TRGOVSKI LIST
Ute XXIV.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za lno-eemstvo: 210 din), za ■/« leta 00 din, za Vi leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska
Časopis za trgovino, industrijo,
Številka 28.
Uredništvo: Ljubljana* Gregorčičeva ulica 23. Tet 25-52. Uprava: Gregor« čičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo.—
Plača in toži se v Ljubljani.
nid v Ljubljani St. 11.953,
IvIlAia vsak ponedeljek, sredo In petek
Uubllana. petek 7. marca 1941
fmma Posamezni vir/t številki din ■
Vedno stare šablone
Mnogo so danes pri nas govori
o	novem redu, ki da mora nastati in nekatere odmeve tega novega reda tudi pri nas že prav živo občutimo. Navzlic vsemu temu govorjenju o novem redu pa so ostale pri nas še vedno v .veljavi stare šablone in kakor vse kaže, nočejo od njih nekateri še dolgo popustiti, pa čeprav so se izkazale te šablone že kot zelo obrabljene.
Ena takšnih šablon je, da se skoraj vsaka resolucija neba s platoničnim pozivom na oblast, da se mora ta ali ona panoga bolj pospeševati. Zlasti so takšni apeli v navadi, kadar gre za kmetijstvo. Tedpj je skoraj neizogibno, da se naglasi potreba podpiranja kmetijstva s posebnimi ugodnostmi in podporami. Enako obrabljena šablona je tudi stalno ponavljanje v raznih resolucijah in govorih, da se mora pospeševati zadružništvo, ker bo potem nakrat »»"eh stisk konec.
Tako smo pred kratkim zopet brali v neki resoluciji, da more kmetskega gozdnega posestnika rešiti samo zadružna misel. Samo v tem primeru, če se bodo vsi kmetski gozdni lastniki združili v zadrugi, bodo mogli uspešno vnovčevati svoj les.
Navidezno se to prav lepo sliši, v resnici pa je stvar Čisto drugačna, kakor je izkušnja že več ko dovolj pokazala. Takšne lesne zadruge so se pri nas že davno ustanavljale in dokler je bilu lesna konjunktura, so te zadruge tudi uspevale. Takoj pa je bil konec njih glorije, kakor hitro je nasta-la na trgu depresija. Zadrugo so takrat doživljalo težke izgube in iz njih so niso znale pomagali drugače, kakor da so zahtevale od države, da jim izgube plača. Podobno se ni zgodilo le pri lesu, temveč tudi pri drugih zadrugah, ki so se lotile težavnega posla izvažanja kmetskih produktov.
Stvar je pač v tem, da v težki zunanji trgovini samo zadružna oblika prav nič ne pomaga. Zadružna oblika more dati le to, da olajša zbiranje izvoznih predmetov, njih prodaja i>a jo čisto trgovski posel. Čo se deset ali več gozdnih posestnikov združi v eno zadrugo, bodo sicer mogli ponuditi na trg večjo količino lesa in teoretično tudi mogli doseči večje prednosti zaradi večje količine, toda zaradi večje količino še niso nakrat postali tudi sposobni za lesno trgovino. Kadar je seveda konjunktura, kadar se lahko proda vsaka količina, bodo mogli tudi ti novi zadrugarji dobro prodati svoj les. Toda, kadar konjunkturo ni, kadar les ostaja, takrat tudi zadruga 110 bo pomagala.
Da se dvigne naša lesna trgovina, so potrebne zato druge stvari, ki morejo dvigniti no le kakovost naše lesne predelave, temveč ki morejo naše izvoznike tudi usposobiti, da so dorasli vsem velikim nalogam, ki jih morajo premagati v boju s tujo konkurenco. Samo stara šablona, da ima zadružništvo neko čudodelno moč v sebi, da hipoma premaga vse težave, ne zadostuje več.
Tudi proti draginji smo se sedaj borili le po starih šablonah. Najprej se je zagnal velik krik proti verižnikom, prekupčevalcem, na-idjnlcem cen in z njimi kar v eni
sapi tudi proti trgovcem. Zato so se izdajali proti njim drakonični predpisi, toda draginje vseeno ni bilo konec. In ni je bilo konec niti za one predmete, za katere se je zasebna trgovina sploh izločila. Ali je treba še močnejši dokaz, da stare šablone niso več uporabne?
Vsaka šablona se enkrat obrabi in tudi one šablone, ki se uporabljajo v javnem življenju, 110 morejo trpeti večno. Zato pa je čas,
da že enkrat revidiramo vsa ona zastarela gesla iz davnih dni in da začenjamo aktualna vprašanja reševati na drug način ko dose-daj. Kmetijstvo se ne more dvigniti s podporami, ki se razdrobe na tako majhne dele, da so brez učinka, temveč treba je dvigniti donosnost zemlje. Več in bolje je treba delati kakor nekoč in če je v industriji zmagala racionalizacija proizvodnje na vsej črti, tudi v kmetijstvu ne more iti vedno
po starem načinu. Prav tako pa tudi sama zadružna oblika ne bo pomagala, če ne bo tudi volje za povečano delavnost.
Pa tudi ta stara šabloua ne drži več, da more priti rešitev težkih vprašanj le od oblasti. Na ta način se pospešuje le birokratizem, dočim postaja rešitev od po-zameznikov, ki znajo in hočejo več delati, ki znajo in hočejo tudi bolje delati. Takšna nova šablona nam je sedaj potrebna.
5 privilegiji se ne ustvarja požrtvovalnost
Izkušnie zadružnikov to potrluieio
Pred tedni smo ponatisnili iz »Kmetskega lista« Članek g. Lojzeta Tomažiča o potrebi preporo-ditve zadružništva. V tem članku naglasa g. Tomažič, da so more iz neštetih primerov ugotoviti, da se zadružna misel ni mogla razviti in da je v praktičnem življenju skoraj na vsej Črti podlegla sebičnemu kapitalističnemu duhu. Nekateri zadružni polomi, katerih sanacijo mora nositi ves narod in zaradi katerih bo morala trpeti vsa generacija, pričajo, da v zadružnem življenju nekaj ni v redu. Ponekod da se je vsilila gniloba in da zato predstavljajo razne podpore le težka narodna bremena brez pravega haska ... član-kar zahteva zato, da se starejši zadružniki umaknejo mladim, ker ocividno so po njegovem mnenju starejši zadružniki krivi, če ni v zadružništvu vse na višku. Samo mladina more rešiti zadružno misel, samo mladina je poklicana, da prevzame odgovornost za lepo zadružno misel, ki je bila tako hudo omadeževana in vzame v svojo roko njeno organizacijo, preden ji bo zadan še hujši udarec. Mladina bo nosila težko bodočnost, kakršna se danes ustvarja.
Na ta članek je odgovoril v zadnjem »Zadružnem vestniku« g. Fran Trček, ravnatelj Zveze slo^ venskih zadrug in prav gotovo eden najboljših poznavalcev našega zadružništva, saj je vse svoje življenje posvetil zadružništvu, za katerega je delal tako kot mlad mož na najtežjem terenu ko tudi kot dozorel gospodarski strokovnjak.
V	svojem odgovoru pa pravi g. Trček v glavnem naslednje:
S citiranim člankom so prizadeti v resnici vsi praktični zadružni delavci, čeprav ne vsi enako, škoda pa, da člankar ni konkretno povedal, kdo je kriv. Tako je mogoče, da si bodo tolmačili članek sebi v prid tudi največji krivci, ker so sebičneži trdno prepričani’ da je sebičnost najkoristnejša čW veška lastnost. (Torej tudi v idealnih zadružnih vrstah so takšni ljudje. Op. ured.) — G. Trček nadaljuje: Priznamo, da smo praktični zadružni delavci prizadeti, ker smo premalo strogi proti sebi ko proti drugim. Vendar pa ni vse odvisno od posameznika, temveč tudi od okolja. Tudi najnese-bičnejši predsednik ne more dosti opraviti, če je obdan od samih sebičnih zadružnikov.
Nato prehaja g. Trček na zahtevo, da morajo mladi prevzeti zadružništvo v Svoje roko in pravi: »V zadnjem času mladi ljudje mnogo pišejo o zadružništvu, kar bi bilo razveseljivo. Zal pa se to pi-
sanje omejuje samo na omalovaževanje dosedanjega zadružnega dela, konkretnega pa vsebuje mnogo manj kakor pa so o tem že napisali stari zadrugarji. Naj mladi poleg zanimanja pokažejo tudi praktično izvedljivost in uspešnost svojih idej, pa se jim kmalu ne Ik> treba pritoževati, da jih »stari ne puste blizu«...
Na podlagi podrobnega poznanja našega zadružništva in duhovnih tokov v rijem moramo ponoviti nerazveseljivo ugotovitev, da se stari zadružni veterani po vrsti pritožujejo, da manjka sposobnega naraščaja in da kaže mladina kljub zadružni šoli, tečajem in predavanjem tako malo zanimanja, da moramo pogosto obupavati nad njo. Cela vrsta lepih, zdravih in potrebnih zadrug likvidira samo zato, ker so se njih voditelji postarali, naraščaja pa ni.
Kaj sledi iz teh očitkov na naslov starejših zadrugarjev in kaj iz njih očitkov na naraščaj?
Po našem mnenju 3amo eno: Ni tistega ognja in požrtvovalnosti In onega poleta v ljudeh ko nekdaj, ko se je pri nas začelo zadružno gibanje. Takrat ni nihče vprašal, kakšne privilegije ima zadruga, nihče se ni vpraševal, kaj zadruga nudi, temveč navdušeni zadrugarji so samo vpraševali, kje je treba zagrabiti za delo in tam so tudi zagrabili.
Vedno je v življenju tako, da prevelike udobnosti zmanjšajo dc-lovoljnost, trda potreba pa jo poveča. Od vseh strani podpirano zadružništvo ne potrebuje one po-požrtvovalnosti, kakršna je bila potrebna zadružništvu, ki se je uveljavljalo navzlic vsem težavam.
V	naravi in človeškem življenju vlada zakon varčnosti. Kdor more živeti že od privilegijev, temu požrtvovalnost ni potrebna.
Naj idealni zadrugarji pogledajo na razvoj zadružništva in na njegove sedanje težave tudi s te perspektive 1
Uublianski mestni proračun
je bil na proračunski seji soglasno sprejet in le v malo spremenjeni obliki, kakor je bil predložen. Tako je bila socialna davščina znižana od 3 na 2"/#, vendar pa je progresivna lestvica ostala. Bojimo se, da bo ta socialna davščina razvoju Ljubljane mnogo bolj škodovala, kakor pa koristila mestnim financam, ker se bo industrija še bolj ko dosedaj izogibala Ljubljane, Da je ta bojazen upravičena, dokazujejo številke in zelo tehtne pritožbe, ki so bile proti tej davščini vložene. Menda je pri nas že prišlo v navado, da nekateri mislijo, da jo vsaka davščina upravičena, samo če se uvede pod imenom socialna davščina.
Na seji se je tudi utemeljevalo zvišanje proračuna s tem, da so
so cene dvignile po indeksu Narodne banke za 53%, proračun pa samo za 11%. Takšno utemeljevanje moramo pač označiti kot silno malo srečno, ker nikakor ni rečeno, da ne bi smela mestna občina svojih izdatkov tudi zvišati. Da bi se v tem oziru moglo marsikaj doseči, dokazuje proračun sam* zlasti razne podpore in subvencije. Predvsem pa je čisto neutemeljeno, da se kar naprej zvišuje število mestnih nameščencev. Tako se je število pragmatičnih pogodbenih uradnikov in delavcev zvišalo od 624 v 1. 1936. na 898 dne 1. februarja 1941. Kje je utemeljitev za teh 274 novih nameščencev?
Ne samo posamezniki, tudi občine morajo danes varčevati!
Težke	št
Kam gre denar?
