SPLETKE PREMOGARSKIH BARONOV P&EMOGAJL8K1 BARONI 80 ZBRAli SVOJE SILE, DA RAZŠIRIJO BAJKO O POMANJKANJU PREMOGA TER POVEČAJO TZMFOTOM CENE. — V RESNICI PA NI NOBENEGA POMANJ KANJA NITI DELA NITI PREMOGA. — VELIKANSKE GORE, PREMOGA. __\ j i Pottiville, Pa., 8 julija. — Danes so prišli na dan prepričevalni dokazi, ki dokazujejo resničnost trditve nekesa newyorskega Li-i Kta o umetnem povišanju cen premoga. Rudarski izvedenci v tem kraju trdijo brez vsakega pridržka, da hočejo premogarski baroni na vsak način ustvariti umetno pomanjkanje premoga ter s temf( napotiti občinstvo, da bo kupovalo v večjih množinah. Vsi oni, ki poznajo položaj, izjavljajo, da je premoga v izobilji. da je dela -stvo voljno in da je vsako akutno pomanjkanje iz mialjotina požrešne in pohlepne domišljije. Moč premogarskih baronov je seveda tako velika in njih zveze bo tako razsežne, da nočejo domačini javno povedati svojega dobro utemeljenega prepričanja. Vsi domačini se boje gp :podarske in politične sile premogarskili interesov. Te sile sieer ne spoštujejo, a se, boje. da jib bo zadela kazen na ta ali oni način, če bodo dali preveč pogumno izraza svojim mislim. , Rov »k i inšpektorji, ki dobro poznajo položaj govore sicer o iKiiuanjkanjii dela v rovih, a te njih trditve nimajo dosti vrednosti, l er so popolnoma odvisni od baronov. Privatno izjavljajo, da bi ne, bili njih joti vredni niti enega penija, če bi skušali — kritizira-* ti lastnike. Tudi politiko obvladujejo premogarski baroni v teh pokraji-t nah. in inšpektorji poznajo to dejstvo povsem dobro Krajevna kritika manipulacij premogarskih barcnov je kaj raznežila Celo govemer Sproule se je zadnji čas izpostavil napadu. V več kot enem premogarskem okraju govore da se je ^esta. govertier s premofrarskimi baroni v nekem hotelu v Philadelphiji tev odobril povišanje cene premoga z«' petdeset centov, kar pomeni bilijcue za kapitaliste. Nek zelo dobroznan odvetnik. ki je zveden v radarksih zadevah. je danes trdil, da m- je vršila ta konferenca med guvernerjem-in barom sa zaklenjenimi vratmi in da trpeče občinstvo ni smelo ikiati niti odmeva resnične vsebine pogovora. Danes je javnost tudi izvedela, da so številu« pennsylvanijske banke pri«Vle olxlelavati občinstvo, naj kupuje premog sedaj. Šte-vil ne te banke >u v svojih poslih popolnoma odvisre od baronov. Miner s Bank v Wilkesbarre je izdala pred kratkim pamflet. v katerem opisuje razmere na premogarskem polji: kot zelo napete I l vrlega painfleta pa je razvidno, da so vsi dokazi privlečeni za Uise. Navaja namen številnih stotin preinoparjev. ki hočejo kmalo < in kompanije so bile prisiljene delati le po štiri sli pet dni na teden. To pa je sopet dovedlo do velikega skrčenja produkcije, kajti baroni niso mogli povečati svojih obstoječih zalog. V tem ugotovilu ne pravi banka, zakaj- so zaprli baroni v aprilu in maju svoja rove in zakaj jih nameravajo zapreti v avgustu. Tudi trditev, da ae namerava veliko rudarjev \m;ti v Evropo, ni lesniena. kajti ne bo se napotilo v Evropo toliko ljudi kot trdijo to premogarski baroni. Delavoi pa so sapuščali rove, ker so baroni nemeroma zapirali premoforove za več dni na teden, vsled česar si je moral iskati delavec zaslužka v kaki dragi stroki Največji vir kritike v tukajšnjem premogarskem okraju pa je ta. da »e nočejo premogarski baroni lotiti dela v obširnih nedotaknjenih premogovnih rovih. Lehifh druiba ima premogorovno polje, ki ni bilo še nikd&r dotaknjeno In ki vsebuje najmanj dvesto milijonov ton antracitne-1» premoga. To j* le eden izmed številnih slišnih slučajev, in domačini zahtevajo vsledtega zvezno intervencijo, čeprav ni ta posebno vabljiva sa [n cmogerske barone, ki skušajo na vsak način omejiti produkcijo premopi. Davčni koirktor v Minerville je danes potrdil ugotovilo, da ni nobenega pomanjkanja dela. On pozna osebno na -totine premogar-jev. pozna njih ambicije ter je sam delal v nekem rovu ob času. ko je bil deset let star. On trdi, da so premogarji voljni delati in da bi radi delali v te«ih. da pa gospodarji, to je bsroni ssmi ovirajo delo. Nek drugi uradnik v sosednjem mestu, ki se je bal objaviti svo Je ime, je pojasnil položaj takole: • Opaziti iti nikakega pomanjkanja premoga ter ga tudi ni treba Dela je dosti na razpolago, če bi se ga hotcie družbe le loti ti, meat o da trdijo da hočejo premogarji postopati dva ali tri dni na teden Zakaj pa nt pojasnijo kompanije v svojih naznanilih, kaj »s je zgodilo z onimi šestimi centi aseementa na tono, katerega so lansko leto pobirale kompanije od delavcev? AH so kompanije ta denar izročile oblastim? He! AH so vrnile kompanije ta denar nam delavcem? Tudi no! ftest centov za tono ni videti velika svota. vendar ps pride ven velika sveta, če je prizadetih več milijonov ton premoga. Zakaj pa kompanije ne pojasnijo kaj hočejo storiti z veliko gor* antracit nega premoga, ki je liagromadena reve me od Broad Motitsia in zakaj ae ne lotijo drugih velikih skladov antracita! 8 Ali i«4f»»voduj«jo kompanije tudi to, koliko kamenja in pešk« •o pradaje tonsko loto sa prsmof. ko je vlada dotočila cene za tau H J«* sam vem aa več tisoč ton kamenja ki so bile prodane v wdojavi vojne sa premo*. T« kamen j« ležal tukaj dolgo vrsto let. Celo v tej premogsr-| pokrajiiai smo skušali kuriti s takim kamenje1 j ter si lahko mi-I alls*. i^iike So ga obesili baroni nevrvorčanom in stricu Samu. Ta ^vSittWl W> Is povedati, kaj ae bo zgodilo. «e n« bo javnost po* ihtavi Premogarji so preeej jekn* ravno eedfti gfe- i INDIJA GROMADI SREBRO Angleži pravijo, da so Indijci od- -govorni za pomanjkanje srebra, < ki je prišlo iz Združenih držav. London, Anglija, 25. junija. —j 1 (Pismeno poročilo.) — Indija jej odgovorna za sedanjo visoko ce-NU srebra, soglasno- z angleškimi 1 1veuenci. Ker ima indijski n?»rod 1 j navado -rromaditi doina srebrni dinar, je malo upanja, da bi str ' } razmere na srebrnem trgu v do- ' giedncm času izboljšale. Da "se od- ' pomore velikemu pomanjkanju povzročenemu po indijskih n«bi ' riileih, so pretopili v indjske ru ' (pije :jr»0.000.0(W) ameriških srebr udi dolarjev. — Indija je bila skozi genera ' cije ona jama sveta, v katero s«» izginjale dragoceno kovine, — je ' izjavil eden izuied ravnateljev Samuel Montagu and Co.. vodilne ^ angleške tvrdke za srebro. — Ko ■ fje bila tekom vojne odrezana do-T bava zlata ter je bila dobava srebra omejena na potrebe novčar-r.c, je prišel domačin v Indiji do 1 prepričanja, da bo postalo srebro ' izvanredno dragoceno. » — Vsled tega .so pričeli domačini nabirati svoje srebne rupije. , Vsled lega je postalo med prebi- j valstvom 300 miljonov, ki je vajeno smatrati srebro za glavno o-i poro svojega ekonomskega živ-, Ijenja. povpraševanje po srebru ' /elo veliko. To povpraševanje je postalo tem večje vsled otvorje-cja kampanj v Mezopotamiji in ' iztočni Afriki. Indija je pričela iz- ] .delovati velike množine luunicije ' ter morala imeti na razpolago še j 1 . več srebra, da plača visoke mezde. ' Tudi čete je bilo treba plačevati \ z rupijami na teh vojnih pozori- 1 ščih ter v Egiptu. — Pritegnjeni so bili vsi viri. ' da se odpomore velikemu povpra-1' sevanju, a običajne zaloge srebra \1 so hitro pošle. Tedaj je priskoči-' la na pomoč vlada Združenih dr-j žav. ki je odtegnila iz prometaj 350 rniljonov srebrnih dolarjev ter jih nadomestila s srebrnimi , certifikati Položaj pa se kljub temu ni izboljšal 11a izdateu na- 1 ♦ čin. ________1 t 1 ODREDBA ITALJANSKEGA! KRALJA - • j Italjanski kralj je odredil, da je « treba kaznovati vse dobičkalovce 1 z živili — 10,000. lir kazrti London, Anglija, 6. julija. — Italjanski kralj Viktor Emanuel 1 je izdal dekret, na podlagi katere-M ga bodo v bodoče profiterji z ži-ji vili kaznovani 7. globo IO.UOO lir h ali pa obsojeni na ječo od treh h mesecev do treh let. Razventega; se jim bo zaplenilo vse blago. Tako se glasi v neki brzojavki iz: Kima na Exchange Telegraph Co.' Poročilo ugotavlja, da je bila v Na polj n v ponedeljek proglašena splošna stavka. Po plenjenju pro-, dajalcu v okolici je hotela ljud-M ska množica prfdreti na središče 1 trga. a je policija nakano preprečila. V Paleruiu je aretirala policija 400 prejšnjih kaznjencev, o katerih domneva, da so odgovorni za številne nerede, ki so se za vršili v nedeljo. Iz Florence ne poročajo o nika-kih nadaljnih nemirih. ) UflTAJA AISIJIFKTfT TURKOV. Pariz, Francija. 8. julija. — Mirovna konferenca je dobile danes iz grških virov »poročila, da sta Mustafa Kamel paša in Sssad paša ustanovila posebno turško •jvlado v Mali Aziji. Kamel pa*a, ki ima 40.000 čet. de onih petdesetih centov na tono, od katerih ne dobijo niti fieka. Povsod govore, da so pripravljati na stavko, a čemur bi pe nastalo v resnici pomanjkanje piwam. Potem ko bo prifia krizi, pa bodo zahtevali veJS plaže. t- iUb. . a4 . - . .. • . 1 , i KAJ BO S KAJZERJEM? ' Angleško časopisje je proti temu, da bi sodili zavezniki bivšega kaj zerja v Londonu. London, Anglija. 