РМ6.П. T »otorint Leto LXI _f Ljubljani, v četrtek 13. aprila 1933.	Stev. 86	Cena 1 Din
Ssrr ^^	V % ЈИГ"* Ж / ii •^T'^tesHi
n^JAJl/EJWECm
Kopitarjevi ul.6/111 ^^^^ jova 6. telefon 299» Telefoni aredniitva: daevn« «iniba 205« — notna »H, 2994 la MM	--Izhaja nak dan «Jetraj. rasen ponedeljka In dneva po prasnlka
Obnova našega denarstva
Nič čudnega, če stoje dane» v dobi krize gospodarska vprašanja v ospredju in se zanje zanima vedno več ljudi, zlasti pa oni, ki nosijo bremena krize. Že dolgo časa nismo toliko razpravljali o gospodarskih vprašanjih kot prav sedaj. Pregledujemo storjeno delo, iščemo napak in se pripravljamo za boljše čase, iščemo izhodov vsepovsod.
Te dni smo imeli več gospodarskih zborovanj, ki so zopet pokazala na aktuelne potrebe našega gospodarstva. Težko je najti nove besede o krizi in njenih posameznih momentih, saj smo postali že nekoliko apatični do mnogih novih pojavov, ki nas vznemirjajo. Vendar je prav, če se take stvari stalno ponavljajo, kajti živimo v taki dobi, da nam je absolutno potrebna popolnoma nova izgraditev našega gospodarskega sistema, saj se je pokazalo, koliko slabih strani se je pojavilo na njem.
Na vseh zborovanjih čujemo r prvi vrsti kritiko. V gospodarskih stvareh, pa tudi drugod je kritika naravnost življenjska potreba, brez katere si izboljšanja sploh ne moremo misliti. Toda ta kritika se večkrat ne dotika mnogih bistvenih vprašanj, ker so kočljiva radi nasprotstva posameznih interesov. Mnogo je tudi drugih razlogov za to, ki so večji del znani vsakomur. Pa še drugo stvar bi radi omenili. Mnogo preveč včasih gledamo v detajle in predlagamo posamezne ukrepe, čeprav vemo, da korenini zlo drugod, in da tudi s posameznimi ukrepi ne bomo dosti pomagali, če se ne izvede osnovna linija, ki je za ureditev naših gospodarskih razmer nujno potrebna.
Treba bo tudi v tem pogledu jasnosti, kajti to je predpogoj za sanacijo naših gospodarskih razmer.
Pojavlja pa se še mnogo predlogov, ki jih priporočajo posamezniki ▼ razliki s predlogi posameznih stanov, odnosno interesnih skupin. Dočim so predlogi interesnih skupin v marsičem razumljivi, saj odgovarjajo interesom dotične skupine in deloma tudi splošnim interesom, to ne velja v toliki meri za predloge posameznikov. Ti predlogi so tako izrazito teoretičnega značaja, da se kaj kmalu pokaie njih realna vrednost, oziroma ne-▼rednost. Zato nekaterih sploh ne moremo vzeti v diskusijo zaradi njih neporabnosti ▼ danih razmerah. Drugačna pa je stvar z nekaterimi predlogi, ki zaslužijo vso pozornost, kar dokazuje diskusija o njih, katera jim as more odrekati stvarnosti in sprejemljivosti.
Kriza na denarnem trgu traja že poldrugo leto ia nikjer ne vidimo konca, pač pa vsepovsod vedno večji zastoj. Kajti ni problem samo sanacija razmer, to se pravi mobilizacija sedaj zamrznjenih terjatev in vlog, pač pa nas čaka važno delo, da organiziramo denarni trg v bodoče tako, da bo odgovarjal potrebam in bo naš kreditni sistem tako močen, da bo pren; ';al tudi pretresljaje. Vsako dajanje posojil je zastalo in to bo treba zopet spraviti v tek. Ni pa mogoče najemati novih posojil, dokler ne plačamo ali vsaj ne pokažemo dobre volje plačevati stara posojila. Zato so razni moratoriji prinesli veliko škodo, ker so uničili vsako kreditiranje.
Neštetokrat smo že naglašali, da se mora to vprašanje premakniti z mrtve točke, to ponavlja vsa naša javnost, pa vendar ni pravega odmeva. To se da razlagati s tem, da je struktura našega denarstva v raznih krajih naše države različna, poleg tega nam je pa razvoj razmer zadnje čase na denarnem trgu pokazal, da se je velik del prometa obrnil k privilegiranim denarnim zavodom, ki imajo znatne presežke za državno blagajno in to dejstvo je za presojo razmer zelo značilno in nam pove marsikaj. Ne smejo biti merodajni samo taki interesi, kajti gre za milijarde ljudskih prihrankov. Naš kreditni sistem je najožje zvezan z vsem ostalim gospodarstvom in njegova propast pomeni tudi propast ostalega gospodarstva. Zato ne kaže odlašati in pripraviti je treba vse potrebno za zgradbo novega kreditnega sistema, ki bo boljši kot sedanji.