Za agrarne proizvode je nastala doba visoke konjunkture, zlasti za one kraje, ki pridelujejo mnogo. Ti kraji imajo največji dobiček od sedanjih visokih cen in vse države plačujejo tem krajem pretirano visok davek. Ti kraji imajo danes donar in ti kraji bi morali danes tudi v večji meri prispevati za izredne državne izdatke. V resnici pa dajejo manj, ker se še sedaj dajejo kmetijstvu po stari šabloni razne fiskalne ugodnosti, ki pa za
bogate agrarne sreze pač niso upravičeni. Zato je naravno, Čo zahteva »Jug. kurir«, da se kmetijstvo bolj obdači. Za naše kmetijstvo v Sloveniji mi ta predlog ne podpiramo, ne moremo pa odrekati predlogu »Jug. kurirja« upravičenosti zlasti z ozirom na podatke, ki jih navaja »Jug. kurir«.
Tako smo že pred dnevi objavili vest »J. K.«, da šest srezov Vojvodine izvozi 57% vseh naših svinj in da torej visoka izvozna
Inflacija glavni vzrok dviga cen V ponedeljek občni zbor Združenja trgovcev v Ljubljani Reklamacijski odbor razpravlja o pritožbah trgovcev 12. t. m.
Nove naredbe o kontroli: izvoza živalskih dlak, surove in ustrojene kože, krzna, krznenih izdelkov ter rogov, izvoza konoplje in lanu
uvoza biciklov, motociklov, avtomobilov in prikolic
uvoza filmov Les v mednarodni trgovini Opozorilo Zveze trg. združenj trgovcem Davčni svetovalec
cena svinjam koristi le tem srezom, dočim vsi domači potrošniki imajo od teh visokih cen le izgubo.
Teh 0 srezov pa ne zasluži samo velikansko od svinj, temveč tudi od koruze in žitaric.
Tako je teh 6 srezov pridelalo na 183.013 ha 1. 1939. 5,3 milijona sto-tov koruze, kar je 12,47% vsega pridelka v državi, te ni bil pridelek koruzo lani nič večji, verjetno pa je bil večji, je prodajnu vrednost koruze v teh šestih srezih 1.300 milijonov din.
Vrednost pridelane pšenice v teh 6 srezih znaša nad 1.100 milijonov din, vrednost industrijskih rastlin v teh 6 srezih 600 milijonov, vrednost ostalih proizvodov pa 400 milijonov din, da so dobili ti srezi samo od glavnih proizvodov lani
3100 milijonov din ali en srez povprečno nad pol milijarde din.
Zemljarine pa je plačalo vseh teh 6 srezov le 56 milijonov din, torej niti 2%.
Cisti dohodek od 100 jutrov dobre zemlje znaša daues v Vojvodini 300.000 din, v Srbiji 120.000 din, v Bosni 10.000, zemljarina pa v Vojvodini največ 25.000 din, Srbiji i8.000 din in v Bosni 12.000 dinarjev.
Na podlagi vseh teh številk se pač ne more oporekati upravičenosti zahtevi, da se zemljarina revidira in bogato donosna posestva bolj obdačijo. Vendar ne gre, da bodo še naprej pasivni kraji najbolj obremenjeni.
Občni zbor Združenja trgovcev v Ljubljani
ho v ponedeljek 10. marca ob 19.
Ker ni pričakovati, da bi bil občni zbor ob 19. sklepčen, se bo občni zbor začel točno ob 8. uri zvečer.
Na dnevnem redu so poleg običajnih točk tudi naslednje: Poročilo o gospodarsko-redakcijskem delu, poročilo o delu za zgradbo zavetišča za onemogle trgovce, poročilo o delu odbora »Pomoči«, volitev načelstva odšel;a in sklepanje o obveznem zavarovanju za primer smrti ter poročilo o socialnem zavarovanju trgovcev.
Zaradi važnosti občnega zbora naj se udeleže ljubljanski trgovci občnega zbora polnoštevilno.
8tev. 28.
mmmmmmmmsmamm
t Janko Jovan
V	siedo ponoči je umrl v Ljubljani zadet od srčne kapi Janko Jovan.
Vest o mnogo prerani smrti odličnega slovenskega gospodarskega delavca je globoko pretresla vso slovensko gospodarsko javnost, ki se je mogla ponovno prepričati o visokih sposobnostih pokojnika.
Že pred vojno se je Janko Jovan uveljavil kot zelo uspešen zadružni delavec, ki je mnogo storil za gospodarski dvig krajev, v katerih je deloval. Ko je prišel v Ljubljano, je postal ravnatelj Gospodarske zveze, ki jo je vodil od
1.	1910. do 1915. Na tem mestu se je izkazal no le kot dober poznavalec naših gos [Katarskih razmer, temveč tudi kot dober organizator, vešč gospodarski delavec, da je bilo kar naravno, da je postal
1.	1915. ravnatelj Žitnega zavoda. Vso vojno je vodil ta zavod in nič bolj ne dokazuje uspešnost njegovega dela, da je bil takoj po vojni imenovan na vodilno mesto v novo ministrstvo za prehrano. Njegovo visoko kvalificirano delo ga je priporočilo za to mesto. Dve leti kasneje se je Jovan vrnil k Žitnemu zavodu, nato pa je bil imenovan za pomočnika ministra za soc. politiko in ljudsko zdravje. Nato se je Jovan vrnil v Žitni zavod, ki ga je vodil do njegove likvidacije nakar se je vrnil k Gospodarski zvezi. Kmalu nato pa se je osamosvojil in postal samostojen gospodarski podjetnik. Prevzel je veletrgovino s papirjem, ki jo je vodil z njemu lastno spretnostjo in uvidevnostjo do svoje prerane smrti.
Čeprav pa se je Janko Jovan vedno ves posvetil delu za podjetja, katerim je načeloval, se je vendar tudi uspešno uveljavljal v našem gospodarskem življenju. Njegovi nasveti in predlogi so »e vedno upoštevali in ne le v gospodarskih krogih, temveč tudi na odločujočih mestih. Janko Jovan je bil vedno eden naših vodilnih predstavnikov našega gospodarskega življenja. Zato je opravljal tudi mnoge funkcije. Tako je bil član ravnateljstva Mestne hranilnice v Ljubljani, bil je član borznega sveta ter upravnega in finančnega odbora Ljubljanske borze, Zlasti mnogo pa je deloval tudi kot član razsodišča Ljubljanske borze.
Od 1. 1928. pa do svoje smrti je bil tudi član upravnega odbora K ID. Nekaj časa je bil tudi član upravnega sveta Stavbne družbe.
Pokojnik se je mnogo udejstvoval tudi kot gospodarski publicist ter so našli njegovi tehtni članki vedno močan odmev v javnosti. Tudi v tuje liste je pisal ter bi! s svojim temeljitim poznanjem naših gospodarskih razmer za to kar poklican.
Kot človek je bil Janko Jovan znan v vsej slovenski družbi po svojem plemenitem značaju, ki je bil vedno pripravljen pomagati. Bil je veselega značaja in zato prisrčno pozdravljen v vsaki družbi. Njegova večna dobrota, njegovo veliko razumevanje za potrebe drugih ljudi, njegovo veliko obzorje, vse to je imelo za posledico, da je vsak znanec postal tudi njegov iskren prijatelj.
Večna slava spominu Janka Jovana!
Žalujočim pa naše iskreno sožalje!
Zasedanje reklamacijskega odbora
Reklamacijski odbor pri fin. direkciji v Ljubljani bo začel razpravljati o pritožbah trgovcev proti odmeri pridobnine 12. t. m.
Interesenti naj se obrnejo zaradi ev. pojasnila svojih zadev na člane reklamacijskega odbora gospoda Albina Smrkolja, Vošnjakova 7, telefon 84-38 ali na g. Antona Rojino, Kolodvorska ulica, telefon 22-32.
Infladia glavni vzrok dviga cen
Znanstvenik mednarodnega slovesa o dvigu cen
V	svoji znani knjigi »Denarstvo po vojni«* piše znani gospodarski strokovnjak dr. Gustav CasscI, profesor na vseučilišču v Stockholmu, v tretjem poglavju o dviganju cen tole:
»V normalnih razmerah nastaja vsaka nova kupna moč s tem, da pride blago na trg po vrednosti, ki ustreza tej novi kupni moči. Skupna kupna moč ustreza torej vsak hip skupni množini dobrin, ki se morejo kupiti. Zvišanje kupne moči se more doseči le s sorazmernim zvišanjem proizvodnje dobrin. Če se v neki skupnosti ustvari umetna kupna moč v obliki novih plačilnih sredstev, bo ta umetna kupna moč konkurirala s pravo. Posledica le konkurence mora biti zvišanje cen. Dejansko mora iti zvišanje cen tako daleč, dokler ni ustvarila količina blaga, ki je na razpolago, ono skupno vrednost, ki zopet ustreza skupni kupni moči. šele tedaj je spet doseženo ravnovesje. To zvišanje cen pomeni za vse lastnike kupne moči omejitev količin blaga, katere morejo kupiti. Ravno ta omejitev omogoča, da ostane določna količina realnih porabnih dobrin za dodatno ustvarjeno kupno moč. Zvišanje cen je torej metoda, s katero se oropajo členi gospodarske skupnosti dela svojega realnega dohodka, ki bi jim v rednih razmerah moral biti na razpolago. Te vrednosti, ki ustrezajo temu odtegnjenemu realnemu dohodku, se potem laliko dajo na razpolago
lastnikom umetno ustvarjene kupne moči, pa naj bo to vlada lastne državo ali pa inozemski jemalei kredita.
Inflacija vodi torej vedno in
nehote k zvišanju cen, in to zvišanje cen — kot zadnji smisel inflacije — omogoča, da se dajo na razpolago realni proizvodi onemu, ki za to ne da na razpolago nobene protidajatvo. Z napredovanjem inflacijskega procesa sledi navadno tudi zvišanje mezd in ostalih vrst dohodka. Toda to zvišanje pride ponavadi naknadno, tako da so mnogi krogi prebivalstva prisiljeni omejiti se v svoji potrošnji. Če bi mogli v isti meri kot napreduje zvišanje cen, zvišati vse dohodke, ne bi bila dosežena nobena omejitev pri zadovoljitvi potreb, toda potem ne bi postali prosti tudi nobeni realni proizvodi za umetno ustvarjeno kupno moč. V smislu inflacije je, da naraščajo blagovne cene in sicer mora biti to zvišanje večje kot istočasno zvišanje delovnih mezd in ostalih dohodkov.
Samo po sebi umevne so vedno tudi nekatere vrste dohodkov, ki imajo od inflacije direktne prednosti in ki se veliko hitreje višajo kot blagovne cene. Osebe v tem prednostnem položaju dobijo torej povečanje njih realne kupne moči, toda to povečanje prinaša s seboj samo to, da mora biti omejitev realne kuone moči za ostali in daleč na j večji del prebivalstva še večja.
Volna in inilaciia
Finansiranje vojne predpostavlja, da se da zelo znatna količina realnih dobrin — blaga in delovnih storitev — neposredno na razpolago vodstvu vojne. Ker ne more iti proizvodnja v istem koraku, je to možno samo pod predpostavko, da se omeji potreba civilnega prebivalstva do skrajnosti. Taka omejitev je povzročena tudi sicer z davki in posojili, vendar na počasnejši način in še dolgo ne na tako učinkovit način kot s splošnim zvišanjem cen. Samo s lem, da je izzvano neposredno in dovolj močno zvišanje cen, lahko oprosti vojskujoča se vlada za svojo potrebo zadostno množino realnih proizvodov. To je vzrok, da je uspešno vodstvo vojne v resnično resnih razmerah skoro nemogoče brez inflacije. Vse vojskujoče se države so bile med svetovno vojno prisiljene prilagoditi se tej metodi in najbrž je čisto
gotovo, da bo kljub vsem žalostnim izkušnjam o posledicah te metode, ki vzbujajo pomisleke, pa je te izkušnje svet že imel, vendar ista metoda uporabljena v vsaki bodoči vojni, kadar gre za »biti ali ne biti«. Gospodarska znanost lahko izreče še toliko obsodb inflacije, vendar ne bo mogla preprečiti inflacije. Edini uspešen predpis, da sc prepreči takšna splošna nesreča, je očividno: »nikdar več vojne!«
Seveda sledi iz dejstva, da so v poznejših letih nastale revolucije povzročile še močnejšo inflacijo kot vojna, tudi novo svarilo: »nikdar več revolucije!« Edini siguren rezultat revolucije kaže, da je v vsakem primeru samo izredno močno poslabšanje vrednosti denarja, iz tega izvirajoče trpljenje za večino prebivalstva in nezasluženi dobički za nekatere maloštevilne.