8. julija. — V angleškem časopisju je opaziti vedno bolj močno opozicijo proti predlogu, naj se sodi prejšnjega nemškega kajzerja v Londonu ter tudi proti temu. da se ga sploh slavi pred sodišče. Nato razpoloženje so učinkovala poročila iz Pariza, da sta Amerika in Japonska ;yoti obravnavi in da je tudi Italija zelo mlačna v svojem to zadevnem stališču. Vs: konservativni organi nasprotujejo načrtu ter izjavljajo, d« obstajajo velikanske praktične težkoče, kako dobiti stanovanj* za jetnike, kje jih soditi in na kak način. Zavračajo tudi predlog! tega poganskega triumfa. Ce pa1 je treba res take obravnave, naj sc ue vrši v Londonu ali kakem velikem trgovskem središču. Westminster Gazette jc m ne "ja. da je najboljša kazen za kaj-1 zerja. Če ga puste v pozabljen ju Times je objav:] pismo Ur. Va lentin Chirola. v katerem se boji. raza mnenju, da sc bo vrnil državni tajnik Lansing v to deželo preje kot pričakovano v name nu. da bo lahko nastopil pred komitejem za zunanje zadeve ter 1 pojasnil osebno mirovna pogajanja. Senator Hitchcock pa je mne »ja, da Lansing mogoče ne prihaja s tem posebnim namenom, da pa bo bogoče komiteju na razpolago. RAZMERE V FLORENCI V Florenci so številne prodajalne v par urah razprodale vse svoje blago radi skrčenih oen. Florence, Italija, 8. julija. — Vse trgovine v tem mestu so bile danes natlačeno polne kupcev, ki sc se skušali okoristiti z nizkimi cenami uveljavljenimi od delavskega sveta. Veliko prodajalen. je še pred poldnem prdoalo vse svoje zaloge. Poročevalec Ass. Press je obiskal danes gosto naseljene dele mesta ter videl povsod skupine možkih, žensk in otrok, ki so skušale nakupiti jestvine. objeko. blago, čevlje in čokolado. Ti predmeti so bili naprodaj le; napram izkaznici iz prefektovega1 urada vsled česar se morejo oko-» ristiti z znižanimi cenami le prebivalci Florence. Oblasti so izvedele, da so delavski odbori natančno izbrali prodajalne. katere so hoteli oropati. Bile so to prodajalne, ki so ponovno kršile vladne regulacije ter prodapale živila za pretirano1 v isoke cene, vsled česar so delale velikanske dobičke. Kraljevi komisar za Florenco je izdal danes proklamacijo, s katero je uveljavil racije za prebivalstvo. Uveljavil je nadalje kršenje. cen živil za celih petdeset odstotov. Gostilne in kavarne so dobile povelje, da morejo skrčiti cene za trideset odstotkov. Civilne oblasti so priznale, da niso mo-f gle vstaviti, izgredov tekom zad-' -' 1 • DENARNE POŠILJATVE V -ISTRO. NA GOBI&KO IN - I- NOTRANJSKO. »j Izvršil jemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim 'razmeram primerno tudi hitro po. celi Utrl, na GoriHcem in tudi ns Notranjskem po ozemlju ki je za sed*no po italjanski armadi. Jamčimo aH farantimamo m: vsako poiOjatev, toda za kake mogoče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. BO ........$ 7 JO 100 Ur........$ 14.00 800 Ur........$ 60.00 1000 lir......j. $137JOO • Denar nam poslali je najbolj« sli pe po New Toft Bank Bull j^TMIA Mg MBlft POVRATEK PREDSEDNIKA IE NOBEN ČLOVEK NI BIL V NEW YORKU DELEŽEN TA« KEGA SPREJEMA KOT PREDSEDNIK WILSON. — MIR MO-RAMO OHRANITI ZA VSAKO CENO. Včeraj popoldne je priredil New York predsedniku Wilsonu zvanredno svečan sprejem. Na tisoče in tisoče ljuii je bilo zbrano na ulicah, po katerih se je vozil v Caruegie Ilall, kjer je imel svoj pozdravni govor. Velikanska dvorana je bila že opoldne skoraj vsa zasedena. Ko je stopil na pozomieo predsednik Wilson, je nastalo tako ploskanje, da ni mogel dobrih deset minut izpregovoriti nobene t>esede. N.iegov govor ni bil političnega značaja. Povedal je le, kako iei7merno je vesel, da se je vrnil k svojim rojakom hvalil je vstraj iost Amerike in ameriške fante v Franciji, ki so opravili tako izborilo svoje nadčloveško delo. Rekel je tudi. da je edino upanje sveta Amerika. Govor je zaključil z besedami: — Naša največja naloga je ohraniti mir. Vrnil sem se s srcem polnim navdušenja, da napravim vse. kar morem samo da bo mir hranjen. Pričel bo čas. ko bodo ljudje gledali 11a to ameriško generacijo ter govorili: — Zavedala se jc prikazni. k:. jo je videla 00 ivojem rojstvu. — Zelo značilne so tudi njegove besede: — Dasiravno sem skušal prikrivati onstran oceana, izprevidini ■iedaj, da sem bil v resnici najbolj domotožen mož izmed vseh ameriških ekspedieijskih čet. Zastonj poskušam opisali čustva, ki in<3 navdajajo sedaj, ko sem zopet v ljubljeni deželi. V dvorani je nastalo silno ploskanje. Par žensk je skočilo ua r>der ter začelo predsedniku poljubljati roke. Predsednik je bil tako ginjen. d«a ni mogel reči drugega kot: — Hvala vam. hvala vam! Zvečer ob sedmih se je predsednik odpeljal v Washington. Predsednik Wilson je bil dvakrat v Evropi. Vprvič je bil od-M>ten dva meseca in dvajset dni. vdrugič pa štiri mesece in tri dni. Jadranskijirob lem Pariz, Francija. H. julija. — Komisija, sestavljena iz štirih ge ne vab) v, predstavlja jočih Italio. Francijo, Anglijo in Združene države. je bila imenovana, da preišče zadnje dogodke na Reki. Pariz. Francija, š. julija. — Tomaž Tittoni. italjanski minister /a zunanje >.adeve ier načelnik italjanske mi ovne delegaeijc na konferenci, želi eimpreje rešiti Jadranski problem. Tittoni. ki je odpotoval v Rim. da m? posvetuje s kraljem in kabinetom »lede tekočih dipilomutičnih pogajanj, je objavil to v dolgem pogovora, ku terega je iir-el z nekim članom ameriške mirovne komisije. Kot vzrok je na\edel italjanski mirovni delegat vedno bolj množeče se spore med :raljan>kimi in francoskimi vojaki na lteki tet drugod ob -Jadranskem morju. Signor Tittoni namerava ostati v Italiji tri dni. da poda na ta učno poročilo o razvojih izza njegovega bivanja v Parizu. Prcdnc je odpotoval se je posvetoval z ameriškim državnim tajnikom Lan« singom ter Henry White-om. članom ameriške delegacije. Sklep sveta petih, da bo posvetil še nadaljri čas razpravi elo-de teritoripi:!« vprašanj Avstrije, je imel za posledico, da jc bila mirovna pogodba z Avstrijo zadržana. Mejna vprašanja bodo prišla na vrsto danes ter se glasi, da nt bo pogodba gotova pred koncem tega ledna v najugodnejšem slu euiu, kajti 'reba je še razmišljati o številnih problemih, ki so v s i ku s tem. Svet je sklenil informirati avstrijsko delegacijo, da bo njili vlada pripuščena v Ligo narodov kakorhitro bo zadostila potrebnin pogojem. To obvestdo bo odgovor na tozadevno vprašanje avstrij ^kc delegacije. Odgovor bo prijateljskega značaja. Svet petih je nadalje sklenil omejiti trgovsko cenzuro v poro Čilih z Nemčijo obenem z razveljavi jen jem blokade. Ta sklep pa s« i»e bo tikal eenzure .-.poročil političnega značaja. njih par dni in trgovri. ki so spoznali. da ne morejo preprečiti na-. silnega nakupovanja, so stavile svoje zaloge na razpolago delavskim odborom, pod kar najbolj u-godnimi pogoji. Izjavljajo pa. da bo imelo velikansko skrčenje cen za posledico velike izgube demobiliziranih vojakov iu delavcev. Očividno ni ;tukaj nobeue uveljavljene avtori-jtete. čeprav ima prefekt še ved-i no 110mnalno kontrolo v rokah. Vladni uradniki niso prav nič protestirali proti zaplenjenju privatnih zalog, kar jc kršenje hišne ■ pravice. ' POROČILO MORRIS A GLEDE KOLČAKA. ! Washington, D. C.. S. julija. — Koland s. Morris ameriški posla-'nik na Japonskem, je zapustil danes Tokio na poti v Sibirijo, da poroča predsedniku Wilsonu «1»%. dt- položaja. Glasi se. da bo vlada v Omsku priznana v polni meri. če bo poročal poslanik Morris 'v ugodnem smislu. I Poslania Morrisa bo sprejel v IViadivostoku general Graves, poveljnik ameriških čet v Sibiriji, I ki bo spremil Morrisa v Omsk ter j tudi poročal glede razmer tam in 'šilu rili v Ki»lošnPti> POSTNI IN DENABNI PROMET Z NAŠO STARO DOMOVINO JE SEDAJ ZOPET POPOLNOMA ODPRT ■ ' Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, v Slavonijo, Bosno in Hercegovino popolnoma zanesljivo in selanjim razmeram 1 primerno tudi hitro. Jamčimo ali garantiramo sa vsako pošiljate v, toda za kake mogoče zamude v izplačilu ne moremo prevali nikake obveznosti. Po sledečih cenah pošiljamo sedaj denar v staro domovino: 100 Jcron... .$ 6.00 500 kron... .$29.00 900 kron____$12.00 1000 kron... .$57.00 Za poiiljanje velikih zneskov sme pripravljeni napraviti še niz« i jo ceno po pismenem dogovoru. 1 Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order r;ali pa po New York Bank Draft. - ^ j pi ^^ ^ram JBANK 8Agm» « f GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. i »mmT^L I M rnmf day OM* 1 »ad Legal Hottdask^«^ g I a CM09 fteate* itfi I i ▼ Sedtajse* Mini | Sa pol Mi f** TELEFON 2876 CORTLANDT. Entered a* Second Claw Hatter, September 21, 1903, at the Post Offwe at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 150. — ŠTEV. 159. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 9, 1919. — SREDA, 9. JULIJA. 1919. VOLUME XXVII. — LETNIK XXVII —........ —l---1-—-- uGLAS NARODA" * • Vf|k J (nov«nlan Dally) -„ ^ ? r Owm4 ud published by w ^ f > 8LOVSMIG PUBLISHING COMPANY (a corporation.) I FRANK OAKtER. PrwMtirt, LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place mt bnstne— of Um Corporation and addresses of above officers: f Ct Cortaadt Street. Borough oI Manhattan. New York City, N. T. j ——— i ' "CLA8 NAHODA- Izhaja mk dan lzvesemil nedelj In praznikov. 9 Co colo leto velja list aa Amerklo In Za celo leto ma mesto New York $5.(0 Csmdn ...................... t4 M Za pol četa *a mesto New York $2.M Ca pol lota .................... »2-5« Za Cetr: leta aa mesto New York S2.W ' So tetrt lota .................... -m j Z* inozemstvo aa celo leto ......M-Od , _ GLAS NARODA . ("Voice of the People''.) / 1 fseui C every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly S4.00. I .-----' j Aitvcftlccvncnt on lorotncnl* ■■ - "" » 11 Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne priobc-ujejo. Denar naj se blagovoli potlljatl po Money Order. W spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče ( J naxnanl. da hitreje najdemo naslovnika. i "G L A S N A R O D A" ', 12 Cortland t Street. Borough of Manhattan, New York City. N. Y. J _Telefon: 2KT% Cortlandt. t •-m^TZ- 1 ——_ i i Pod strahovlado dveh kron Tako ali podobno bo pisatelj naslovil knjigo, upisujoč zgodovino nase mile domovine Slovenije, zlasti glede po Italjanih zasedenega ozemlja. Podati že sedaj popolne slike, je nemogoče, kajti avstrijska kot sedaj italjanska vlada ovirata z vso silo vsako razširenje žalostnih novic. Tudi zasedeno ozemlje je popolnoma odrezano od ostalegi sveta. Le malo osebam se je posrečilo dobiti dovoljenje in odpotovati od tam. Mnogo Vipavcev se je namenilo v Ameriko, a dovoljenje j3 dosegla ena sama družina, ki pa je morala tudi takoj odpotovati »zreeno le — via Genova. S tem pa1 so jih le izvabili v Italijo in v Genovi izsesali do zadnjega solda. Na to še le so smeli vkrcati mati in nedoletni otroci, dočim čakata polnoletna hči in sin še da-^ nes odrešenja v Genovi. Potem ko so zapustili Vipavo, je mati z otroci dospela po treh i mesecih in dveh dneh v obupnem stanju v New Wrk. Iz pripovedovanja teh nesrečnih naj navedem ta nekaj odloni-< kov: Od izbruha vojne 1914 do vstopa Italije so bile razmere na Vipavskem skoraj normalne. Višje cene so se izenačile-z višjimi plačami. Le inožkih. delavcev je primanjkovalo, a letine so bile kljub temu prav dobre, kar se je zahvaliti vstrajni pridnosti žena in otrok. Vojaštvo je bilo v Vipavi še pred vojno, ob izbruhu 1914 pa je pričelo utrjevati črto Nanos-Kovk-Čaven in isto izpopolnilo ol> I vstopu Italije v vojno. Ta črta je po naravi nedostopna, umetno utrjena pa nepremagljiva in bi jo nikdar life prodrle zavezniške armade od zapadne strani to je od Italije. Lahko bi se sicer napile Vipavšice — a nikdar bi ne okusile rujnega vipavca. Po vstopu Italije se je pričela tudi rekvizicija na kovine. Pobra li so zvonove, svečnike in medene predmete; pri^nesli niso niti kuhinjski posodi iz teh kovin. i „ Istočasno so se pojavile tudi nalezljive bolezni, zlasti tifus in flu. Obiskala je bolezen tudi prej omenjeno družico. Oblast je hišo takoj izolirala. Toda mati je kratko in odločno na .topila, da bo šla sama iskat kar za bolnike rabi. ako oblast tega no preskrbi. To je pomagalo — kakor tudi nje odpor, da ne izroči kuhinjske posode, dokler ne dobi obljubljenega železnega nadomest'la, in ostalo je pri stari posodi. *• t Avstrijsko vojaštvo vseli narodnosti, vštevši nižje častnike in pozneje tudi italjansko vojaštvo, se je obnašalo dostojno in so vsi I prostovoljno pomagali ljudstvu. Edino Madžari so si stekli slavni j spomin neotesanih surovežev. Vojakov iz Nemčije je bilo v Vipavi le za sample. Lep nastop laških vojakov naj *se z vso rezervo sprejme. Zasledovali so le gotov eilj. danes menda ni več tako. Vsled suše je bila letina 1917 enaka ničli, in tedaj je zavladala lakota. Ljudje so hodili iskat živil po celi Kranjski in Primorski ter celo v Furlauijo do Vidma. Furlani so rade volje tlali po S kil inoke za kilo sladkorja. Le vtihotapiti ži"ila domu jo bila težka stvar. Kdor je prišel Madžarom v roke, je bil ob vse; drugi vojaki pa so kaj radi pomagali spraviti živila domu. ur-ložili so celo na vojne avtomobile in svoje delili z nesrečnim ljudstvom. Beg ali bolje rečeno razpust avstrijske vojske ob Piavi je napra vil popolcn preobrat. Oficirji, ki so prej z revolverjem gnali vojaštvo v boj — so padli zadeti od avstrijskih krogel j. Vojaštvo se je razkropilo na več strani. Mnogo jih je šlo skozi Vipavo, a vsi — brez orožja. Edino Madžari so šli z nasajenimi bajoneti in velikim trenom provijanta. Kar niso mogli odpeljati naprej, so sežgali rajše kot bi dali ljudstvu. A v Ljubljani so jih vstavili slovenski orožniki. Na njih poziv niso hoteli odložiti orožja, ko pa odgrnejo orožniki strojnice, pometali so od sebe vse in pustili provijant ter se odpeljali v blažene ogrske puste. Nato so polagoma prihajali Italjaui. Se do Ajdovščine so bili več ali manj oficijelno sprejeti, le v Vipavi ne iii na čelu uošli general je kaj žalostno potožil, da ni bilo niti ene osebe, ki bi jim voščila "buon giorno". Ljudstvo je šlo mirno po svojih opravkih ni kazalo najmanjšega zanimanja za -došle gesie. Na vprašanje, če si žele italjanske vlade, so relvli iz enega grla' «la so jim hvaležni za vsako dobroto, a da so Slovenci vdani edi-uole Sloveniji in si ne žele druge vlade kot svoje lastne. Nekaj soboritnežev je to tudi dejansko potrdilo s tem, da so iz Starega grada pozdravljali z ostrimi salvami polentarje in s tem nadaljevali nekaj dni ter se srečno umaknili čez clemaricacijsko čr-to. Karabinirjem se ni posrečilo, da bi vsaj enega vjeli. Obriti so prišli večkrat nazaj v trg in popivali z Italjani in jih pošteno namestil teri zopet zginili. Z denarjem, živili, obleko in z lepimi obljubami skušajo Italjani pridobiti ljudstvo za svojo vlado, a ljudstvo ostane trdno svb I ;im načelom. Uspeha niso imeli ne pri starih in ne pri mladih. General je podaril starčku pest srebrnih lir, kar je starček hvaležno sprejel, toda — "Eviva Italia" ga niso mogli naučiti. Dobe se pa povsod ljudje, ki za prroš tudi svojo dušo prodajo. Tak častivreden parček sta iz Pivke privandrani šolski vodja Anton Skala in njegova žena — učiteljica — rojena Bt.rštner, oba bivša avstnofila. Zbobnala sta šolsko mladino na Po!"ee in tam pela slavo naši ljubi in dobri italjanski vladi ter mladino pozivala, da Jakliče "Eviva Italia". Toda z izjemo par bogatejših, ni bilo odmeva iz grl naših najmlajših. Večna sramota takim vzgojevaleem mladine! Laški oficir sili devetletnega šolarčka, da zakliče: Abbasso Jugoslavia! Eviva Italia! — A ta se mu postavi in /akliče: Austria kaput! Abbasso Italia! Živela Jugoslavija! Razsrien oficir mu zagrozi, da ga zapre, če to še kedaj ponovi, toda deček mu odgovori, Ja vselej, kada ga bo tak "filo in testa" izzival. Deček je sedaj v stric Samovem naročju — a svojo korajžo je le drago plačal. Dva oficirja stopita pred dekle, ki je bralo nemško knjigo — Višji jo napade, da kaj je tudi ona "figlia tedesca", ter se ponu di, da se takoj odpelje v Trst po enako knjigo na italjanskein jeziku. Ta pa mu odgovori: — Jaz sem rojena Slovenka in ostanem to do smrti. Berem, kar mi ravno pride v roke: slovensko, nemško in italjansko; toda kaj naj berem, to izbiram sama. Tudi ona mora svoj odgpvor drago plačevati. Dotakniti se hočem še aprovizacije izpod avstrijske vlade. Kakor povsod, tudi v Vipavi ni bila v najboljših rokah. Delilo se je le bogatinom, reveže se je pa prezrlo in zaničevalo. Pri okrajnem komisarju Borštnerju, bratu prej imenovane učiteljice, prosi mati za svoje lačne otroke podpore Da je potreba velika, potrdil je komisarju navzoči župan. Žena vzdihuje in prosi, na kar jo rahločutni komisar potolaži dobesedno: — Predno vam otroci gladu pocrkajo, jih piif.timo postreljati, — in s tem je bila podpora pri kraju. V prošnji za ameriško podporo je navedla rena gornji prigo-delc. Orožništvo je o tem poizvedovalo in dognalo, da je žena rea-nieo napisala. S tem je fcila tudi zadeva končana a — podpore ni bilo od nikjer! K bogatinu A. H. je prišla mati, proseč ga, da ji proda vsaj eno kilo moke, da skuha trem glalu umirajočim otrokom močnika. Ta pa jo požene, čel: Jaz ™ štacune! Knafcfl* slučajev je fcilo na tisoče. Ljudstvo si jo to dobro za-pomnflo in marsikateri nevHtfljencer bo gledaV da pobere *0a in kopita tatcljicam tega lista. Lovreic Možek. Panama, 111. Z delom gre slabo, kakor povsod. Draginja je strjišuo velika toda oni, ki imajo polne žepe, sc lahko norčujejo iz delavcev. Jaz sem že štiri leta pohabljen. Doklei sem bil zdrav in sem garal za kapitalista, me je rad imel, sedaj me pa še nc pogleda. Dne 24. junija sem šel v jamo ter sem pustil doma svojega dvanajstletnega sina. Ker je bilo otro ku dolgčas, je začel delati maiher voziček, pri čemu je našel neKa rjavega, žeblju podobnega Ko ji Hotel to stvar zabiti v voziček, jt nastala eksplozija, rbogemu otro kn je odtrgala