesto, Dolenjski muzej 180 Livarna Dvor: Kropivček, druga polovica 19. stoletja, Ljub­ ljana, Narodni muzej 181 Livarna Dvor: Stebrna peč, 182 Livarna Dvor: Vodnjak v Višnji druga polovica 19. stoletja(?), gori, 1872 Novo mesto, Dolenjski muzej 183 Livarna Dvor: Epitaf Carla Phi- iipa Smole, 1838, Šmihel pri No­ vem mestu, pokopališče 185 Livarna Dvor: Pokopališki križ, 1867, Žužemberk, pokopališče 184 Livarna Dvor: Zoisov nagrob­ nik, okoli 1836, Ljubljana, Žale 186 Livarna Dvor: Nagrobni križ Ignaca Šušteršiča, 1878, Novo mesto, Dolenjski muzej Ü f f i G h ira f c u n t N i\ fkiKuENdie nuu?t»afr.v tßinRf.srf •Ji:*. nrww CARL PHILIP SMOLA, imiabi-r ui.h Girren m mukn, rcms'i, 5 n .A IIK .V tN D U f .ft S P IT A l.S C C tJ n lD O I.H P S N* I Hill.OC’V AVI 1 MAI BVHIN I.N U