Borba držav proti dvigu cen
Če pomislimo, da je zvišanje cen samo ena plat one metode finansiranja, katere označujemo a imenom inflacija, se nam adi vendarle nekoliko čudno, da skušajo vse države, ki so vodile več ali manj izrazito inflacijsko politiko, boriti se proti zvišanja cen. Tu se posebno jasno opaža pomanjkanje jasnega pogleda na dalekosežnost politike finansiranja, s katero so začele. Toda to dokazano pomanjkanje uvidevnosti ni bilo popolnoma nezavestno. To pomanjkanje je bilo diktirano od odpora, pogledati neprijetni resnici v obraz in pa tudi od nagnjenja odtegniti se odgovornosti za posledice nezdrave finančne politike. Te posledice morajo priti in zato se ne more popolnoma opustiti kritika te plati psihološke podlage za gospodarsko politiko preteklih let. Potrebno je bilo za vsako eeno preprečiti, da bi javnost jasno videla zvezo med zvišanjem cen in inflacionističnimi metodami finan-
* Nemški prevod >Das Geld-wesen nach 1914«, Leipzig 1926, str. 21-‘25.
siranja. Odgovornost za zvišanje cen ni smela na noben način pasti v breme držav, vlad ali centralnih bank! Oblastva so v zelo veliki meri doprinesla k otežitvi gospodarske prosvete ljudstva, ki bi bila potrebna in so še prispevala k okrepitvi splošnih napačnih predstav, ki so pozneje samo po sebi umevno postale resna ovira, da bi prišli zopet k zdravi gospodarski politiki.
KNJIGOVEZNICA
IUG0S10VAKSKE
TISKARNE
I	reg. zadr. z o. za*- ■
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6 *
Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda konte, itra-ce, tournale, Šolske zvezke, mape, odfemalne knjižice, risalne bloke Itd.
Krivda se skuša zvaliti na posrednike
Predvsem je bila temeljito izrabljena priljubljena metoda prevaliti krivdo za vsako zvišanje cen na posrednike in špekulante, tako govoro uradna poročila o vzrokih draginjo. Tudi vodilna mesta so z vidno zadovoljnostjo poslušala psovke, s katerimi je ljudski jezik označeval one, katerim je veljala ljudska jeza in na katere se je namenoma valila vsa krivda. To seveda nikakor ne pomeni moralič-nega opravičevanja »vojnih dobičkarjev« za vse, kar imajo lahko na svoji vesti. Toda, da bi videli
jasno dejanski potek dogodkov, je izredno važno opozoriti, da ne more biti pravi vzrok za splošno zvišanje cen nikdar v špekulaciji. Inflacijski proces je oni, ki z nc-odoljivo silo žene smer cen navzgor. Če pa cene naraščajo, bodo vedno veliki in, lahko sc reče, nezasluženi dobički pripadli nekim skupinam oseb. Te skupine obsegajo predvsem one, ki so lastniki trajnih produkcijskih sredstev ali imajo blagovne zaloge. Toda te skupine niso ostro omejene, temveč more vsakdo s primernim nakupom priti v enak položaj in nato mu pripade nezasluženi dobiček. Ta pojav se imenuje dobičkarstvo in javnost si lahko predstavlja, da obremenjuje pridobljeni dobiček ceno blaga in da je zato dobičkarstvo direktno so-vplivajoči vzrok zvišanja cen. Vj nekaterih primerih je to lahko pravilno, na splošno gledano pa pomeni to ljudsko pojmovanje popolno nepoznavanje vzročnih zvez.
Boi proti zvišaniu cen
Uradne izjave in ljudsko pojmovanje vzrokov za dviganje cen vodijo skupno k poskusu preprečiti dviganje cen. Take poskuse delajo v velikem obsegu v vseh državah, istočasno pa neženirano nadaljujejo inflacijo. V našem demokratičnem času je šla pot do moči skozi najbolj možno razumevanje za gospodarsko modrost ljudskega zastopstva. Za elementarno politično pojmovanje je bilo vedno popolnoma naravno, da je hotelo vse nevšečnosti v ljudskem življenju preprečiti s tein, da jih je prepovedalo; tako tudi tukaj. Zvišanje cen je bilo zlo in zato je morala zakonodaja zvišanje cen enostavno prepovedati. Tako so prišle na svet odredbe o maksimalnih cenah. Zaman so dokazovali znanstveniki, da je bik samo-Iasten poseg v tvoritev cen, ki je najvažnejši regulator gospodarske skupnosti, nemogoča stvar. Zaman so napovedovali težke posledice, ki jih morajo imeti taki posegi. Nič ni pomagalo! Moderna družabna skupnost je morala na svojo sramoto in v svojo škodo še enkrat prestati trdo šolarsko vzgojo o prvih načelih socialne ekonomije in denarstva, kar so okusili tako številni narodi v inflacijskih dobah od časa starih Egipčanov naprej, no da lii sc pri tem kaj prida naučili.
Samo po sebi umevno se zvišanje cen s takimi sredstvi ni dalo preprečiti, nadaljevalo se je neizprosno. Dejansko plačnne cene so se vedno bolj in bolj oddaljevale od zakonito določenih cen. Zakotna trgovina je postala polagoma — vsaj v državah z nesorazmerno močno inflacijo — pretežni del trgovine in zakonodaja je bila vedno znova prisiljena zvišati svoje maksimirane cene, da bi te vsaj nekoliko soglašale z dejanskim položajem.
Pri tem so skušali tiščati nekatere skupine cen delj časa na nizki ravni. Posledica tega je bila znatna sprememba v razmerju cen med seboj in tako polom mehanizma, ki je v tvoritvi cen za reguliranje vsega gospodarskega življenja. Dotična gospodarska skupnost je bila zaradi tega nezadostno preskrbljena z onimi potrebnimi predmeti, katerih cene so bile držane prenizko in potrošnji je manjkala prisilnost omejitve, katero izvaja normalna cena, ki je določena po racionalnih razlogih. Podrobnejše proučevanje socialno-gospodarskih posledic in poskusov preprečiti dviganje cen ne spada v okvir pričujočega dela. Tu naj bo opozorjeno samo na poskuse »omiliti draginjo«, ki so jih pod-vzele vse vlade, dočim so istočasno * nadaljevanjem svoje inflacijske politike gnale navzgor vse cene. Naravno je, da ta prizadevanja niso mogla preprečiti nadaljnjega zvišanja cen, niso pa mogla tudi osvoboditi množice konsu-mentov od prisilnega pritiska za omejitev konsuma, kar je zadnji
finančni cilj inflacije. Olajšanje se1 je dalo doseči pri nekaterih posebno življenjsko potrebnih dobrinah ali nekaterih skupinah prebivalstva. Toda olajšanje je potem spet pomenilo polom normalnega mehanizma tvoritve cen. Ti poskusi za »omiljenje draginje« so dobili razne oblike direktne denarne podpore nekaterim državljanom, »priprava sredstev v svrho reguliranja cen«, da bi se omogočila prodaja nekega blaga pod normalno ceno in da bi se krila izguba s pomočjo državnih sredstev, vzdrževanje tarif v državnih podjetjih pod lastnimi stroški itd. Finansiranje teh pocenitvcnih akcij je bil« večinoma nov direkten povod za novo inflacijo in novo zvišanje cen, ki je zahtevalo spet nove ukrepe za »omiljenje draginje«.
Končni rezultat državnih posegov je bila torej popolna desor-ganizacija normalnega procesa tvoritve cen in nadaljnje poslabšauje inflacije.
S splošnim dvigom cen, katerega je povzročila ustvaritev umetne kupne moči, je inflacija poslabšala vrednost denarja. Vse cene so bile računane v manjših enotah; so rasle kakor številke pri dolžinskih iu površinskih merah, čim manjša je »mota mere. V začetku, dokler je dviganje cen še zelo neenakomerno in se drži v razmeroma znosnih mejah, je na splošno težko spoznati stvar s te strani.
Poudarjanje gospodarske vede, kaj je dejanski pomen tega zvišanja cen, je naletelo v prvih vojnih letih na močno nezaupanje in v splošnem na odklonilno stališče. To odklonilno stališče je bilo pospeševano zaradi interesov vlad in centralnih bank, ki so na vsak način morale preprečiti, da hi javnost videla, da gre za dejansko poslabšanje vrednosti denarja. Šele po dolgih polemikah in po poslabšanju vrednosti denarja, ki se ni mogla več tajiti, jo bil polagoma ta odpor opuščen.
*
Vse to je bilo objavljeno že leta 1926. Ne more se reči, da bi stare izkušnje kaj dosti pomagale sedanji dobi.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad iz-vršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Polite vesli
Zaščito britanskih interesov ne* | uvedena, v Ital. Somaliji. Za guver-
Angleški poslanik je Uročil v »reclo ob 10. dopoldne bolgarskemu ministrskemu predsedniku Fi-lovu uradno sporočilo, da je Vel. Britanija pretrgala diplomatske stike z Bolgarsko.
V noti, ki jo je izročil poslanik Kendell min. predsedniku Filovu, se naglasa, da bivanje nemške vojske v Bolgarski ogroža državo, ki je zaveznica Vel. Britanije. S svojim sporazumom z nemško vlado je bolgarska vlada olajšala izvedbo nemških načrtov ter je v zvezi s tem izvedla celo pomembne mobilizacijske ukrepe. Vlada Nj. Vel. mora zato sklepati, da je bolgarska vlada daleč od tega, da bi ohranila svojo neodvisnost. Zadostuje kot dokaz že to. da je Bolgarska pretrgala svoje diplomatske odno-šaje s Poljsko, Belgijo in Nizozemsko, ki so zaveznice Vel. Britanije. Ker je nadalje Vel. Britanija v vojni z Nemčijo, nemške čete pa neprenehoma prihajajo r>% Bolgarsko in ker se je Bolgar..xa popolnoma podredila nemški politiki, je po mnenju vlade Nj. Vel. popolnoma nesprejemljivo, da bi diplomatsko predstavništvo Vel. Britanije še •stalo na Bolgarskem. Zato je dobil nalog, da umakne diplomatsko misijo Nj. Veličanstva iz Sofije in sato prosi bolgarskega min. predsednika, da mu da potrebne olajšave, da zapusti Bolgarsko.
Bolgarski min. predsednik FUov je vzel noto britanske vlade na «nanje ter v nadaljnjem razgovoru izjavil, da je prepričan, da bo Nemčija zmagala.
Angleški poslanik Kendell je izjavil novinarjem, da bo odpotoval br, Sofije najkasneje v torek.
Bolgarski xun. minister Popov je obvasttl poslanike bivše belgijske, poljske in nizozemske vlade, da so z ozirom na najnovejši položaj njih misije končane in da se naj' pripravijo za odhod iz Bolgarske.
Poročila is Sofije pravijo, da so nemške čete vzele pod svojo kontrolo tudi vse radijske in telefonske postaje in ves brzojavni promet. Tudi bolgarska policija je popolnoma pod nemško kontrolo. V Sofijo so prispeli tudi organi nemške tajne policije.