tri prste. To nam reč ni bil žebelj, pač pa kapsel Torej, rojaki, ko boste puščali o t loke same doma, jim prej odvze mite vse, kar bi bilo lahko nevarno zanje. Jaz sem prepričan, J.: je tisti kapsel nastavila otroki hudobna roka. Sedaj je otrok si rot a za vse življenje. Pozdrav! Frank Spiller. Pismo iz starega kraja Mr. Lovro Možek je dobri od svojega brata sledeče pismo: Borovnica, Kranjsko Dragi brat:— Vsi skupaj ti pozdravljamo in se ti zahvaljujemo za pismo Praviš, da si poslal piket. katerega pa dosedaj še nismo sprejeli. Eno uro od nas je gosped l'o-lentar vso mejo preprežil z žicami, da ne mora nič skozi. Mi niu žico vedno krademo, tako da imajo kmetje že vse zagrajeuo ž iijrj. Italjan ne pusti nič skozi. Vsak, kdor prekorači žico, je prijet. Kontrabantiranjc ie v velikem cvetju. Neprestano nosijo iz !'rs1i blago skrivaj čez mejo in zaslutijo včasih naenkrat ]>o K. Tam plačajo blago po 8 kron, tu kaj ga pa prodajajo po 20 kron meter. Pravijo, da je dala tisto blago Amerika Jugoslaviji, pa ga je polentar pograbil. Sladkorja dibiiuo vsake tii mesece komaj po pol kile. Zdaj je no 7 kron iiila. Kmalo bo napočil čas, ko bomo kavo samo za zdravilo pili. Bolezen se še vedno širi, posebno pa španska. Mi smo, hvala Bogu, vsi zdravi in sedaj bomo zaveli krompir okopavati. Kako sc kaj imate a' Ameriki? Air ste zdravil Tulfaj ljudje komaj toliko zaslužijo, da žive. Vi ste srečni, da »te tam. Pozdrav! Iz Jugoslavije V Celovcu je mir. Mesto Celovec je bila <5. junija po jugoslovanskih četah brez boja zasedeno. Prebivalstvo je čete prijazno sprejelo. V mestu vlada popolen red in mir, za katerega jamčijo jugoslovanske čete. — V vsej kraljevini vlada vsled sklepa premirja veliko zadoščenje in nepopisno navdušenje, ker k jugoslovanskemu ozemlju spada tudi historično Gospos/etsko polje, kjer so bili vstoličeni slovenski vojvode. Premirje aa Koroško podpisano. Dna 6. junija ob 16. uri je bilo v Ljubljani končno veljavno pdp^*no od delegatov države S. i. & Ifr^ippBro-avaUaafce repu lifts wilili i Miti linili n* K»- n,škem. Stranki sta sc popolnoma sporazumeli. Jugoslovanska uprava in zasedenje na poillagi te pogodbe obsega Rožek, Celovec in Velikovec, dočim ostane Nemcem Sent Vid. Feldkirchen in Beljjfk z železniško progo v Trbiž. Severno od jng slovanskega ozemlja je v pogodbi ustanovljena do deset | kilometrov široka nevtralna cona. v kateri se ne sme nahajati nem-ško-avstrijsko vojaštvo, in je prebivalstvo popolnoma razi »rože nt>. Nemška Avstrija sc je zavezala plačati vse škode, prizadete vsled vojnih operacij zasebnemu in javnemu imetju. Sovražnosti so ustavljene. Citati in aforizmi Kar storiš zase, to že s tabo izgine. Kar j.:om za narod, ostane vselej. Simon 'Itregorčie. k * « Kar svetega je tvoji duši. ne daj iztrgati nikdar, naj tudi drugo vso razruši usedle trd«- ti vihar! Naj svet prezira, v stran te suva, vseh klikov ti ne bodi mar, dokler srce ti verno čuva svetinj ne taknjenih oltar. Anton Medved. * * * ' , Kar svet stoji tako je bilo zmerom: Kdaj priborila si ideja kaka veliko zmago svojo brez borbe, brez žrtev in brez svojih mučeni kov ? A Aškerc. * * * Kar v luži kalni se plodi, vali, naj žaba je ali ostudna krastama, naj rajše v svoji brozgi ži\ i, najdrzneje v nji kozolce prevrača. Zatorej čemu perutnice žabi? V veselje krakov ji dvojica rabi. Josip Ciiupernian. * * * Kai živi človeštvo na zemlji, pičlo časa mero spoznava; stavi pa si v delih nesmrtnost z dlanjo in umom. A. Uinek. ' * ^ * Kdo je velik? Kdor z glavo s jasno dviga nad površje svoj.h dni kdor obzorji premotri široko z bistrimi sokolj'ini ojtni. Kdo je velik! Kdor rojakom svojim kaže pot iz sužnjo ga mraku v sobica in svobode domovine z bakljo plaiuencču brez etral Kdo je velik? Kdt>r svoj čas izpolni, kdor življenja vso žrtvuje mo klealont in najveŠjim ciljem, dokler smrt ga ne zagrne v n« , A. Aškerc. * * * Kdor brata mi ščuje in brata ta bodi — ti bedi proklet' A. Aškerc fe * * ...Kdor brezup ljubezni nase vzame, ne ga, da strup bi njemu govoril. Po božjih p>tih v Rim in del naj hodi, gorje, tovariš v kopnetn in n; vodi, iz tujega s ž njiiu domov obn IMamenu. ki ga v žarnih .pršil nosi. hladila noč in dan želi i prosi V srce se ziž *ljeni hlad ne vri Fran Levstik. ' * ♦ * Kdor je nosil pt»l svojega ži !jenja lireiue na ramenih, ne I l.odil nikoli več / lahkimi kora n ravnim telesom. Ivan Cankar.' . • . Kdor jc s svojo hvalo skop, vi-\ji je od drugih glav, ali pa na umu top — ali grozno domišljav. - ^ Anton Medved HARMONIKE brfjlS ialilurtoll Trato ta^MM popravljala po nsJnUJili oa^sb. s d« trpežno In aanealjlro. V poprsr« ■ domIJIto vsakdo poIX kar am it u li let tukaj v tem pcafa ta sedaj pojem lunw don. V popravo vi wn kranjake kakor vaa drafi kana aika. Stara kaplai ali n>mlw v a JOHN WZNZEL, ■ i • - r iti ^ Jugoslovanska ^^^ Katrrt. Jedns^ UstaaorUeaa leU 189S - Uarporiraaa lata IML Glavni urad v ELY, M1NMJ GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL UOVANŠEK. box 251. Conemaugh. Pa. " Podpredsednik: LOUIS BALANT box 10li Pearl Ave.. Lorain. Ohio. ■ Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO. S ali da. Colo. ■ VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK 843 E. Ohio St.. NS. Pittsburgli. Ta. NADZORNIKI: JOHN* GOUZE. Ely, Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 A»e. M. So. Chicago. 11L IVAN VAROGA. 6128 Natrona Allej Pittsburgh. Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA. box 17«. Black Diamond. Wnah. LEONARD SLABODNIK. box 480. Ely Minn. JOHN RUPN1K. S. R. box 24. Export. Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ. Jr. 432-7th SL Calumet, ilich. JOHN MOVERN. 624-2nd Ave.. Duluth. Minn. — MATT POGORELC. 7 W. Madison St. Room 605 Chi&. •• JU. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PEBDAN. 6m26 St. Clair Ave NE Cleveland. Ohio. FRANK SKRABEC. Stk. Yds. Sta box 63 Denver. Colo. GREGOR HREŠČAK. 407-8th Ave.. Johnstown. Pa. JednoUno glasilo: GLAS NARODA. Vsi dopisi. tikajoC-1 se uradnih zadev kakor tudi denarne pofiiljatve naj pošiljajo na glavnega tajnika Jednote. vse pritožbe pa na predsednika porotne odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani Članov se ne bode oziralo. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoC-a. vsem Jugoslovanom za o ,len pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress lestvici. V blag im ima krog 8300 000 (iristotsoč dolarjev). Bolniških podiwr. poškodnin in sm [nin je že izplaCala do 81.500.000 (en miljon in pol dolarjev). Bolniška podpora Je centralizirana. Vsak opravičen oolnik si Je »vest ! dobi podporo, kadar jo potrebuje. m V™1™ ^note se nahajajo ik> raznih naprednih slovenskih naselbini a am. Kjer Jih se nI, pnporoCamo vstanovitev north. Društvo se lahko vstanovl s dam ali članicami. I _^a nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajniku. ALI STE BOLNI? . Ako Imate kako bolezen, ne alede na to, kako dolgo in ne oziraj« se na to, kateri zdravnik vas nI mogel ozdraviti, pridite k meni. Vrnil vam bet vaše zdravje. Oddaljenje ali pa pomanjkanje denarja naj B" vas ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate in revne. Jaz sem v Pltsburg.vj najbolji! Ipecljallst za moike In sem nastanjen že mnogo lit Imam najbolje opremljen urad, tudi stroj za X-žarke. • katerimi morem videti skoz vat kakor skozi steklo. Imam svojo lastno lekarno v kateri ee nahajajo vse vrste domačih In Importlranlh zdravil. N« bodite bojfetl in pridite k meni Kot k prijatelju. Govorim v vašem jeziku. En oblak vas bo prepričal kaj morem za vas storiti. Imam Erlichov sloviti CM za krvne botoznf « In ozdravim boezni v nekaj "dneh. Ozdravi! sem ti- soče »lučajev oslabelosti, koine bolezni revmatizm. želodčne In Jetrn« ba-tesni, srbenj« mozol« In m kronične bolezni, ZMERNE CENE. ---« 311 ^ Prof Dr. H. G. BAER ' "* J . "i ^ooLraii povzst. w ON SPISAL FRANJO LIPIČ ------------------------———------ ----------------------- . .„ , ... -a«—ioi_ XXXIX. jiu&iapa veure knjigu piše Ter je Ante Brngaduiu: 1 "7A* i, ti bilo, An t* prvrMwv! s»o ti iai*liš. u «t<> le j** uzda*? UHi» yrada obraniti n*rčeš." Kad je Ante knjigu preirledao, Vio barja k bi-e rrrziuotao, Ter ga meče gradu na bedene, Jer w iiio njemu iifmo»:»«e Nestsdc lilu praha i oluva, 1 Mire, *to je nd potrebe; Sva rini vojaka bi*e izrinili*, A beden: na zemliu jki hudi. Varim je knjigu napisa«, ( knjiži j<* njemu besidio: "Zakuiii >e na cilspii tvoum luj m i jamra Boga Vehkoga, Uit ic> pustit moj« vitezove Zdravo |*vi duldu utletačkoniu, I po«! piskom i jKHi bridkim , furdaui, I'osla t tu ti ključe bila grud*." Kad je vezir kujigu proučio, ] • M v««elja •• m u zemlju ljubi, Zaklinja h** na čilipu -ivotiiu, I daje m u jauu-a Boga sv(»«'i: Da če pivi dnždu uiletačkouiu, , ( Hjefnvi mladi vitezovi Oruiaoii, zdravi i ve*4i. Ali vite u Tnrčma uijt-. Hi v. narodna. j ' i Velikanski naskok ua Faiiiat:u-*tc j« bil po Ijuteiu Ir»ju UtfilO i odbit. V mi n->3 je trajalo krvave klanje. TttrJke čete so besno na-i j Hkukovale utrdbe, obdajajoče me- i »to, in zlukti odurtiue, ki so ua* »tale vsled v'oxpluzijc. Vmes sc -nenrestano grmeli tojiovi. Kadar | so umolknili, «k* je eulo čez morje ' in na turške ladje silovito, .skoro i bl;i/.uu vpitje, zd:'j "Allah il Al- i Ju!i"', /daj zojH*t "Viva Vkan Marto". Kri je tekla v potokih, tur- j ska kri in beneška kri, in šele ko , je pottyaio jutranje sobice ua ue- , hrct-no mesto, je bilo boja kunec. , Turki m* fce uiirikuili v svoj tabor. . Ante liragadiuo je bil zopet eu- « krat zmagal. Xa tisoče mrtvih vo- ■ j« tov je ležalo jhi zidov ju in oko- v pi, po katerih je sicer tekla voda. sv '»iti napolnjeni i mrliči. Silno dragi je bila ta zmaga, i predraga l'adlo jt. tudi mnogo j beneškega Yoj«itva. (Ki posadke, < ki je »itela za<" »t kom oblaganja 2!