Angleški zun. minister Eden in šef britanskega gen. štaba gen. DU1 sta v sredo zaključila svoje razgovore z grškimi političnimi voditelji in v iaškimi osebnostmi. Uradni kominike, ki je bil izdan o teh razgovorih, pravi, da je bil med angleško in grško vlado dosežen popoln sporazum o vseh vprašanjih, ki se tičejo Balkana. Za«top-, niki obeh vlad so z največjo vestnostjo proučili položaj na Balkanu. Ugotovili sta popoln medsebojni sporazum.
Pred svojim odhodom ir. Grčije je objavil Eden poslanico grškemu narodu. V njej se najprej zahvaljuje za prisrčen sprejem v Grčiji, ki je v sedanjih trenutkih tem bolj pomemben. Izreka občudovanje grškemu narodu za njegov sijajen odpor. Svojo poslanico zaključuje:	Pred 2300 leti je bilo
rečeno v Atenah: Skrivnost sreče je v svobodi, skrivnost svobode pa v pogumu. Grški narod je dal tej tradiciji novo življenje. Anglija je ponosna, da moreta angleška mornarica in angleško letalstvo pomagati v tej vojni Grčiji. Ne bomo odnehali, dokler ne zmagamo.
Moskovski radio je v sredo r.e tretji večer zaporedoma objavil znano uradno izjavo sovjetske vlade, da ne odobrava prihoda nemških čet na Bolgarsko in da bo zaradi tega koraka bolgarske vlade postala Bolgarska bojišče.
V Berlinu so zelo optimistični glede odgovora, ki ga bo dala Turčija na poslanico Hitlerja. V Berlinu so prepričani, da bo turška vlada pravilno razumela poslanico in dala za Nemčijo v vsakem primeru ugoden odgovor.
Hitler je predlagal Turčiji, kakor poročajo ameriški listi iz Ankare: 1. sklenitev nenapadalnega pakta med Nemčijo in Turčijo,
2.	Turčija naj bi posredovala med Grčijo in Italijo ter bi Nemčija in Turčija skupno prevzela nekatera jamstva za Grčijo. Ni verjptno, da bi Turčija te predloge sprejela.
V Berlinu naglašajo, kakor poročajo berlinski poročevalci naših listov, da mil' na Balkanu zavisi le od stališč Turčije in Grčije. Kako se naj to prav za prav razume, ni bilo podrobneje pojasnjeno.
Tržaški »Piccolo« piše, da je sovjetsko stališče glede Balkana, kakor je izraženo v znani vesti agencije Tass, samo navidezno v na-spr<~ - mnenjem držav osi.
C i mobilizacija je proglašena v Sofiji in velja za vse moške od 16 do 65 leta, če so oproščeni vojaške službe.
Iz Rima odklanjajo še nadalje vsako posredovanje za likvidacijo
r.iko-italijanskega konflikta.
Bolgarskem prevzamejo Združene drtave Sev. Amerike.
Maršal Giiring je prišel na Dunaj, kjer se je sestal z generalom An-tonescom. Listi menijo, da sta se posvetovala o obrambnih vprašanjih Romunije ter o gospodarskem sodelovanju obeh držav, ki naj bi se še poglobilo.
Na bojiščih v Libiji, Eritreji in Albaniji ni nobenih posebnih sprememb. V Abesiniji uspešno prodirajo abesinski patrioti, ki so zavzeli trdnjavo Burie, nato pa dalje napredovali proti Debrimarkosu, ki je samo še 200 km oddaljen od Adis Abebe.
Britanska vojaška uprava je bila
nerja je imenovan general Cun-nlngham.
Reuter poroča, da so angleška letala znova bombardirala Brest, ki skuži kot oporišče nemškim podmornicam.
Angleške vojne ladje so napadle neki kraj na Lofotih v severni Norveški, nato pa izkrcali čete, ki so zajele nekaj norveških in nemških ribičev ter uničile nekatere ribiške ladje. Nato so se ladje umaknile. Nemško poročilo zagotavlja, da Ima vse to le propagandističen namen.
Nemčija ima baje po ameriških
vesteh v Tripolitaniji že 100.0001 ubitih.
vojakov in 1000 tankov, namerava pa to vojsko zvišati na 12 do 15 divizij, to je na 150.000 mož. Nadalje se poroča, da so nemške čete tudi že v Casabtankl v Franc. Maroku. Vse te vesti pa še niso potrjene.
Med USA in Mehiko je bila sklenjena nenapadalna pogodba.
Kitajci poročajo, da so redne kitajske čete 28. februarja pognale v zrak dva mostova na železniški progi Tientsin—Fukov ter uničili velik del te proge. Dva dni prej so nenadoma zasedle mesto Pin llu ter ujele japonskega komandanta žandarmerije. Nad 1000 japonskih vojakov je bilo pri zavzetju mesta
Naredba o kontroli izvoza
živalskih dlak, turove in uttroiene kože, krzna In krznenih izdelkov ter rogov
»Službene novinec z dne 1. marca so objavile tudi naslednjo uredbo o kontroli izvoza živalskih dlak, kože, krzna itd. (Tri naredbe o kontroli izvoza jajc, perutnine in divjačine, v živem, zaklanem in predelanem stanju ter naredbo o kontroli izvoza puha smo objavili že v St. 27. »Trgovskega listac Ker so te naredbo precej enake, ne bomo objavljali tu onih določb, ki so popolnoma iste z določbami v prej navedenih naredbah.)
§ 1. Ifcvoz živalskih dlak i/. car. tar. 72 in 78, surovih in strojenih kož in car. tar. 76, 83, 370 in 373, krzna in krznenih izdelkov iz ear. tar. 3S2 in 383 ter rogov i/, car. tar. 77 se postavlja pttfl kontrolo direkcije za zunanjo trgovino.
§ 2. V smislu te naredbe se smatrajo:
a) kot surova koža; vse vrste mokrtr nasoljenih in suhih kož. od velike in drobne živine kakor kože: konj, žrebet, goved (bikov, volov in krav) juncev, telet (z glavo in nogami ali brez glavo iu nog), svinj, jagnjetov (bela iu črna), jarcev, ovc, ostriženih ovc, kože jarcev in koz, odpadki surovih kož drugi živalski odpadki, ki se ne morejo uporabiti za jed ko tudi vse vrsto kož divjačine 1, navadne: volčje, zajčje, lisičje, kože srn in jazbecev, 2. fine: kože divje mačke, veverice, krta, polha, kune, dehorja, šamšarice, hrčka, vidre in druge (car. tar. 76 in 83),.
b) kot strojeno kožo; vse vrste predelane ali polpredelane kože, liodisi od velike živine ali drobnice, kakor so to: barvane in ne-barvane goveje in telečje kože, podplati v kruponih, vratovi, okraj-ki podplatov, kravine, blank, svinjska cepana in galanterijska, jagnječja, jarčja, ovčja, kozja barvana in nebarvana (car. tar. št. 370) in sulii odpadki kož (car. tar. 373), krzna in krzneni izdelki (car. tar. 382 in 383),
c) kot živalske dlake: svinjske ščetine (car. tar. 78), goveje, kozje ustrojene in ostrižene, zajčje (divjih, navadnih, domačih in an-gorskih zajcev) in drugih (car. var. 72),
č) kot rogovi: goveji, jelenji, ovčji in kozji, njihovi vrhovi in odpadki, nadalje parklji in kopita ter njih odpadki (car. tar. 77).
Vsi ti predmeti se smejo izvoziti samo na podlagi izvoznega po trdila. Določila o izvoznih potrdilih »o ista kakor v prejšnjih naredbah.
§ 5. jo isti kakor § 5. naredbe o kontroli izvoza puha.
§ 6. dolo&i v glavnem isto kakor § 6. drugih ttaredb o kontroli izvoza. Firme morajo vložiti v 30 dneh po uveljavljenju te naredbe prošnjo za vpis v register izvoznikov ter morajo pri tem navesti predmete, za katere se hočejo zaregistrirati. V objavi o pro-tokolaciji oz. prepisu iz trgovin skega registra mora biti izrečno navedeno, da se firma bavi s trgovino ali predelavo vseh ali posameznih skupin predmetov, naštetih v § 2. te naredbe.
Nadalje se mora priložiti: potrdilo o plačanih davkih, potrdilo da prosilce hi pod konkurzom ali
v prisilni poravnavi, carinsko deklaracijo ali duplikate tovornih listov, ki se glase na prosilca kot dokaz, da se je bavil z izvozom predmetov »tirih skupin, naštetih v § 2. te naredbe, potrdilo trgovinske zbornice, da se je bavil s trgovino navedenih predmetov kot s stalnim poklicem najmanj 3 leta, potrdilo pristojne zbornice o pripadnosti obveznemu združenju, ustanovljenemu po Obrt. zakonu.
Ce ni prosile.e delal samostojno, mora priložiti potrdilo pristojne zbornice, da Je bil zaposlen ▼ takšni trgovini in da je imel tu vodilno mesto. Ostale določbe kakor v § 6. drugih naredb.
§ 7. Izvoznik, registriran za izvoz v § 2. te naredbe naštetih predmetov mora položiti pri direkciji kaTeijo 50.000 din.
§ 8. in § 9. sta identična z istimi paragrafi drugih naredb, le § 9. ima še naslednji dostavek:
Dokler se ne uatanovi zajednica izvoznikov, razdeljuje izvozne kontingente direkcija po zaslišanju zastopnikov začasnega odbora, ki ga imenuje minister za trgovino in industrijo.
§§ 10., 11. in 12. so identični a § 10., 11. in 12. drugih naredb.
§ 13. Ta naredba stopi ▼ veljavo z dnem objave r »Službenih novinah*.
Maredba o kontroli Izvoza konoplje In lanu
Izvoz konoplje in lanu iz ear. tar. 38,2 se postavlja pod kontro-
lo	direkcije za zun, trgovino. Kot konoplja in lan se razumejo v smislu te naredbe stebelca konoplje in lanu ko tudi vse vrste vlaken in odpadkov iz konoplje in lanu.
Izvoz teh predmetov je dovoljen le na podlagi izvoznega potrdila direkcije. Predpisi glede izvoznih potrdil, vlaganja proženj za ta potrdila so v glavnem ista ko v podobnih naredbah. Novo pa ;ie, da mora lastnik trgovskih obratov predložiti poleg drugih dokazil še prepis obrtnega dovolila za trgovino s konopljo in lanom, prepis iz trg. registra o protokolaciji firme, potrdilo drž. tožilca, da ni bil obsojen na izgubo častnih pravic, potrdilo, da ni pod konkur-zom ali v prisilni poravnavi in podatke o izvozu konoplje in lanu v zadnjih treh letih.
Prijave za registracijo se sprejemajo dvakrat na leto, in sicer aprila in oktobra.
Po registraciji mora izvoznik položiti kavcijo v višini 30.000 din.
Izvozne kontingente razdeljuje direkcija. Proti njenim odlokom je dopustna pritožba na trg. ministra v roku 8 dni po vročitvi odloka.
Izvozno potrdilo se more podaljšati, če je bilo za podaljšanje zaprošeno najmanj 15 dni pred potekom veljavnosti potrdila.
Proti kaznim, ki jih izreče direkcija, je dopustna pritožba na trg. ministra v 15 dneh po sporočitvi kazni.
Naredba stopi v veljavo po njeni objavi v »Službenih novinahe
V	treh mesecih po uveljavljenju te naredbe mora direkcija izvršiti revizijo vseh registracij in izdati primerne ukrepe, da se začne izvajati ta naredba.
Naredba o kontroli uvoza bi-eiklov. motociklov in avtomobilov ter njihovih prlkolle
§ 1. Uvoz biciklov iz t. št. 672, motociklov in prikolic iz t. št. 673, avtomobilov in prikolic iz t. št. 675 uvozne carinske tarife iz vseh držav se postavlja pod kontrolo direkcije za zun. trgovino.