£ , ti>oč itio/. j« bilo samo at krtkih'i 7UK* mož pri življenju. Najhujše j pa jc bilo to, da posadka ni imela ] več ne MOtxluika. ne krogel. Vsa ; liumicija je bila |x»rabljciia t e bi j bili Turki aamo še nekaj ur nada- < Ijevali Inij, bi »jili mesto zavzeli. | Kolikor ."»e je dalo. je Brazdi no J do4rj tudi vojaštvu prikrival s pravo stanje mesta, zlasti mu jc prikrival, da pojema zaloga sinod nika 111 krogel. Zdaj to ni bilo več ( iu»*|jfoee iti zdaj je v»e prebivi.1- j etvo prevzel strth, da napadejo , Turki eez nekaj ur zopet mesto in j pok olje jo vite prebivalstvo. Boja , zeu je rastla od ure do nre, na- , stala je panika in vse srla-neje je j donel po uiestu klic: "Bragadino naj kapitulira1" Bragadino ni ničesar vedel o | tem, kar se je gt>dilo v obupajo- , «'rtu mestu. Silni telesni in duševni < najMiri ter srozni boji, katerih s«;. . je vedno sam udeleževal, da bi imelo vojaštvo v svojem jhi vel ju i- j ku zgled (nizi tvovalue hrabresti, ■ so bi)i izčrpali njegove moči . Komaj so bili Turki od&i z bojišča, jc zače! Bragudino omahovati in njegovi vojaki s« ga morali »odpirati da se je vzdržal na nogah in prišel do svojega stanovanja. Tam *e obležal kakor brezzavesten. tako je bil potrebeiupočitka iu spa u ju I2 panike, ki je nastala v uie-»>!u, ko se je /aznalo, da v zalogah 11 i več ne smodnika, ne krogel za obrambo pa tudi ne več živeža, m? je tekotu dneva razvila prava a« narliija. Zavest, da zavzamejo Turki mesto lahko vsako uro je pripravila ljudi ob vso razsodnost, a n:id vojaštvom, kj S4« je eelih deset mesecev ustavljalo turškim nap«dom z občudovanja vredno hrabrostjo. ?e prenehala vsaka disciplina. Očitno so kleli beneško1 republiko, češ, da ni poslala obleganemu mestu pomoči, ter ji želeli, da bi propadla; kleli so Bra-gadina, da jih je zaman mučil in »aral, ot»etaj»>č jin., da pride kmalu mogočno beneško b rodov je osvobodit Faniagusto, in kleli so pirate, ki so obljubili svojo jxi-; moč, a jc niso izpolnili. Nevolja vujaitva je. -itn je ponehala disci-1 plrua, hiiro luii uščala. Nihče se ni j h. tel več pokoriti svojemu za^io-v.-duiku. straže so zapustile svoja m<*!a, .*elo oiieirji s<» za«*cli me j lati orožje od sobe in kdor je itio-j gel, si je j »res!; rbel meščansko ali! kmetsko oblcgfi, upajoč, da ga Turki ne bodo v tej obleki spoznali k »t vojaka in da mu IhhIo pKzainjsli. Tod in tam je prišlo do: bojev ter so se zgodili ropi in u-moii. Nihče ni bil več vstanu vzdr-i žali v mestu red. T« piiliko je porabil pirat, ki ga je bil poslal Piali paša v Ka-1 magusto. da se je še pred časom vrnil na admiralsko ladjo. Spričo otičiie zmešnjave se ni nihče zanj zmenil ter mu ni nihče branil, ko e je jtclastil na bregu štoječeirai r-olua ter se ž njim odpeljal iz pri-. *tana. Iz ust tega pirata je potem* I'.vedela vojvodinja Asuuta. kaj se| jc zgmlilo s Kržanoiu in Tomom, namreč da sta ta dva v ječi. Tudi! je uvedela. *la je Ladislav Gjačiči v ječi. vendar ji je ostalo še ne j Pitano, da je prišel Kržau vsled' tega v nesrečo, ker ni hotel izdati uje ter njeneja prejšnjega skrivališča. Zagotovilo, da je Kržau še živ, ji je bilo pač v tolažbo, skrb pa je ni minila, zakaj vedela je, ila bi bil pravi čudež ko bi bil Kržau utekel občnemu klanju, ki nastane gotovo, čc turški vojaki s S/l o zavzeino oblegano ni<*>to. — Pomagal bi vam od srca md: jc rekel Piali paša, toda mogoče l<»ni. Nam se preveč mudi zavzeti Faiuagusto. Tudi v turški armadi ni več vse tako, kakor bi moralo biti. Bolezni in ljuti bt»ji so j>o-nrali mnogo našega vojaštva. Samo pri nocojšnjem napadu je ixid-. lo na J deset tisoč mož Kdaj naj jih pokopljemo ' (.'e se to uc zgodi hitro, zamoro pri tej vročini bole/ni vso n-aio armado ter on ogo-čijo piratom v«aj nekaj u»peboyv če že ne popolne zmage. Kakor ste sami slišali iz ust pirata, ki je vam prinesel dosti ugodno vest o Kržanu, jt zmanjkalo B»: .ežanotn streliva S tem je njih usoda od-Ločena. Še danes ponoči zavzjpn^-, mo Fauiasusto. f —Kaj je res neizo^buo po:re!»-;no uc.vo grozno klanje io prcliv;-Jije krvi! je vprašala Asuuta. C'uli s»te, kaka anarhija vlada v ines»tu jin da vse zahteva, naj Brngadiuo I kapitulira. — Bragadino ne bo kapituliral, če mu ostane vojaštvo zvesto, je I:: r-'snim poudarkom rekel Piali paša. Bragadino je pravi junak iu i pojde. raje z vsem svojim vojaštvom v smrt, kakor pa se vda. Piali paša je imel pravo mucu je jo Bragadiiiu. Ko jc tega končno !,m budilo silno vpitje prid njego-; »iin stanovanjem zbranega Ijud-jstva ti-r je izvedel, kaj ljudstvo j zahteva, je odločno odklonil karii-:tuia»'ijo. — Ne. je kratko odgovoril, za j nobeno ceno na svetu! Tedaj pa je stopil prid ujega ;x' nešteiiUiih bojih oiveli general I Trevisaui. — Nimamo več ne smodnika, ne ^rogel, ljudstvo se je uprlo, vojaštvo revr.ltira — Turki zavzamo mesto lahk«» pri prveni naskoku. [Sedaj vojaštv-i niti na obzidje več ne »pravilno. Odprta nam je samo 1 ena pot — kapitulacija. Bled je bil Antonio Bragadino kakor smrt, ko je čil!, da rcvolti ra vojaštvo in da zahteva vse prebivalstvo kapitulacijo, a vendar je z neizprosno odločnostjo vnovič izjavil, da ne kapitulira. * — - Antonio Bragadino, čast tvojemu hrezprimememu junaštvu, jc tedaj vzkliknil general Trevi- svojem položajtu Videl je. da ie vse proti njemu in da je popolncma osamljen. Ljudstvo in vojaštvo je zahtevalo kapitulacijo. A vendar se ni mogel odločit!. — Bragadiao, kapituliraj' je vnovič za grme! o po sobani in za-bliskali si» se meči v rokah navzočih 'oficirjev. Če ue kapituliraš, pripeke jo tvoji vojaki sauii Turke v mesto. J'ragaiino je u videl, da se ne luere več »1st tvljati. Jasno mu jo Ijilo, da bi ca njegovi lastni o ti-' rirji na mestu »bili, če bi ne ugodil obe ni želji ?poz:»al je. da je izsubljeno vs<\ prav vse da ni ,10^. liene rršitve ter nobene pum oči. klonila mu j«? glava na prsa >č tUe muke so mu trgale dušo. Ko U\ se bil mogel držati le Se tri dni.1 pr£H bi tU« pirat je. Le še tri dni če bi.se-flMgel braniti. A ni se Trt. P ItapTttflfraj« Je: V «degi dedeč« eer- kvene pesmi1 MMMttMi »Mil, I. r. 1». Hritar, ft prtltin ta T gkwr ........M M«eaA m HON. a. M ! mm*?..!*..fT.77.S3 18 '"ANO* LINGUA (GwWI) $ p^rtlturt In t gtgpv..........Ml HVALtTC GOSf*OOA (FiwH S pnrtirurl ta T KfOT ........ MJV WT *»£SN|HetiS4tieeW> « KM ..I.*.** ..*.** M •LOVKNSKA av. MAM * lad wm. i . l SSSi SSS SŽ MIMA »m ANOKUi ........»M) 4 ft parUturn ta 1 flu.........«UB MWCTE (CUMflMl> S jpnrtlturt ln • fitan ........ SLAVA0k. J'HMWA ^ ^1'jiei uoneio po uvorani. Se en pog!ed je vigo! Bragadino i»o razi j učenih vojakih, ki so se - grozeče gnetli v sobani,-potem je - s tr»!sočini glasom vzkliknil: i — Naj se zgodi vaša volja1 1 V l.ipu se je polesfhi obupna! > razdražeuost ljudstva in vojaštva! ter namesto nje je zavladalo ob- , Čno veselje in jc obšla skero blaz-! » na radost vse mesto. I i V tem, ko se je v Bragadino vi j i sobani sestavljala in podpisala - kapitulaeijska pogodba, so donele . po mestu t rombe in sklicevale vo-; jašlvo, kajti dogovorjeno je bilo.! > da zapusti beneška armada z vsem - svojim orožjem in z vsemi voja-i - škimi častmi aiesto, čim prevzame j i Mu^taia paša poveljstvo v Fanta-; - gusti. Zdaj se je vojaštvo z vese-J Ijom odzivalo temu pozivu, zakaj! t dolgi boj jc bil naposled izčrpal j tudi zadnje moči teh sicer hrabrih t mož in zdaj niso ničesar tako že -l leli. kakor miru. Še tisti de.11 je Mustafa paša na , čelu svoje armade prijezdil v me-j sto. Na vratih so ga pričakovali) ( mestni dostojanstveniki, duhovniki in beneški generali. Stari gene-[ ral Trevisani je turškemu zapo-f vedniku izročil mestne kljure. — Kje je proveditore Bragadi-^ no ? je s temnim pogledom vprašal Mustafa paši. Mar ni več eapo-[ vodnik? — I'yanili ste, je odgovoril u«'-' iieral Trevisani. Bragadino se je oilpo-vedal zapoveiLuištvu. Nh njegovo mesto sem stopil jaz. — • Ošabif Benečan se pač ni I10-' tel ponižati pivd menoj, je siknil Mustafa paša. No, morda «c dobi 1 prilika, ko mu to poplačam. K-rs ~e je bil Bragadino odpo-i ' vedal zap« vctlnistvu. Podpisal je; ' pač kapitulacijo, ker je Ml v to* 1 prisiljen, a čim jo jc jmdpisal, je ' tudi odložil s\oj meč in povelj-; stvo izročil c-jneralu Trevrsaniju. S Turki ni hot'*l imeti ničesar več 1 opraviti. 1 ("1111 je bi! Braigcdino sam, je J pchitel iz svojega stanovanja v} vojašnico in r« z nje živeti, jaz pa poišč 1 svojo pnnic«i. P. tem lahko » d:ineva — čim |»r«'*. t«-tn lmlje. Sele ;:daj ->e jc spomnil Kržan vojvod i nje Asiuite in sprelctcla ga je skrb, če se ji ni v času, ko ju bil on v ječi, /godila Ictka ne sreča. Zdaj šele je Kržan tudi izvedel. da je Tomo posbl svojo M aro na Mirabel lov grad povedat, ki.j sc jc zgodilo 11 j';mu ter jego .'euni gospodarju. -— Mara je vse storila kar jc bilo v njenih močeh, da me reši, je z globokim prepričanjem zatrjeval Toiirn. Ta vain je drapaena punif.i kakor vaša bleda v 1 i 1 19M I irtu (PASOSEV) J, ttsJbMm Potof £/st Pašoš MATIJA SKSNDER Ml?) «javni notar Za Ameriko in Stari Kraj _5227 Bsrtler SL Pitttbur^i, Pa. _ ----n 1T '■ " SUBOTN, aniDH, sumim IMŽJE n tsm Poslnnelo MwgfU, .a Živahllfi IU Zdravi. nimate okusa, imate slabotno telo, slabo kri, slab duh in slabe y j^^^fejrj^^^j Živce; če se počutite popolnoma j SvAl K^ izdelane, če vaše duševne in ^fcajjp^V ^p^fflM;; ■ jriy^^^ ^ telesne moči padajo, potem bi V^Bl /JgKv-1 čudoviti kričistilcc in gradi- j^'vfy Nuga-Tonre " ^"f^ dela zdravo, rdečo kri, daje močne in mirne živce in dela živahno moštvo in ženstvo. Ta sla\*noznano zdravilo, Nuga-Tone prežene strupe iz vašega sistema in vas napravi močne in zdrave. Da vašemu sistemu bogato, rdečo kri in poviša vašo težo. Nuga-Tonc vam bo dal izvrsten tek, da se boste radovali vsakega grižljaja, ker vaša prebava v nailx>ljšem redu. Nič ni bolje za kisel želodec, vrtoglavost, slabo prebavo, slab duh, napenjanje in bolečine v žel t-clerfi živi>tu. in ne morete delati in so radovati življenja. |»tcm vas lio X;iga-Tone prcrodiL Kot novorojen človek lx>stc polni'energije, moj i in živahnc»sti. Nuga-Tone ie pozitivno garantiran da vam povrne zdravi- :rt ti.i vas ^uiovul jU pa. d^iitc denar pjv rnjt-n. Pi-ošt-ro v vs-ikrm zavitku. Zdravljenje z« cel rtcscc samo S 1.0®, ali » šest mrsfcfv $.>.00. Pošljite nam vaše naročilo 'lu:u-s in pridobite si \ nekdanje zdravje, moč in živahnost. Nmja-Tonc jc ravno tako dober ia moje kakor žene. RABITE TA KUPON. NVriONAL LABORATORY, S-100, 537 So. Deartorn S t., Chicago, ln. ti os poda:—Prilagam S........ta kar mi po3jite . ......... mesečno zdravljenje s Nuga-Tonc. IME..........................................GRAD.......................... * ULICA & ŠTEVILO............................................................ iZ'j • ijj .•■•:. .t-'.-n ■ . • J _ delovala modro palico, ki se rabi v celi Jugoslaviji v lastni režiji, v taki množini, da bi bila krita vsa naša potreba, 111 to po ceni 2 1 K 80 vin. za kir, prosil tukaj v j Srbiji dva meseca in pol za ba-j kreno rudo iu bakreni kamen. Ki jgra je tukaj v ob« lie i. Ramo v šie-| povili kraj Beljjrada je 45 vago-i nov bakrenega kamna. Dva meseca "111 pol sem hodil od Poncija do Pilata, a šc danes nisem dobil tega, kar iščem, in sploh ne vem. kdaj bom dobil. Stvar se no i premakne. Črno kavo ti p.onudijo '"kamor prideš, a da bi ti dali baker za izdelavo prepotrebne modre galice. to p-.» ne! V enem uradu mi pravijo: — Toga nemal — v drugem: — To je vprašanje korapetenee! — v tretjem zopet kaj drugega, tako. da se človek vpraša, kdo je gospodar in kdo ui. C'e hočeš imeti bencol in bencin iz vojnega plena, seveda ne dobiš ničesar. Gospodarski stroji v vojnem plenu jemljejo konee, ker se nihče ne briga zanje; o tem sem se prepričal na lastne oči. Gospodje. pojdite enkrat pogledat, kaj sc godi z vojnim plenom! Tam se delajo milijoni škode in nikogar ni, da bi napravil l-ed. Tam se jc pokvarilo na stotine in stotiue vagonov moke. dočim je je v Bel-gradu manjkalo. Gospodje! Te dni sem bil v Novi Pazovi in sem videl ter kon-statiral nastopno. V Novi Pa :ovi kraj Belgrada stoji žc od 4. dec. 11)18 vlak s 30 vagoni moke. Seveda je tista moka sedaj že bogve kakšna, črvov je v njej vse polno. Gospodje, pojdite enkrat tja pogledat! V Bc!gradu kupujejo ljudje moko po visokih cenah — tam pa jemljejo celi vagoni moke konec! V Vinkoveih stoji tudi že približno 20 dni 29 vagonov sladkorja. Nikdo ne ve čigav je; sladkor tam stoji in čaka, kdo ga bo u-kradel. V Novi Pazovi je 50 vagonov drv. ki čakajo usmiljenega človeka. da bi jih spravil proč. V Bel-gradu ni drv, v Zeinuuu ni drv —a ato lias to briga? Bo že nekaj ! Kizmet! Kar bo, bo: svet se vsled tega ne bo podrl. Tako si menda mislijo gospodje v vladi. Gospodje poslanci! Če mj to gle damo, se vam čudim in čudim, da odobravate tako mirno prehode 11a dnevni red. - Gospodje! O industriji bi lahko govoril še mnogo. Slovenija je n. pr. precej industrijalna zemlja; napraviti bi se dalo veliko — a ■ kaj hočete! Vsaj človek do danes ne more niti poslati pisma v Nemško Avstrijo ali v čehoslova ško republiko! Zaprti smo hermc tično od vseh strani. Ne preosta ne ti drugega nego reci: — Vdaj ae! Kizmet! !$o, kar bo! — Premog je zelo važen faktor v gospodarstvu naše dežele. Vsak dan berete v časopisju: Zakaj ne vozi v Bel gradu tramvaj? Vsake malo mesto ima tramvaj! S fija-kerjem ae ni mogoče voziti, kei račftna kar 100 kron za pol ure, kar nora plačati samo dober na- > k«j sam kooataciial ffota jE' Jugoslovanski socijalni demokrati in državni proračuni Govor Antona Kristana v belgrajskam narodnem predstavništvu dne 28. maja 1919. - (Nadaljevanje.) rokov, zakaj primanjkuje ponekod premoga? V Ivancu na Hrvaškem je pred rovi okrog 150 vagonov premoga, ki se ne more od peljati, »ker "vagonov nema". V hrvaškem Zagorju je nekaj 1000 vagonov premoga, ki sc ne more iz lastnega vzroka odpeljati, tako da mora delo v rudnikih počivati. V vagonih pa trava raste, tako dolgo stoje po raznih postajah, tako da bi sc po nji hlahko pasli vsi — uradni magarci! Vedno slišimo. — Premoga ni! Zato moraš iti v Belgradu ob 10. zvečer spat. — Gospodje, v trboveljskem rudniku je določeno, da se pošlje toliko in toliko vagonov premoga v Srbijo. Toda t« premog se ne more odposlati, ker so nam hrvaške železnice dolžne za mesec april 300 vagonov 111 za maj že 500 vagonov, ki jih še niso vrnile! — Pojdite na Kalimegdan, ozrite se proti Zemunu. pa boste videli povsod tol-ko vagonov, da je veselje. Pokažeš to minstru sa-obračaja 111 ga vprašaš: —Brate, što je to? Vidiš vagone? Dispo-niraj s njima! — Dobiš odgovor: Ne mogu! — Kizmet! — Vse zastonj! (Vcselost.) Gospodje, vi se smejete; toda te stvari so žalostne, tako žalostne. da bolj bit: ne morejo. "Škoda za diete". Cenjeni gospodje! Ozrimo se na naše brodarstvo. na uporabo naših voda, našega morja. Vse to nas kliče, da rečemo enkrat tudi tukaj odrešilno besedo. A te besede od nikogar ni. Tudi v Narodnem predstavništvu — kaj delamo mi? Človeka je sram: tri mesece smo že tukaj in fakt je ta, da je človeku žal za dnevnice. jih jc po krivici dobil. Tu bo treba resnega dela: — vlada se bo morala s temi vprašanji pečati vse drugače uego doslej. Država bo imela silovito stroškov. Če vzamemo samo vprašanje preskrbe mašili invalidov, sirot in vdov, odškodnine za vse one. ki so trpeli v tej vojni — kdo preštejc milijone, ki si jih bo morala držawi preskrbeti, če bomo hoteli zadostiti svoji državljanski nalogi?' Imamo še druga pereča vprašanja : zavarovanje zoper nezgode našega delavstva in kmetskega prebivalstva, vprašanja brezposelnosti, higijene, populacije našega naroda. Te stvari poznate vsi: vsi veste, kako so ta vprašanja važna, nihče pa ne stori ničesar. — (Medklici.) Ne rečem, da teh stvari ne poznate; jaz bi bil nepravičen. če bi trdil, da niso gospodje tako modri kakor jaz, a vi nimate kuraže. poguma, da bi via di to povedali, ker ste koalicijska vlada in morate zato preko takih nujnih stvari vedno preiti na dnevni red. (Pride is.) 1 1 .i 11 DELO NA FABBfl Slovenski fdnt debi delo na farmi. Plača je 00 iia dan. Delo se dobi tukaj, čo jih tudi ve." pride. Katerega veseli, naj pride ta hoy — Fr*nk Prw»e, B01 4% Oriska, N. Dak. (S jc uouiio sioice proti Kompenzaciji krompirja, in sicer po ceni 40 vin. komad. Poleg tega je bflo pa treba plačati še 10 vin. provizije za škattjieo onemu, ki je kupčijo posredoval. Ta primer jasn > dkkazuje. da ta vlada res zasluži naše zaupanje, \Mada. ki je bila $roti temu, da bi se dobile šfbice po 10 vin. komad ; bila je pa zadovoljna s tem, da se nabavijo po 50 vin., češ, — vsaj imajo ljudje v Jugoslaviji denarja dovolj. Svobodna trgovina je povzro-čila. da so cene poskočite navzgor, da se je vse podražilo in da so na-| ši vlaki polni onih individujev, ki j so vneti za " svobodno trgovino". Na primer brzovlak Orijent- Ex-(press je sama "svobodna trgovi-|na Aaronov in Moizesev... Industrija. Gospodje, če se ozremo iia industrijo, vidimo eno: vsled gospodarske politike naše vlade gre na-■ša industrija prnpadu nasproti! ] Vsaka država, ki se poraja, mora osredotočiti vse svoje sile. vse svoje moči