§ 2. Blago iz čl. 1, te naredbe morejo uvažati:
1. trgovci, predelovalci ali posredniki, ki se bavijo s trgovino tega blaga in ki »o za registri rani pri direkciji ali njenih organih na podlagi uvoznega potrdila, ki ga izdaja direkcija.
2. oni, ki uvažajo to blago za lastno uporabo, ne pa zaradi trgovine, če jim na njih prošnjo izda direkcija uvozno potrdilo.
3. oni, ki hočejo uvoziti bicikel kot svojo osebno last in kot prtljago, ga morejo brez uvoznega dovoljenja direkcije.
Uvozno potrdilo (uverenje) mora vsebovati:
a) številko potrdila,
b) številko, pod katero je uvoznik registriran,
c) ime ali naziv uvoznika in njegov sedež,
č) vrsto, količino, vrednost in izvor blaga,
d) carinarnico, pri kateri se bo blago carinilo,
e) način plačila,
f) pogoje, po katerih se izdajo potrdila,
g) rok veljavnosti potrdila,
h) opozorilo, v katerih primerih se potrdilo razveljavi,
i) navodilo za carinarnico, ki bo blago carinila.
Uvozno potrdilo more vsebovati tudi druge podatke, v smislu uredbe o kontroli zunanje trgovine.
Vsakemu potrdilu »e mora priložiti kontrolni list, ki ga mora pristojna carinarnica dostaviti direkciji v 5 dneh po carinjenju.
§ 4. Uvozna potrdila izdaja di rekcija in brez njih se ne more blago cariniti. Uvozna potrdila so javne listine in neodsvojljive.
§ 5. Uvozniki § 2. toč. 1. morajo t 20 dneh po uveljavljenju te naredbe vložiti na direkcijo prošnjo za registracijo.
Tej prošnji se mora priložiti:
1. kolkovan prepis in overjen obrtnega dovoljenja ali pooblastila po § 456. obrt. zakona.
2. Potrdilo pristojnega obveznega združenja o članstvu. Trgov-
ci pa potrdilo zbornice o pripadnosti k obveznemu združenju.
S. Zadruge priloze potrjen prepis svojih pravil.
4. Seznam uvoženih količin blaga iz § 1. v zadnjih dveh letih z označbo številk in datumov uvoznih carinskih deklaracij (količin in vrednosti) in carinarnice, pri kateri se je uvozilo blago. Uvoznik mora priložiti originalne deklaracije, ki se mu bodo vrnile.
O izvršeni registraciji mora direkcija obvestiti prosilca z odlokom. Proti temu odloku je dopustna pritožba na trg. ministrstvo v 15 dneh po sporočitvi odloka.
§ 6. l'o registraciji mora uvozr nik v 15 dneh položiti pri direkciji kavcijo 50.000 din, zadruge p« 12.500 din. Kavcija služi kot jamstvo, za natančno izvajanje določb naredbe in pogojev, navedenih na uvoznem potrdilu. Kavcija se vrne uvozniku po prenehanju registracije, razen v primerih § 9. zadnji odstavek te naredbe.
§ 7. Prijave za registracijo s* sprejemajo januarja, aprila, juli-a in oktobra.
Po vsakem koledarskem letu mora direkcija po dolžnosti revidirati registracije ter črtati iz registra one, ki v zadnjem preteklem koledarskem letu niso uvažali blaga iz 1. te naredbe.
§ 8. Registracija preneha:
a) če uvoznik ne položi pravočasno kavcije,
b) če hoče uvoznik, da se črta iz registra,
c) če uvoznik opusti trgovino ali preneha veljati obrtno dovoljenje,
č) če nastopi primer po § 9.
§ 9. Direkcija more po izvedenem postopku začasno ustaviti izdajanje uvoznih potrdil registriranim uvoznikom:
1. če uvoznik ne postopa po pogojih uvoznega potrdila,
2. če uvoznik ne nabavi določene vrste blaga ali blago določenega izvora,
3. če uvoznik ne kupi blaga po določenih cenah,
4. če uvoznik ne da pravočasno podatkov o zalogah blaga in o cenah, po katerih je blago kupil.
Trajno more ustaviti direkcija uvozna potrdila uvoznikom, katerim je bilo trikrat ustavljeno začasno izdajanje uvoznih potrdil v teku 24 mesecev.
Trajna ustavitev izdajanja uvoznih potrdil ima za posledico črtanje iz regietra uvoznikov. V tem primeru pripade položena kavcija posebnemu proračunu direkcije.
§ 10. Naredba stopi v veljavo na dan njene objave v »Službenih no-vinali«, določbe čl. 2. iu 4. pa 30 dni po njenem uveljavljenju, t. j, 30. marca.
Maredba o kontroli uvoza filmov
Uvoz filmov iz car. tar. 418/b iz vseh držav se postavlja pod kontrolo direkcije za zun. trgovino.
Za uvoz filmov je potrebno uvozno potrdilo. Določila glede tega potrdila so ista ko v vseh drugih enakih naredbah. Uvozno potrdilo se ne izda, dokler filmska centrala v Beogradu predhodno ne ugotovi dejansko vrednost filma in pravico predvajanja.
Uvoznik mora zaprositi za vpis v register uvoznikov filmov v 15 dneh po uveljavljenju te naredbe.
Po izvršeni registraciji mora uvoznik v 15 dneh položiti kavcijo 20 tisoč din, zadruge pa samo kavcijo v višini 5 tisoč din.
Druge določbe glede registracije, kavcijo itd. so iste kakor v podobnih naredbah.
Vreče
vseli vrst kupujem, kakor razno odpadke in cunje - Plačam po najvišjih dnevnih cenah
Zavržen Jože
(Grebenc) Ljubljana. Praiakov« ul. 2
Dr. Joža Lavrič:
Les v mednarodni trgovini
Izvleček iz referata na gozdarski anketi
Direkcija naj izplačuje akontacije izvoznikom
Nekateri predmeti se morejo izvažati le pod pogojem, da se plačajo pri direkciji za /.itn. trgovino. Ta pa likvidira te zneske šele potem, ko definitivno obračuna s tujimi kupci, kar traja navadno 5 do 8 tednov. Izvozniki morajo torej tako dolgo čakati na denar, bar jih spravlja dostikrat v veliko zadrego, ker vedno potrebujejo znatne zneske. Zato bi bilo edino pravilno, da bi izplačevala direkcija izvoznikom določene akontacije na izvoženo blago. Te bi morale znašati vsaj 50% vse vrednosti terjatve. Nobene težkoče ni, da bi direkcija tej zahtevi ustregla. Naj ji zato tudi ustreže.
Zajednica za kože v Zagrebu
V	prostorih zagrebške trgovinske zbornice je bil v ponedeljek ustanovna skupščina Znjednice za kože v banovini lirvatski. Skupščine so se v velikem številu udeležili tudi zastopniki oblasti, članstvo v novi zajednici je obvezno.
V	Zajednici bo včlanjenih 2790 mesarjev, 021 trgovcev, 240 klavnic, 90 usnjarskih obrtnikov- 11 industrialcev in 8 zadrug.
Proračun je predviden na 1 milijon 95.000 din dohodkov. Vsak član bo moral plačati 075 din od vsakega kg surove kože, kar bo dalo 900.000 din. Vsa proizvodnja goveje, telečje in kože juncev ter konj se ceni v banovini lirvatski na 40 vagonov mesečno ali 480 vagonov letno.
175.000 din bodo dale pristojbine za registracijo, 20.000 din pa bo drugih dohodkov.
Izdatki pa bodo naslednji: plače uradništvu 283.000, preizkušnja materiala 150.000, upravni stroški 100.000, nabava pohištva 75.000, nagrade 50.000, dnevnice <>8.000, davki in takse 30.000, potni slro? iHu 40.000 din itd.
Ustanovil se bo centralni laboratorij za proučevanje materiala.
Za predsednika zajeduice je bil izvoljen industrialec Stanko Kosem iz Varaždina, za podpredsednika pa trgovec Anton Raum iz Zagreba in Inž. Vedriš iz Novi-grada.
Količina in cena koruznega kruha
Na podstavi čl. 7 uredbe o ukrepih za prehrano prebivalstva in vojske s kruhom, Sl. 1. št. 413/70/40 in 61. 3 uredbe o mletju in kruhu, Sl. 1. št. 708/100/40, jo ban g. dr. Marko Natlačen dne 4. marca izdal naslednjo odredim:
Čl. 1. Poleg kruha, predpisanega v odredbi VIII/K. št. 2024 z dne 28. dec. 1940, Sl. 1. štev. 9/1/1941, sinejo peči pekarne 'v dravski banovini tudi kruh iz koruzne moke.
Čl. 2. Kruh iz koruzne moke se peče v komadih po 0'84 kg teže in ee sme prodajati po 4 din za komad.
Čl. 3. Za kruh, ki se peče po tej odredbi, ne veljajo predpisi na-redbe VIII. št. 10-17/1 o nakaznicah za kruh in moko. Služb, list št. 58/7/1941.
Čl. 4. Prekrški te odredbe se kaznujejo po čl. 8. uredbe o kontroli cen.
»Službeni list«
banske uprave dravske banovine K dne 5. marca je objavil: Uredbo o spremembi zakona o Nar. banki — Uredbo o dopolnitvi zakona o drž. pravobranilstvu — Odločbo o oprostitvi 12.000 ton sladkorja ©d plačila carinskih davščin — Pravilnik o ureditvi razmerja med direkcijo za zun. trgovino in Nar. banko — Naredbo o spremembah in dopolnitvah naredbp o kontroli uvoza umetnih gnojil, žvepla in modre galice — Spremembo in dopolnitev naredbe o kontroli izvoza žive živine — Pojasnilo § 78. zakona © gozdih — Odredbo o ustavitvi izplačevanja kuponov in
Za Slovenijo, ki je do polovice pokrita z gozdovi, je les eden izmed njenih prvih gospodarskih činiteljev. Istotako pa tudi za vso državo, katere trgovinska bilanca sloni v dobri meri na lesu.. V mednarodni trgovini pa spada les po svoji vrednosti na peto mesto.
Še večjega pomena pa je les, ako primerjamo vrednost njegove produkcije z vrednostjo produkcije drugih surovin in življenjskih potrebščin, ker pride od lesa v mednarodni promet le okoli 4% svetovne produkcije, dočiin je pri drugih važnih surovinah in življenjskih potrebščinah ta odstotek mnogo večji. Po vrednosti svetovne produkcije je les na drugem mestu.
Statistika produkcijo in potrošnje lesa je zelo pomanjkljiva. To tudi v državah, ki imajo sicer dobro statistiko. Pač pa razpolagamo posebno v zadnjem času z zadostno statistiko o mednarodni trgovini. Za izpopolnitev te statistike sta se posebno trudila Mednarodni kmetijski urad v Rimu in Comite International du Bois iCIB) na Dunaju.
Vsa potrošnja lesa na svetu se ceni letno na približno 1,2 milijardi m*. Od tega bi odpadlo 500 milijonov m® na les za kurjavo, ki pa v mednarodni trgovini nima skoro nobene važnosti. Za to trgovino prihaja v poštev le tehnični les, predvsem pa mehki tehnični les, katerega delež v mednarodni trgovini je znašal 1.1937. 92'5%. Ta les proizvajata predvsem severna Amerika ter Evropa, ki imata 58 % vse površine iglavcev.
Leta 1937., za katero so nam na razpotago ipodatki, je bila glavni izvoznik lesa Kanada s 197>%. Za njo pride Finska in tih ob njej Rusija. Delež ostalih držav je manjši, čeprav je delež švedske še vedno velik. Jugoslavija je le pred Estonsko, Litvo in Norveško. Na evropski izvoz je odpadlo 73% izvoza.
Med državami uvoznicami pa
(v 1. 1937.) daleč prekaša vse Velika Britanija, ki vzame sama '/:) vsega svetovnega uvoza. Od tod tudi ogromen vpliv angleškega trga na cene lesa; V precejšnji razdalji ji sledi Nemčija s 14 5% uvoza, nato U. S. A. s 13%, čeprav les na drugi strani tudi izvaža. Za temi državami se vrste Holandska, Francija, Belgija, Madžarska ter Italija. Evropski uvoz je znašal leta 1937. 78% vsega uvoza. Čeprav izkazuje statistika za Evropo večji uvoz kot izvoz, se more Evropa glede lesa kljub temu smatrati za avtarkično.
Levji delež odpade v mednarodni trgovini na rezan les, na katerega je odpadlo 1. 1937. po količini 53‘5%, po vrednosti pa 74%. Ostali lesni izdelki so v mednarodni trgovini .manj pomembni. Izgledi za posamezne vrste lesa v mednarodni trgovini pa so naslednji:
Poraba stavbnega lesa za slav lino enoto postaja manjša. To gre deloma na račun večje uporabe drugih surovin, ki izrivajo les, kakor kamen, železo ter cement, deloma pa na račun racionalizacije. Z lesom so pričeli v stavbarstvu štedi*i ter skušajo shajali z manjšimi dimenzijami, s čemer se na stroških precej prihrani. Vendar je stavbni les, med katerega je šteti tesan, rezan ter gotov okrogel les, v mednarodni trgovini še vedno na izrazito vodilnem mestu.
izdajanja novih kuponskih pol za obveznice 4 %nega posojila — Naredbo o prepovedi zvišanja cen predmetom, ki so pod kontrolo — Naredbo urada za kontrolo cen
o	peki.
Nasprotno temu pa močno narašča poraba brusnega lesa za izdelavo papirja. Ta pojav je pripisati dviganju splošnega kulturnega nivoja najširših slojev prebivalstva, posebno pa velikemu razmahu časopisov.
Po uporabi papirja je I. 1937. na prvem mestu U. S. A. z 82 kg po osebi, nato sledi Velika Britanija s 37, Nemčija s 28'3, Nizozemska z 21'5, Francija z 20, Belgija z 19 kg [tapirja po osebi itd. V Jugoslaviji odpade le 3'2 kg na osebo. Poraba papirja v manj kulturnih državah zaostaja desetkrat in večkrat za potrošnjo papirja v U.
S.	A. Z razširjanjem kulture se odpira velika možnost porabe papirja oz. brusnega lesa. V tej zvezi je omeniti še uporabo lesa za izdelovanje umetne svile in volne, za katero je do 90% izhodišče celuloza. Izdelava te vrste fahri-katov so je v zadnjih letih močno razmahnila.
Tretje mesto [to količini potrošnje zavzema jamski les. Tega lesa doslej ni mogel izpodriniti noben nadomestek. Potrošnja jamskega lesa je v ozki zvezi 's produkcijo premoga. Vendar pa s padcem produkcije premoga potrošnja jamskega lesa močneje pade kakor [ta poraste pri dviganju produkcije premoga. Ves izvoz ter uvoz jamskega lesa odpade na Evropo ter je znašal'1. 1937. 18'5% po množini oz. 7% po vrednosti celotnega evropskega izvoza lesa. (Ravna izvoznica je bila v tem letu Finska s 31'5%, za njo pa Rusija s 23'5%. Jugoslovanska statistika ne izkazuje jamskega lesa [tose-bej. Glavna uvoznica pa je bila Velika Britanija, na katero odpade 72'5% vsega uvoza, za njo Belgija z 11'5%, Holandska s 8%, Madžarska s 4%, Nemčija pa samo s 'A %.
Poraba železniških pragov se ravna [to dolžini železniških prog. Gradnja železniških prog, ki je pred vojno silno napredovala, kaže [to vojni vse bolj počasen tempo. Ker je danes gradnja novih železniških prog prilično omejena, se potreba po pragovih omejuje v glavnem na nadomestitev starih pragov. Letna potrošnja železniških pragov v Jugoslaviji se ceni na 7555.000 kosov. Glavne izvoznice pragov so bile 1. 1937. Poljska z 21'5%, IJ. S. A. z 21%, Rusija s 147>%, betonska z 12%, Jugoslavija z 8‘5% ter Kanada z 7‘5%. Glavna uvoznica pa je bila Anglija z 5V5%, nato sledi Belgija, Holandija, Nemčija itd.
Ne samo za gozdno, ampak za vse svetovno gospodarstvo, je največje važnosti tudi vprašanje, s kakšnimi rezervami oz. s kakšnim letnim prirastkom lesa razpolaga svet, ali je današnja produkcija izpod letnega prirastka, ali pa ga morda prekaša. Na to vprašanje pa je zelo težko odgovoriti, ker nam niso na razpolago zanesljivi podatki. Vendar je precej verjetno, da imajo U.S. A., Kanada in Rusija, ki razpolagajo z •/m iglastih gozdov držav izvoznic, še velike rezerve ter da tu prirastek presega produkcijo, čeprav so tudi v teh državah gozdovi mestoma čezmerno izkoriščeni. Drugod gre prirastek verjetno tesno ob produkciji, v srednji Evropi pa produkcija presega prirastek. Povečanje produkcije zadeva danes na večjo produkcijske, a predvsem pa prevozne stroške. Srednja Evropa in Skandinavija se najbrž ne bosta mogli več povzpeti na ono višino, ki sla jo dosegli v letih 1925.—29; deloma zaradi tega, ker bosta morali produkcijo prilagoditi prirastku, deloma pa zaradi močne konkurence ruskega lesa. Evropo bo čezdalje bolj zalagalo z lesom rusko severno ozemlje, Sibirija in Karelija.
Na tvorb« lesnih cen
vplivajo isti činitelji kot na vsako drugo blago: ponudba in povpraševanje. Obstojajo pa še nekatera posamezna dejstva, ki dajejo lesu v pogledu cen neki poseben značaj in ga opredeljujejo za neko posebno blago, ki se pred drugimi predmeti mednarodne trgovine po svojih tržnih lastnostih razlikuje.
Les predvsem nima onih lastnosti, ki se zahtevajo od borzne robe, ter z njim ni mogoče trgovati po vzorcu. Opredelitev kvalitete je pri lesu mnogo težje izvedljiva kakor pri drugem blagu. Zato tudi lesne borze nimajo onega pomena kot ostale borze, številne kombinacije različnosti lesa onemogočajo enotno tvorbo cen in pojasnjujejo obstoj zelo različnih lesnih trgov.
Nadalje je važno, da je lesni trg zaradi velike obsežnosti lesa ter iz nje izvirajočih velikih transportnih stroškov bolj omejen kakor pri predmetih večje vrednosti in manjšega prevoza.
Veliko vlogo v lesni trgovini igra tudi čas. Veliko časa preteče, preden se les poseka, izdela, presuši in postavi na trg. Tudi ta okolnost znatno vpliva na tvorbo cen.
Cena lesa silno reagira na konjunkturo, na to pa zopet v naj-
Kratke domače gospodarske vesti
Pogajanja z Bolgarsko zaradi nabave semena sončnic, ki so potekala ugodno, so bila sedaj pretrgana in ni upanja, da bi se ob- I novila. Zato letos ni računati z uvozom tega semena iz Bolgarske.
>SSSR namerava na beograjskem velesejmu postaviti lasten paviljon. Svoj paviljon hamerava postaviti tudi Slovaška.
Med domačimi tvornicami vagonov in gen. direkcijo drž. železnic se vodijo pogajanja za naročilo vagonov v vrednosti 200 milijonov din. Za ta znesek bi se naročilo: 200 tovornih, 100 potniških, 144 odprtih tovornih vagonov za ozkotirne železnice, ter 80 tovornih in 14 potniških vagonov za ozkotirne železnice.
Na pnlvaljano železo iz št. 538, ki ga uvaja industrija pločevine se more znižana carina 5 zlatih din za 100 kg uporabljati do konca leta.
Ker na domači trg še vedno ne prihaja pšenica, čeprav jo je zadosti, se namerava uvozili nad 1000 vagonov pšenice iz- tujine, ki bi bila le za 2-3% dražja od do-mače.
Na seji zastopnikov čokoladne industrije je bilo sklenjeno, da se ustanovi zajednica uvoznikov ka-
večji meri vpliva stavbno gibanje. Nasproti fluktuaciji kažejo večjo odpornost polfabrikafi kot pa
okrogel les. Če pade n. pr. cena rezanega lesa za 10%, moro to imeti za posledico, da pade cena stoječega lesa za 50% ali še več, ker sani padec cen lesa še ne povzroča vselej tudi padca mezd in drugih stroškov. Za les je značilno tudi sezonsko valovanje, ki se ravna po začetku stavbne sezone.
Kakor se povpraševanje po lesu težko prilagodi predmetni potrebi, tako se tudi ponudba ne prilagodi tako hitro, kadar povpraševanje pade. Padajoče cene ne povzročijo večje porabe lesa, kakor je to primer pri drugih predmetih.
Na spremenljivost lesnih cen vpliva tudi to, da se niti v dobri konjunkturi, ko je potreba po stavbnem lesu, ne da dobro pregledati trg.
Iz povedanega je razvidno, da spada trgovina * lesom med trgovino špekulativnega značaja; špekulativnega v teni smislu, ker je težko predvideti razvoj een.
Bilo bi še omeniti, da pri les« nimamo tako tipično izdelanih potov, kakor pri mnogih drugih predmetih: mali trgovec, srednji trgovec, veletrgovec. To je primer pri malih producentih, ki pa zavzemajo v Sloveniji ogromno večino. Veliki producent pa sam pridela in proda svoj le« veletrgovcu. Posredovanje lesnega trgovca je v lesni trgovini težko izločiti, ker bi odpadla kreditna funkcija, lesnega trgovca.
kava. Za prvo polletje bi ta zajednica uvozila 400 ton kakava, od česar bi bilo 80 ton rezervirano za nove uvoznike.
Beograjska občina bo stornirala naročilo 50 tramvajski vagonov pri italijanski tovarni Breda, ker morejo domače tvornice izdelati te vagone po istih cenah.
Dovoljen je nov kontingent »a izvoz 100 vagonov svežih jabolk v Nemčijo po ceni 40 RM za 100 kg Iranko nemško-jugoslovanska oziroma po 41-50 KM Iranko madžar-sko-jugoslovanska meja. Pri prodaji jabolk v Ceško-Moravsko veljajo cene na bazi 1 KM r= 15 8008 din. Za izvoz teh jabolk ne daje Prizad nobenih premij.
>0dol«, d. d. v Beogradu je zvišala svojo delniško glavnico od 1 na 5 milijonov din.
“	barva, plasira ia
Ze v 24 urah srsSI
itd. Škrabi ia svetlolika srajce, »vratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Belenbnrgova ni. 8
Telefon št. 22-72.
uvoznikov ka-
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2*/.H Vsi drugi pa ee mučilo in delajo brez ozira na zdravje 1 Zato vsaj doma pijta
radenski zdravii.ni vrelec
Itologa a rdotlad •»©*.
našo ni)bol)lo prifodno mlnenloo vodoe Zdravje tm mftffoki
TITAN o. D., KAMNIK
Priporočamo naše preizkušene in dobrd vpeljane
AVTOMATSKE BRZOTEHTHICE
od 2 kg do 20 kg U oajhotiieg« materiala — letaj! ta ahatov — garancija 2 lati
Izdelujemo tudi velike elektiomline zo kavo
" Zastopnik: Riko Debelak, Ljnbljana
Domač izdelek!	Tyrševa	67.	Telefon 27-29
NESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
je največ,ji slovenski pnpilarnovarni denarni zavod. Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe
Za vse vloge in obveze hranilnice j---1-1--- > Mestna občina ljubljanska
Davčni svetovalec
Blagajniški skonto rabata ter popusti pri skupnem davku
G. F. N. v L. — Vprašanje: Dali je v skladu z davčnimi predpisi, ako producent v izstavljenem računu svojemu odjemalcu odbije od blagovnega zneska dogovorjeni kasa-skonto in šele od tako dobljene čiste vrednosti blaga zaračunava skupni davek. Nekateri dobavitelji se branijo uvesti tako računanje, češ da davčna uprava takega odbitka ne dopušča.