iia eno točko: kako povzdigniti lastno industrijo. — Iz zgodovine " naše sosednje države Madžarske bi se lahko v tem oziru veliko naučili. T*idi sedanje razmere na češkem in razprave v češkem državnem zboru nam kažejo, kako skrbi moderna država z modernimi politlcarji za povzdi-go lastne industrije, j In pri nas? — boga mi moga, kdo se pri nas briga aa to? Ni ga človeka, ki bi se brigal z* našo industrijo, ampak vsakemu, ki bi rad kaj napravil v tem oziru, se delajo ovire via vse mogoče načine in nemogoče. Naj. navedeni en primer^ — Jaz aea za einkarno v Ce-^ kjer U mafca drieVa lftkke ip- 1 t Če se bo delalo s tako imenitno gospodarsko Dolitlko, bo podala vsem ne vzdržljiva, Iu taka rlada zahteva od nas brez debate j e>uo miljardo, da bo zopet delala; tako. kakor je delalo doslej. Gospodje, ogTejmo si nekoliko i naše banke. Te so postale veletrgovine. Tam se denarja ne dobi. Gospod minister je rekel, da gr? težko s tistim državnim posoji-j lom. ki ga jc razpisal, češ da so ^ banke zaprte, zaprte do vratu in da se drže rezervirano napram državnim bondoni. Zakaj? — Skoro vsaka banka je. postala trgovec, ima svoje — Toehtergesellschiiften. družbo z o-» mej eno zavezo ali kaj podobnega, j Zakaj bo torej dajala državi de-, uar po določenih procentih, ka' lahko potom svojih Tochterge-. sellsehaften kupčuje vsled modre J naredbe o svobodni trgovini! Gospodje, ad vocem svobodna trgovina; svobodna trgovina je v naši državi interesenten kapitel, ki ga je treba nekoliko natančne- j je pregledati. Znano mi je več in-teresantnih slučajev, ki sem jih izvedel. Dobivati moramo razno blago iz tojih krajev, in čisto naravno ^e. da se mora ta kupčija., ta import vršiti samo z dovoljenjem vlade. V tem pogledu se je pripetilo več interesantnih prime rov, med kateAni naj jih navedem samo vm- Neki Noroert Weiss v Zagrebu je vladi predlagal, da preskrbi Jugoslaviji 20 vagonov Sbic, in j neer po ceni 19 vin. za komad.. Ta ponndba je šla preko zemeljske vlade v Zagrebu na centralno Tfado v Beogradu. Tu pa niso ho~ teli dati potrebnega voznega dovoljenja. pač so pa dali nekemu gospodarskemu društva hrvaške- IZ NIŽIN PARIZA (LA JUVGLE DE PAEX8.) . i r ' Francoski spini Jean Kanin % ') > &"01ii Naroda" priredil G. F. : ■ t— ■ .■= 39 (Nadaljevanje.) — Prosim te vendar, midva imava vendar veliko število prija-, teljev. — Torej ko tvoji prijatelji govorili slabo o meni? — (jovorili? Ne. O ženskah se sploh ne govori slabega. Za kaj . takega so moji prijatelji veliko predobro vzgojeni. Človek pa za-; pazi gotove obraze, kak sumljiv molk, kako potezo krog ust,'ki ho-, ee reči; — Aha! Ta. To že poznamo, dečko. S pomočjo takih stvan pride resnica koneeno vendar na dan. — Kaj pa si razkril t — Da si imela od nekdaj dobro srce, moja lepa Klarisa in da n i mogla nikogar videti, da bi trpel, posebno svojih častilcev n-. — Aha, torej prihaja« vendar z besedami na dan! — je vzklik- i i-ini lepa blondinka ter pričela ozirati se vanj z resnimi očmi. — Ka- j terega nisem mogla videti, da bi trpel? Na dan z imeni. — I>a. ki ga jc skušala objeti ter mu zagotavljala svojo zvestobo. C'n I ;t!a je, da je to očitanje le izgovor, katerega .si je izbral, da se loč j od nje. — Kogb pa ljubiš sedaj? — je vprašala konečno ilite. — Pošteno mlado deklico, moja uboga Klarisa, — je odvrnil 1 Mirambeau ore* pomisleka. w — Torej se hočeš j»oročiti? Kaditega torej: Reci. da se hoče* J poročiti! Mi ne pade v glavo. — je rtrkel Mirambeau. — Vsaj za se daj ne. — Sevedi ne danes ali jutri. — a mogoče v enjm mesecu. Člo [ vek vendar nima bodočnosti v svoji roki. kaj ne? Ti se /.naš igrati , j besedami. O Mi vedno sem upala, da bom živela vedno s teboj. Pričela se je jokati. Obenem ga je prijela za roko ter jo price { la poljubljati, — kot poljublja mati svojega otroka v slovo. Nekako materinsko mesto je dejanski vedno zavzemala pri i njem. Tri leta je bila starejša od njega in ko ga je spoznala, je izgle- j d il še precej slaboten in okoren. Kako natančno se je spominjala i onega časa' Bilo je pri kiparju De^moreiles. pri katerem je bila ona -alita model. Nekega dne jep rišel v ateljej velik, bruneten dečko / močuim gla.oin, ki se ni prav nič prilegal slabotnemu telesu. Komaj jo je /adel njegov pogled, ji je že švignil nasproti oni občil dujoči igra* Iz njegovih oči. katerega si znajo ženske tako dobro ras !«igati. Takrat ni še imel te mrzlih, temnih oči, ki ne privoščijo no <«ei*ega pogleda na poti stoječi rožici. Dva dni pozneje je zopet pri tel v ateljej. Ko je »ta tri dni pozneje sama domov, ga je zapazila v bii/tii svojih vrat, kako je navidez zrl v neko izložbeno okno. Na -tmehnila se je mu je in takoj nato jc začula njegov ljubi, močni gl namreč s'nlo ime Mirambeau-ja in slednji najbrž ni hotel, da bi •estal v tem stanovanju kak predmet, ki bi nosil njegovo ime.' • ' (Dalje prihodnjič.) ', — —i^————— -—» Kje nameravajo soditi kajzeija -.....- V Londonu je številno prostorov v katerih bo prejšnji nemški kajzer lahko stopil pred zavezniški tribunal ter se zagovarjal radi svojih zločinov proti civilizaciji. Najti je Bow Street sodišče ter zbornico lordov, v kateri so bili sojeni angleški lordi radi svojih 'pregreškov proti postavam dežele. Ta mesta pa najbrž lie bodo prišla vpoštev, ko bo stavljen Viljem Uohenzollernski pred zavezniški tribunal. Skoro gotovo se bo vršila obravnava v masivni Westminster dvorani, v kateri je moral nastopiti Karoi I., angleški kralj, pred poroto (^romwella, ki ga je obsodila na sinit. Ta dvorana je bila pozorišče obravnave proti voditeljem Jakobitske ustaje v pričetku osemnajstega stoletja. Dvorana je bila zgrajena leta 1097 ter je služila skozi števibia stoletja kot mesto za državne porotne obravnave. Dvorana je del Westminster palače, ki je bila skozi stoletja dom angleških kraljev ter se nahaja v neposredni bližini parlamenta. Zadnjikrat je bila dvorana uporablejna, ko je ležalo truplo kralja Edvarda VII. na mrtvaškem odru. Čete iz kolonij so straiile uhode ter predstavljale različne dele angleškega cesarstva in skozi ta vrata je prišlo v eui sami noči nad miljon ljudi, da počaste zadnjikrat mrtvega kralja. V slučaju, da bo Viljem obsojen, bo najbrž poslan v Tower v 1 Londonu, ki je bil bivališče številnih krimnaleev vseh družabnih raz-I .redov. • C'e bo Viljem spravljen v London k obravnavi — in najboljše avtoritete na polju mednarodnega prava in etike izjavljajo, da bo. I— potem ni nobenega bol j - primernega prostora v celem cesarstvu i kot je Westminster dvorana. — Viljema ne ho mogoče soditi v zbornici lordov, — je rekel nek odlični poznavalec angleških postav In običajev'. — Določeno 'je namreč, da morajo, biti sojeni tam le angleki lordi. Prejšnji (nemški vladar pa ni angleški *"Per'', kajti s tem bi Anglija natiho I priznavala trditev kajzerja, da je pravi in resnični vladar Anglije, ker je sin najstarejšega otroka prejšnje kraljice Viktorije, dočim je bil kralj Edvard šele drugi otrok kraljice. — Sojen tudi ne more biti v bow Street. On ninikak navaden • zločinec. Naj so njegovi zločini še taki, treba je upoštevati njegovo prejšnje dostojanstvo. Povprečni Anglež pa kljub vsemu svojemu sovraštvu ne more pozabiti, da je Viljem uuuk kraljice Viktorije i ter bratrane«* sedanjega angleškega kralja. Če bo nekdanji nemški ; jfjijzer v resnici kedaj preveden v London, ga ne bodo nastanili v j navadni ječi, temveč brez dvoma v kaki palači, kjer se bo smel j prosto gibatj seveda pod strogim nadzorstvom. Vsaj tekom obravnave ga ne bo smatrala Anglija za največjega sovranika človeštva, temveč za nesrečneža, katerega zavedli drugi. Grad Amerongen, v katerem je interniran Viljem, je oddaljen le deset milj od nemške ine,ie in vsled tega je tudi vrjetno, da bo srejel ponudbo nemških častnikov, ki so izjavili, da ga hočejo vriiiti s svojimi meči, če bi ga liotel kdo odvesti iz Holandske. To nabiranje podpira dejstvo, da je prine Henrik Nizozemski, mož kraljice Viljemine, sorodnik in dober prijatelj prejšnjega kajzerja in da bo vsled teja Viljem obveščen o bližajoči se obravnavi proti njemu. aterl so pooblaSCeni pobirati naroft-ilno za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" Je: Za celo leto $4.00; za pol leta $2.50 » Četrt leta $1.25. Vsak zastopnik lzaa potrdilo m iveto, katero Je prejel In Jib roj* com priporočamo. 8aa Francisco, CaL: Jakob Lovita Denver, Cafe.: Louis AndoUek la frank fekrsbec. Pncbfe, Cafe: Peter Cull«, Jots knn, Frank Janesh In A. Kochevar 8a lids. Cafe fe static*: Lows 3ostello. ' fliursnI, Cafe: Math. Kernely. IMtanaprils. lad.: Alois Rudman. nintM lad.: Lambert Bolskar. Chicago HL: Jos. Bostič, Jot. Bllsfe fos. Berčič ta John Zaletel. Miei. I1L: Franz Bambich, Frank Aorich In John ZaleteL mifiilrt HL: Fr. Anguatta. Im Salfe DLr Matija Kossp. Uvlacstsa. HL: Mich. Gbar. Nsrth Chieaga. HL la sfcatka: Aat Kobal in Math. Ogrta. 