Odgovor; Skonto, to je odobravanje obresti za plačilo terjatve pred dospelostjo, se po členu '11., odst. 4. uredbe br. 16100 ex 1931 more odbiti od davčne osnove za skupni davek, ako je stvarno dogovorjen. Odbitnost je omejena le v toliko, da ne sme presegati eskontne stopnje Narodne banke. Ako je skonto dogovorjen, se ugotovi iz fakture, v katero se običajno stavlja klavzula, kak skonto se priznava in pod katerimi po-; goji. Da je skonto stvarno priznan, j se more idavčna uprava pri tuzem-| skih, dobaviteljih tudi prepričati I iz knjige računa oseb, kjer mora ■ biti odobritev knjižena. Pač pa niso odbitni morebitni rabati in drugi ; popusti. Finančna uprava smatra glede rabata in popusta, da so davčne stopnje izkalkulirane na bazi normalnih cen, a rabat in popusti pomenjajo izjemo od teh cen. Radi tega je tudi odrejeno, da se rabat ne sme odbiti od davčne osnove, ker je samo na ta način mogoče pobrati skupni davek od ustrezne vsote.
Občni zbori
Redni občni zbor hotelske in stavbinsko d. d. »fJnion« v Ljubljani bo 28. marca ob 17. v srebrni dvorani hotela Union. Delnice se morajo položiti najkasneje do 18. marca v pisarni hotela.
Dolžnost članov
trgovskih
je lepo orisal predsednik beograjskega trgovskega sodišča Milivoj Veljovič, ko je novim častnim sodnikom pred zaprisego razlagal vlogo in pomen sodnika-laika pri trgovskem sodišču. Vloga sodnika-laika je enaka funkciji državnih sodnikov, uvrščena pa je med častne naloge in mesta, na katera bi 'morali priti najboljši državljani kot predstavniki ustrezajočih gospodarskih strok. Institucija častnih sodnikov ima svoje opravičilo v moralni kvaliteti sodnikov-laikov, svoj popolni pomen in namen pa zaradi tega, ker uvažuje zakondavec tudi one posebnosti in podrobnosti gospodarskega prava in življenja, ki jih državni sodnik ne more poznati v toliki meri kakor &istni sodnik-laik. Častni sodnik pa se ne sme nikdar tako
zmotili, da bi se smatral le za zastopnika in branilca svoje gospodarske stroke, kar po pravem ni in kar v sodstvu sploh ne more biti. Svojo delavnost mora razumevati kot zvesto in vestno sodelovanje pri iskanju in izrekanju pravice in pravičnosti.
Potem je predsednik novim častnim sodnikom položil na srce:
Soditi o pravici, imetju in — če hočete — o ugledu kakega dragega človeka, je velika stvar. Oni, ki sodijo, morajo biti veliki, visoko moralni. Nikdar ne pozabite: kdor ima prav, nikdar ne prosi, nego odločno zahteva svojo pravico. Pravični hodijo po ravni poti, oni drugi, ki so krenili s prave, ravne poti, pa skušajo doseči svoje cilje skozi vse razpoke človeškega moralnega življenja.
Opozorila Zveza trg. združeni
Kontrola cen pšenične moke
Zveza trg. združenj prejema še vedno poročila, da nekateri občinski prehranjevalni uradi zaračunavajo trgovcem enotno pšenično moko draže ko po din 5— za Ikg.
Zveza opozarja vsa trgovska združenja in vse trgovce, da je takšno postopanje prehranjevalnih uradov absolutno nedopustno in v ostrem nasprotju z navodili banske uprave vsem občinskim prehranjevalnim uradom. Ta navodila so z dne 25. januarja in imajo št. H 241/41. Ta navodila posebno naglašajo, da smejo sicer občinski prehranjevalni uradi za kritje stroškov za prevažanje mlevskih izdelkov pribiti neki pribitek, vendar pa zaradi tega pribitka nikdar ne sme prekoračiti cene 5 din za enotno moko, dostav-
ljeno trgovcem na drobno v skladišče ter din 4110 za enotno moko pekom.
Ta navodila posebej naglašajoj da smejo trgovci enotno moko prodajati po 5'50 din, belo pa po največ 9 din in da so ti zaslužki trgovcev primerni, ker bi moglo prisilno znižanje gornjih zaslužkov imeti kvarne posledice za potrebno sodelovanje med trgovino in občinskimi prehranjevalnimi uradi.
Iz teh navodil se jasno vidi, da polaga banska oblast velko važnost na sodelovanje trgovine z občinskimi prehranjevalnimi uradi, da pa dostikrat lokalni faktorji, bodisi iz zagrizenosti, nevednosti ali premale preudarnosti temu prizadevanju banske oblasti nasprotujejo.
Zato je potrebno, da trgovci vedno odločno branijo svoje pra-
vice in da vsako kršitev prej navedenih navodil takoj prijavijo svojemu združenju, Breškemu načelstvu in Zvezi. Kdor ne brani svojih pravic, ne zasluži, da jih spoštujejo drugi!
Razširitev kontrole cen
Z odločbo št. 1530 z dne 17. februarja 1941 ('Trg. list«, št. 22, »Službeni list«, kos 17) je seznam predmetov, ki spadajo pod kontrolo cen, zelo razširjen.
Zveza opozarja združenja v zvezi s to razširitvijo kontrole cen na to-le:
1. Veletrgovci in uvozniki so za predmete, ki so prišli z omenjeno odločbo prvič pod kontrolo cen, dolžni, da najkasneje do 13. marca prijavijo Referatu za kontrolo cen v Ljubljani cene, po katerih so prodajali te predmete na dan 20, februarja 1941. Cen po 20. februarju 1941 nikakor ne smejo zvišati. Dokler jim Referat cen na dan 20. II. ne odobri ali ne odkloni, smejo prodajali po teh cenah. Obrazci za prijavo cen, katere je na prošnjo referata za kontrolo cen založila Zveza, se naročajo pri Zvezi. Ko« stane din 1 Povrniti je treba še dejanske stroške poštnine.
2. Za trgovce na drobno je s to odločbo razširjena dolžnost vodstva kontrolnih 'knjig na mnoge nove predmete. Zveza opozarja, da so nekatere stroke, ki dosedaj sploh še niso vodile kontrolnih knjig, sedaj dolžne, da te vodijo,
Brutozaslužki ali maksimalne cene za prodajo v trgovini na drobno za predmete, ki so prvič prišli pod kontrolo cen dne 20. fe-
bruarja 1941, še niso določeni. Pač pa so »Službene novinec z dne 1. marca 1941 objavile odlok urada za kontrolo cen, da se tudi cene v trgovini na drobno, ki so bile v veljavi 20. februarja 1941, za kontrolirane predmete ne smejo v nobenem primeru zvišati.
Dobave - licitacije
Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 8. marca ponudbe za dobavo raznega železa, železne žice in pločevine; prometno-komercialni oddelek pa do 10. marca ponudbe za dobavo volnenih zimskih odej, rjuh ter navadnih brisač; da 11. marca za dobavo carinske vrvice.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 14. marca ponudbe za dobavo ščetk za čiščenje, masti za čevlje, raznega sukanca, gumbov ter jedilnega pribora; 17. marca žičnikov, ventilov, elektrotehničnih potrebščin ter pnevmatskih kladiv; 19. marca lanene ja-drenine, obročkov iz medi, karbida; 20. marca strojev za rezanje sukna.
Štab mornarice kr. Jugoslavije V Zemunu sprejema do 10 marca ponudbe za dobavo specijalnega papirja.
LICITACIJE
Dne 16. marca bo pri upravi zavoda za izdelavo vojne opreme v Beogradu pismena licitacija za dobavo raznega sukanca; 12. marca za dobavo večje množine vreč.
Dne 15. marca bo pri upravi 1. oddelka Vojnotehničnega zavoda v Hanrijevu pri Skoptju licitacija za dobavo raznega platna ter sukanca; 20. marca prečic, jeklene žice, cina; 22. marca kavstične sode, parafina, karbida, solne kisline, etil-alkohola; 25. marca smirkovega platna.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Priprave za praženie kave
odi’ t kg vsebine in vet
električni mlinski
za mletje kave, orehov,
maka. sladkorja, začimb Itd.
V1CT0RIAWERK OTTO SWADLO WIEN,XII/,
LJUDSKA. POSOJILNICA v LJUBLJANI
z. z neonu. j., Ljubljana. Miklošičeva cesta 6, v lastni palaii.nasproti hotela ..Union"
Obrestuje hranilne vloge najugodneje • Nove in stare vloge, Id so v celoti vsak ias razpoloiljive, obrestuje po 4°/„ proti odpovedi po 57,
Ing. Dcgen Friderik, profesor:
Ekonomski sistemi
Kaj razumemo pod pojmom eko-. nom»ki sistem?
Gospodarski sestav taliozvane klasične šole pa predstavlja preobrat v tem pravcu. Gledanja te šole na gospodarstvo iu gospodarske pojave so prvovrstnega pomena za tedanjo dobo in še za sedanjost. Naziranja, smernice in načrti tega sestava so tako globoki in logično utemeljeni, da se v vedi o narodnem gospodarstvu imenuje klasična šola. Ta sestav ali šola se naziva tudi sistem svobodne trgovine (takozvani free trade), dalje gospodarski individualizem in inanchesterska šola. Reforme, katere predlaga ta sestav oziroma pisatelji te šole, na čelu z največjim gospodarskim pisateljem vse do današnje dobe Adamom Smithom, so dalekosež-ne, pravilno utemeljene in slone na številnih gospodarskih preizkušnjah. Njih smernice ne veljajo
samo za Anglijo, nego splošno in za vse čase. Take so njih trditve, čeprav niso v celoti in brez korektur sprejemljive. Ta sistem se ne zavzema le za neko določeno panogo gospodarskega udejstvovanja, temveč priznava važnost vseh gospodarskih panog in dopušča, da se sleherni bavi z onim gospodarskim udejstvovanjem, za katerega ima največ sposobnosti in mu donaša največjo korist. Klasicizem zagovarja načelo svobodne trgovine, to je trgovine ob popolni ukinitvi slehernih carin. Ta sistem je posebej konveniral takratni Angliji, ki jo bila s svojo visoko razvito industrijo navezana na evropsko tržišče. Dalje: za do-sego gospodarskega blagostanja je treba predvsem doseči ugodno razmerje (bilanco) med proizvodnjo in potrošnjo, treba je popolnoma zaposliti in izrabiti razpoložljive delovne sile in pustiti posamezniku popolno gospodarsko svobodo, to se pravi, država se ne sme vmešavati v gospodarske razmere posameznika. Dalje obstoji svobod-
na konkurenca, brez slehernih omejitev. Denar ima le pomen kot menjalno sredstvo in eden klasikov, David Hume, pravi, da je denar le olje, s katerim se maže gospodarski proces.
Klasiki so tedaj postavili nekaj utemeljenih gospodarskih resnic, nekaj gospodarskih zakonov. Njih naziranja o ugodni bilanci med proizvodnjo in potrošnjo, o popolni zaposlitvi delovne sile so trajne važnosti in vrednosti. Pogrešno pa je njih zagovarjanje svobodne trgovine in pa njihovo načelo absolutne gospodarske svobode. Carine imajo še vedno svoj gosjiodar-ski pomen, posebej finančne carine so tedaj upravičene. Njih pretiran individualizem predstavlja začetek kapitalizma in začetek socialnega nesoglasja v družbi. Omenjeni individualizem klasične šole je povzročil, da so bogali postali še bogatejši in revni še revnejši. Napredovala je sicer proizvodnja po množini in kakovosti, ali socialne prilike so postajale zelo pereče. Med proizvodniki in delavci
(delavskim razredom) pride do velikih trenj zaradi racionalizacije in tehnokracije (sistema, kako delavca 100% izrabiti v proizvodnji) v proizvodnji raste dobiček tovarnarja, a pada zaslužek oziroma mezda delavca. Te socialne nepri-like so vplivale na vse razrede in stanove in ne samo na delavski razred.