8a Chicac*, HL: Frank Otna. Sprlagfield, TO.: Matija Barbori*. WmfctfMi, HL: Frank Petkoviek. FraakUa, Kaaa. la sfcsttca: Frank [Ajkork. Frswteasc, Sana.: Bok Fina. Haga, Kaaa.: Mike PeuciL KitzzsOler, Md. la akaHca: #raa» fodopiTec. / ^ Kobe In Pavel Sbaltz. Detnit, Mick.: Pan] BarteL Aarsra. Mian.: L PeroSek. CWMa. Miaa.: Frank QorrU, Jak Pet rich. Et7. lifea. fe akaOca: Frank Goafe ros. J. Peahel in Anton PoUaaaa lydrth, Miaa Loois Gorla la Jartf Kote. GObert, Miaa. fe skalca: K Taaai Unfefe. Miaa Fraak Hravttkk M. 1 idi. Hz: Mlka Grabrtaa. OnaI 9Wfe Math, wm S'liiJ1?! StaraMa. UJJftM^K l^lhuk Masfe JaJa^Alk. Poljaaac. 9* IBaa^Bs A- A,. ^f^if. : -'-rj I';'" iiuci, v.: xrana ivogovsez, Yooncstewn, O.: Anton Kikelj. Oregon City, Ore.: M. Justin. Allegheny, Pa,: M. Kla rich. Aadbridge. Pa.: Frank Jakie. Besctaer, Pa.: Louis Hribar. Brsughtsn, Pa. la skoliea: Antoa Ipavec. Bordtae, Pa. fe akaHca; Johs Demfizr. C'safisngh, Pa.: Ivan Pajk, Via Borznfiek. Claridge, Pa.: Anton Jerlna In Ant, Kozoglor. Doafe Pa.: Joe Oahabsa. Bxpwt, Pa.: Louis SupanSC. Forest City, Pa.: Mat Kamin ta h. Leben. FanU, Pa.: Ant. TalenttaOfl. Greensburg, Pz la akaHca: Frank Novak. Haatottor, Pa. la akaHoa: Fraak Jordan. I—arial Pa.: TaL Peternek br 172 MuUm, Pa.: Frank Gabreaja la: John Polanc. Lome, Pa. la skaUcar Aatoa Osolnlk. i Huwr, Pa. la akaHca: Fr. Demiar. Masa Boa, Pa.: Frank Maček ta Fr 1 PodatllSek. Pittsburgh, Pa. fe akaHca: U. R Jzkobich, z. Jakshe, Klzrich Mat la L Magister. Fzlpht—i, Pa. fe akaHca t Martin Koroschets. Beading, Pz !s Mica: J. Pezdlta South Betbhhrm, Pa.: JezaeJ Ka ptivfiek. . .Soefthview, Pa.: Fr. Statasr. Htacttsa, Pa.: Anton Hren. Tavtfe Crack, Pz fe akaHca: Fraak Schifrer. West Newton. Pa.: Josln Jovaa. Wfflarh, Pa.: J. Peternel. Marray, Utah la akaHca: J. Kastolii ■feck Dtaassad, Wml: G. J. Pto rente. Cshstsn. W. Fa.: Fr. Koriaa. Davfe W. Vz fe akaHca: Joka Branch. ^TWn« w. Yz fe cksHcai m MEDwaafcoo, Wfe: Andrew Fan, It sip Tratnik ta Aug. OoUaadsr. WillUf, Wfe: Jaha Btaaspfel fe H. BTCtBa. N W. AHfe Wfe: Fraak flut. ■ask »ilm Wfz; Lsnfe Tm t*m fe a. ______ ________ ■ - - ? KAJ BO SPEEJdMJIK KAJ-^ ZEEJEM? London, Anglija, 7. julija. — Andrew Bonar Law, vladni speaker, je rekel danes v poslanski zbornici naslednje: — Zaveznki se dosedaj še niso oficijelno obrnili na nizozemsko vlado glede izročenja bivše-gu nemškega kajzerja, dočim so bili potrebni sodni j ski koraki storjeni v tem oziru. t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnuu srccn« naznanjam pri-jileljt-in, znancem ir, sorodnikom, da mi je nemila smrt pobrala mo je«*a moža oz. očeta JOŽEFA MURNA. T'o hudi trimesečni bolezni je v irospc>du zaspa! dne 28. maja; pokopan jc bil dne 31. maja na pokopališču sv. Barbare v f'luiid'»e Pa. Tem potom se najlepše zahvaljujem društvom Rdeči Orel, Edinost JSDPZ. iu Matere Božje štev. MIZ. za krasne vene« i;t %e-iiko udeležbo pri sprevodu: nadalje se zahvaljujem omenjenim društvom za postrežbo v njegovi !jo'«:7'ji ia pomoč v njegovih tež-t ik mukali; zahvaljujem se za redno izplačan je ]>odpore iu snirt-niuc; zahvaljujem se vsem bratom in vsem ostalim, ki so pokojnega r.biskavali in tolažili v nj"-govih težkih mukah. Posebne, "se pa zahvaljujem Mr. Matolko in družini Okleščen ter mojim sosedom iveprel /a njihov trad in po-žrtvoval nest. še enkrat izrekam !cpr. hvalo vs j ve za njegov naslov, naj mi ga .j naznani, za kar bom. .celo hvaležna, ali pa ee sam eita, naj se mi oglasi, imam za nje»a pismo i iz stare domovine, pa bi nni rada poslala — Mary Frank, , • 2921 E. 3i. St., Clevelaud, Ohio. ■ _(D-ll—7) . i * *■ | PISMA 12 STARE DOMOVINE. Zopet smo p.ejeli nekatera ;>is ■ nn iz stare domovine, ki jih ridi ^pomanjkljivih jiaalovo ne moremo dostaviti. Za«o prosimo, da o glasijo sledeči: FELIKS SEKUČ-ijNllv, ki mu piše sestra Marija iz Zagorja ob San; J ERA BAMS, kateri piše nečak IV->e Ose!j i/ Jesenic; ALOJZIJ M ODE Rt' ki mu piše Janez Modere iz Uoiiee, ter EMANI EL MAZZA, ki ima pis mo Lz Ragusa. prov. Siiaci's1-* Italia. Oni. njeni naj se takoj oglasijo 1 ri u prav niš1: vu Ulas Naroda, da jim dostavimo njihova pisma. (■5-10—7) , OPOMIN. Opozarjam vse tiste^ ki mi dul-;g':jojo na hrani, da v t.ku e?\ega nses^ei plačajo. Ako tega ne store, jih liom s polnim imenom po ( iskal. — Anthony Ličan, liox *37G, Kane, 1'a. (S-!>—7» DOBREGA KOVAČA j želim dobiti, ker sedanji namerava odpotovati v staro domovino. Obenem pa želim seznani za naslov J OD NA KLEMENCA, ki de la nekje pri L'.;se Prop. Co. Jaz ni rad. da on prevzame to mesto. Toraj naj se oglasi, ali pa kdo d nt a i. — Frank Lonehar.' Box 72s. Camp r.Q, R.i-.-lnvood, W. Va. (tVll—7) pelini izvedeti za naslov svoje-.M ! bra!a FRANKA VODE, doma m Dola pii Ljubljani. Pred tremi leti sva bila skupaj v Milwaukee, Wis , »sedaj pa ne veni, kje sc nahaja. Če kdo rojakov ve za njegov naslov, pr:«siui, naj mi naznani. 5e pa sam čila ta oglas, naj se mi oglasi, ker mu imam nekaj važnega poročati iz starega kraja, kar je njemu v korist. — -Joe Vode, Box 1H2, Baltic, Mich. (S-10—7) Rad bi izvedel, kje se nahaja PETER KRAl-f, doma iz Gorenje vasi pri Kaurilu na Goriškem. Cenjene rojake prosim, čc kdo ve zanj, naj mi jfcvi, ali naj sc sam oglasi, ker mu imam naznaniti v a/.ni stvari iz domovine. Ker sem dobil v seznamu SRZ. gori označeno ime iz Readinga, Pa., bi prosil rojake, da bi aa opozorili na ta oulas. — Ludvik Stonich, 765 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. |_(S-10 -7)_ Rad bi izvede! za mojega b* IGNACIJA OBLAK. Preti l " leti sva bila skupaj v m 'JS Springs. AVyo . od tam je sel V kam v Penusvlvanijo. potem VJ ne vem nič o njem. Doma je Ur , Lučne vasi. Zgornje Zadobje nad Škofjo Loko, podoma ee iz Premet o vcovga malna. . Prosim e njene rojike, čc kat.?ri ve za njega, da mi naznani naslov, za kar bom zelo hvaležen, ali ako sam čita ta oglas, naj se mi javi. — .Joseph Oblak, 205 — It h St.. Milwaukee. Wis __(L-15—J)_ Rad l i 'izvede! za naslov ANTONA in FRANCA ČELHAR, do- ' na ir. Št. Petra na Krasu st 37, podomače Mihatova. Pred V/> I ti sta bil« v Cleveland*!, Oh;o, kj»r je njun naslov bil 1423 F.. '■>'.}. SI. Prejel ?em pismo od njuni* s.-str° Ivane iz starega kraja. Če kdo vo za nju naslov, naj mi javi, 7a kar so v imenu njune sestre vnaprej zahvaljujem, ali na,; se pa sama oglasila. — John Žagar, Box 17, Chan n ing, Micli. (8-10—7* - 11 - 1 -t Rad bi izvedel za moja dva brata ANDREJA in PETRA .MRAK. Doma sta iz Kranjske Core šf. •Jt, Gorenjsko. Pred vojno sta se nahajala v Canndi Prosim .cenjene, čc kdo ve za njun naslov, naj mi naznani, ako pa sama čitala tu oglas naj se javita na naslov: Joseph Mrak, lfitii Tavlor Sts . Oregon City, Ore. (»S 10—7) Dr. K.oler BLOVEN9IU ZDRAVNIK <38 Pena Ave.t Pittebtirik Pa t Dr. Koler ]« najstarejši slovenski idravclk, Specja-Hst m Plttsburzh«, Ki Ima SS-letno prakso ▼ adr&vije-nju Tuk molkih bol—nI Zustrupljenje ' krvi saravl a ffla-■OTltlm SO«, ki ca Je i šumel dr. prof. Erllch. Če imate mozolje ali mebur-I Cke po telesu, ▼ grlu, izpadanje las, bolečine t kosteh, pridite In lxClttfi ▼am bom kri. Ne ker ta bo- lezen ee naleze. Vse moške bolezni adraTlm po okraj Sani metodi. Kakor hitro opazite, da vam prenebuje zdravje, ne Čakajte, temveč pridite in laz vau sa bon zopet povrnil. Hydroeele ali vodno kilo osdravtm v SS urah ln sicer bres operacija. Bolezni mehurje, ki povzročijo ho lečlne v krlftu in hrbtu ln včazfh todl pri puSčanJa vode, ozdravim ■ gotovostjo. Revmatlzem, trganje, bolečine, o tekllne, srbeči ee, flkrofle ln droge kotne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem Časa nI potrebno lataU. Uradne ure: vsakdan od 8. are sja-traj do S. zvečer; v petkih od S. sja traj do S. popoldne; ob nsdsljsh sd S. zjutraj do 1. popoldne. h ooito na delsm. — Pridite a—Ona — Na pozabita Ima In Številka. Zdravim eame moSke e—Se Rojakom v Chicago, in sploh v državi 111, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potnik « fmm Mr. JANKO PLZBKO, ki je pooblaščen pobirati naroč> nino in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojaka prosimo, da mu gredo na roka. TTnrav-niitva fflsm Naroda Dr. LORENZd 844 Penn fl DHHI8LOTXH8KO Q^ W 1 i eOVOBSCl ZDRAYVm &Y61O0 Pittsburgh, Ps. H .....MoJa stroka j* odravljenje akutnih la kroalAilh boiouL laa ■aat ia adravlat nad 23 let ter Imam skašoj« v raeh boles&lh ia * ■ kar na slovensko, sato vaa morem popolnoma ruoaeti la qpa> vati vaho boleaen, da vas osdravlm b> vrnem mo« tat iditvjs. Bkoat 28 let sem pridobil posebno skoflnjo prt zdravljenju mcdklh MmnL Zato aa aonts popolnoau aauestl oa mene, znoja skrto sa K da vaa pspatw aafliatlat. Ns odlašajte^ ampak pcMlte Sat. Jas ssdtaTlai saatrnpijaao fcri, atsoljs ia Um pa teltaa, laaaft v sita, lspsdsnjo las, bolečine v kosteh, stare mas, IiK twlwit, orisbsiost, hotesnl v mehnrju, ledlcmh, jetrah fia Mrtw, fssilrn, revasstlfwa, katar, slato filo, naduho itd. sMN rr^daT V 'toHdh!* In^aobotah sd t! Staraj a a wrs wihr. Os 'nedeljah po de a lire pe»oUh% 9 Dr7LORENZ, S44 Pww m., mieQ, Pt II