Nastopilo je gospodarsko nesoglasje in to je zahtevalo nov ekonomski sistem, nov gospodarski red. Takega so predlagali socialisti in komunisti. Sicer je med go-sjiodarskim socializmom in komunizmom precejšna razlika, sili vendar ju lahko združimo pod enoten gospodarski sistem, ki ga imenujmo kolektivizem.
Zagovorniki tega sestava, odnosno reda, so učili, da je treba predvsem odpraviti zasebno lastnino in jo podružabiti v korist celote, to je nove, na socialni pravičnosti sloneče države. Gospodarski individualizem je treba odpraviti na način, da je podrediti celotno človekovo udejstvovanje interesom
celote. Delu oz. delavcu se more prisoditi v gospodarstvu, zlasti v proizvodnem procesu ono mesto, ki mu pripada. Delo je edini vir sleherne proizvodnje, je osnova vsega gospodarskega blagostanja in ne glavnica. To so glavne smernice socialističnega gospodarskega sistema. Predvsem je treba kolek-tivizirati proizvodnjo, to se pravi proizvodna sredstva. Ta gospodarski sistem, te nove nauke, so širili in učili številni francoski, angleški in nemški politiki, ekonomi in pisatelji, na čelu s Karlom Marksom. Razne podvrste socializma so skušale vsaka po svoji poti doseči te cilje. Poleg Karla Marksa je omeniti še Charles Fouriera, Robert Chvena, Louis Blanca, Ferdinand Lassallea in Karla Rod-bertusa. Pisci kot so R. Owen, L. Blanc in Ch. Fourier so pravzaprav že predhodniki zadružnega gibanja, saj so predlagali in tudi ustanavljali za izvedbo svojega socialističnega programa organizacije, slične poznejšim zadrugam.
(Konec, prihodnjič.)
Doma in po sveti
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič ter podpredsednik vlade dr. Maček sta Izjavila novinarjem z ozirom na razne alarmantne vesti naslednje: Odločujoči činitelji v državi budno proučujejo in pravilno ocenjujejo vse dogodke. Pri odločanju o teh dogodkih vedno upoštevajo najvišje interese države in naroda, to je neodvisnost in teritorialno nedotakljivost.
»Hrvatski dnevnik« pravi v uvodniku o jugoslovanski zunanji politiki med drugim naslednje: Dr. Cincar-Markovič je v svoji izjavi .dopisniku »Journal de Geneve« pravilno poudaril, kar je že naglasil knez-namestnik Pavle, da so temeljne misli naše zun. politike državna integriteta in neodvisnost. Nadalje Je naglasil našo dobro voljo za razumevanje in sodelovanje s sosedi. Seveda pa mora biti to razumevanje medsebojno. Mi smo šli svojim velikim sosedom na roko do skrajnih mej. Moramo priznati, da so dosedaj tudi naši sosedi skušali razumeti naš položaj. Ta naša politika nam je dala tudi velik moralni uspeh. Svojo dolžnost do podonavsko-balkanskega ozemlja In do miru smo izpolnili. Naša zahteva, da bo naša država obvarovana pred vojno, je upravičena, ker od nikogar nič ne zahtevamo, a tudi svojega nič ne odstopimo. To naše stališče se je do-sedaj spoštovalo in upamo, da bo tudi v bodoče tako. Kadar se v naši bližini nekaj dogaja, širijo neki ljudje alarmantne vesti. Že davno pa smo iz tega, da bi te vesti mogle delovati na naše živce. Postali smo trdi in neomahljivi. Temelji naše svobode so čvrsti. Zato se z nami tudi računa. Res smo imeli v svoji notranji politiki boje, ka dar pa je šlo za zunanjo politiko smo vsi imeli isto pot. čut odgovornosti za skupno usodo je vedno vezal vse Hrvate s celoto, sedaj po sporazumu pa še bolj. V želji za ohranitev miru države in našo svobodo smo vedno bili vsi na isti črti. Mi Hrvati zelo dobro vemo, kaj smo dosegli s sporazumom, vemo pa tudi. kaj se bo doseglo, če se bo tudi radalje vodila naša zunanja politika skladno z interesi vseh treh komponent Jugoslavije. Bili so tudi neuspehi, ki nam pa niso vzeli dobre volje.
Za predsednika Glavne zadružne zveze ‘je bil soglasno izvoljen na mesto pok. dr. Antona Korošca predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, za 1. podpredsednika dr. Kulovec, za 2. podpredsednika Vojin Gjorgjevič, za 3. podpredsednika dr. Toma Jančikovič in za 4. dr. Avgust Juretič iz Zagreba.
Novi japonski poslanik na našem dvoru Tositaka Okabo pride v četrtek iz Budapešte v Beograd.
Poštni minister je dovolil telefonski promet med vsemi mesti naše države in Moskvo. Pogovor se bo vršil čez Budapešto. Ena govorilna enota velja 13,17 zlatega franka.
»Novosti« poročajo: Za novega upravnika policije v Ljubljani je Imenovan sreski načelnik v Celju dr. Ivo Zobec, dosedanji upravnik policije v Ljubljani dr. Lovro način pa je iz službene potrebe premeščen za sreskega načelnika v Celju.
Jugoslovanska ladja »Durmitor« je bila na Indijskem oceanu ustavljena od neke oborožene ladje, nato pa prepeljana v Ki.simajo v Ital. Somalijo. Tu so jo sedaj osvo-
bodili Angleži. Vsi člani posadke ladje so zdravi.
Za spomlad se napovedujejo večje skupine madžarskih turistov,
ki bodo zlasti obiskali naše Primorje.
Bivši romunski kralj je v spremstvu gospe Lupescu pobegnil z avtomobilom iz Sevilje, kjer je bil interniran, na Portugalsko. Policijski avtomobili so mu sicer sledili, niso ga pa mogli dohiteti.
Končni rezultat romunskega plebiscita se je zvišal od 1,16 na 2,49 milijona glasov za gen. Antonesca in od 1515 na 2826 glasov proti njegovemu režimu.
Angleži poročajo, da so dosedaj ujeli v Libiji 140.000, v Somaliji 16.000 italijanskih vojakov. Grki so ujeli v Albaniji 20.000, svobodne
francoske čete pa v Kufri 1000 italijanskih vojakov.
Francija je imela v 45 dneh vojne te izgube: 100.000 vojakov je bilo ubitih, od katerih pa so našli samo 70.000 trupel, ranjenih je bilo 1,200.000 vojakov, ujetih pa 1,500.000. Pri tem niso vračunane žrtve med civilnim prebivalstvom, ki so tudi zelo visoke. Všteti tudi niso vojaki, ki so padli ali bili ranjeni v Belgiji, Nizozemskem in na Norveškem. Na bojišču je padlo 9 generalov, oficirjev pa je bilo ubitih, ranjenih ali ujetih 40.000, kar pomeni 65% izgubo vsega francoskega častništva.
18 smrtnih obsodb je izreklo nemško vojaško sodišče v Haagu v procesu proti 43 Nizozemcem, ki so bili obtoženi sabotaže, špionaže
Sporočamo tužno vest, da je umrl gospod
lanko Jovan
podpredsednik finaninega odbora,
bivši član borzne uprave ter eden prvih funkcionarjev ob ustanovitvi Ljubljanske borze.
Prezaslužnemu sodelavcu, ki je bil vsa leta poslovanja borznega razsodišča tudi odličen in požrtvovalen razsodnik, ohranimo časten spomin.
UPRAVA Ljubljanske borze za blago in vrednote
in pripadnosti k tajnim organizacijam.
Na Norveškem je bilo obsojenih 10 Norvežanov na smrt, ker so bili v tuji šplonskl službi.
Britanska admiraliteta je dovolila, da smejo ladje z živili v nezasedeno Francijo.
Pri prvem poskusnem predvajanju dveh originalnih bolgarskih filmov »Zlata Dobrudža« in »Bolgarski orli« je nastal požar ter sta oba filma zgorela. Ker je požar uničil tudi garderobo, so ostali povabljeni gostje brez plaščev in klobukov.
Vojaški rok je bil podaljšan v SSSE pri pehoti na 2 leti, za podčastnike na 3, v letalstvu na 4, v mornarici obalne obrambe na 4, za Romarje in podoficirje na edini-cah sovjetskega brodovja pa na 5 let.
Budapešta ima po popisu 31. januarja 1,162.822 prebivalcev.
Zunanja trgovina
V Italiji je izšla nova uredba o
racloniranju mesa, ki naj prepreči, da bi mogli bogatejši sloji kupovati meso na več krajih. Mesarji bodo zato morali voditi posebne knjige.
Madžarsko-norveški sporazum o blagovnem in plačilnem prometu je bil podpisan 1. marca in velja do 31. julija. Sporazum predvideva izvoz madžarskega blaga na Norveško v vrednosti 1,7 ter uvoz norveškega blaga za 1,1 milijona norveških kron.
Madžarsko-danski gospodarski sporazum, ki je bil podpisan žo
6.	februarja, je stopil 5. marca v veljavo.
V argentinski mesni industriji je nastala težka kriza, ker je Londou omejil svoje nakupe.
Sejmi
10. marca: Kapele pri Brežicah, Sv. Jurij ob Taboru, Višnja gora, Raka, Stari Log, Poljčane, Središče, Dol pri Hrastniku.
11. marca: Črnomelj, Št. Janž pri Dolu, Kamnik, Blagovica, Ormož, Maribor, Slov. Bistrica, Dol. Lendava.
12. marca: Turjak, Dol. Logatec, Drnovo, Radovljica, Celje, Ptuj, Trbovlje, Sv. Jurij pri Celju-trg, St. Rupert na Dolenjskem.
13. marca: Loka pri Zidanem mostu, Turnišče.
14. marca: Begunje pri Cerknici, Maribor, Muta, Sv. Vid pri Gro-
11	bolnem, ČrenSovcl.
Ravnatelistvo in uoravni svet Kraniske industrijske družbe naznanjata tužno vest, da je preminul naS zvesti sodelavec in prijatelj, gospod
JANKO JOVAN
upravni svetnik naie družbe
Pogreb blagega pokojnika bo v Ljubljani v petek 7. t. m. ob 3. uri pop. iz Žal.
Jesenice. Ljubljana, dne 5. marca 1941.
Propagandne zaklopne znamke
[v slovonščini jo izdala uprava j Ljubljanskega velesejma za svoj letošnji jubilejni velesejem, ki bo od 31. maja do 9. junija. Poštno
1	ministrstvo je uporabo toh znamk dovolilo. Uprava Ljubljanskega velesejma prosi tvrdke, da znamke nalepljajo na vse svojo poštno j pošiljke. Znamke se dostavijo na pismeni ali telefonični (41-41) poziv tvrdk brezplačno.
Pred 300 leti
se jo pripisovalo z Rogaško slatino dosožona zdravljenja neki tajinstveni sili.
Danes
jo ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena.
Jo to blagodar narave
trpečemu človeštvu.
P^Kj^aidrave
je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja.
Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal s večjo odpornostjo, če namesto drugo pijete Rogaško slatino!
MatatelJ »Konzorcij Trgovskega Jtotac, nj<*i predstavnik dr. Ir«* Pie«*, urednik Aleksander Železnikar, tisk« tiskarna »Merkur*, d. d., njea predstavnik Otmar Mihalek, v*i r Ljubljani.