Poleg gospodarskih faktorjev ne smemo pozabiti tudi splošnih, posebno pa psiholoških. Vse to je v ozki zvezi m en sam napačen ukrep pomeni škodo za ostale, ki ne morejo priti tako do veljave kot bi prišli sicer. Zato je treba take stvari delati previdno in z najboljšim strokovnim znanjem. Naj zopet rabimo staro frazo o zaupanju, Id je temelj ▼sega. Zaupanje pa se ne da doseči samo z administrativnimi ukrepi, ne da se dekretirati, nego je rezultat dolgega in plodonosnega dela.
Pred velikimi nalogami stojijo danes odgovorni činitelji. Mislimo z ozirom na dane razmere predvsem na našo Narodno banko. Od načina njene kreditne politike je odvisno vse. Kdor pozna razmere, bo uvidel tudi vse težave, ponavljati pa bo moral stalno zahtevo, da mora emisijska banka delati na podlagi priznanih gospodarskih načel. Saj ima v tem oziru izkušnje in zglede velikih emisijskih bank na svetu, katerih vodstva se zavedajo svojih delikatnih nalog in bi se pri njih mogli vsega naučiti, kar je potrebno.
H koncu naj omenjamo Se prakso raznih odborov. Za vsako stvar imamo pri nas že odbore, saj je naš organizacijski mehanizem skoraj že hipertrofično razvit. Tudi v gospodarskih stvareh so potrebni odbori, toda večkrat se zgodi, da ne pridejo do besede oni, ki «o najbolj poklicani bodisi radi svojega strokovnega znanja ali drugih razlogov. Z odbori se delikatni problemi ne rešujejo, ampak se delajo samo negodni kompromisi. Teh pa ne potrebujemo, ampak jasne linije gospodarske politike.	Oec.
Dunajska vremenska napoved: Toplo vreme l)o trajalo samo malo časa, vreme bo spremenljivo in temperatura bo zopet padla. Nastopili bodo zaDadni in eeverozapadni vetrovi z dežjem
Kaj pomenijo razgovori v Rimu?
Hitler naj opusti misel na Anschluss -
Parix, 12. aprila.
O namenn potovanja avstrijskega kanclerja Dollfussa v Rim se slišijo najrazličnejše domneve. Ne motimo se pa, če smo mnenja, da so v Parizu o namenih dr. Dollfussa bolj poučeni nego v katerikoli drugi državi, če sodimo po govoricah v tukajšnjih parlamentarnih krogih in pa v redakcijah listov, ki so o mednarodni politiki vedno zelo dobro poučeni, potem se nam predstavlja poset dr. Dollfussa, ki je baje šel v Rim samo zato, da ob svetem letu kot dober katoličan napravi obisk pri papežu, v sledeči luči:
Naj predstavlja Dollfuss svoj poset kakor hoče, dejstvo je, da se bo v Rimu vršil med njim in Mussolinijem ter med nemškima ministroma Papenom in Gohringoin temeljit razgovor o srednje-evropskih vprašanjih. Italijanski poslanik v Berlinu je dal Hitlerju že pred mesecem razumeti, da Italija absolutno ne želi Anschlus-sn in da bi zato bilo bolje, ako Hitler ne bi podpiral narodnega socializma v podonavski republiki. Baje je Mussolini sporočil Hitlerju, da ne bi mogel podpirati Nemčije v vzhodnem vprašanju, to je, da bi Italija Nemčijo pustila samo v konfliktu s Poljsko, ako bi Nemčija hotela anektirnti Avstrijo s pomočjo kakšnega nacionalno-socialističnega puča. Na drugi strani pa Hitler še danes ne ve, kako naj bi se odločil, ali naj iz mednarodno-poliličnih razlogov Avstrijo pusti pri miru, ali pa naj sledi pritisku svoje lastne stranke, ki hoče Anschluss revolucionarnim potom izsiliti.
Italija je začeta novo taktiko?
Ker zaradi tega obstoja velika napetost
med avstrijsko in nemško vlndo, ki se je zadnji čas razvila naravnost v sovražnost, ker hoče Dollfuss potom krščansko-socialne heimvveh-rovske diktature narodne socialiste naravnost uničiti. Zato smatra Mussolini za potrebno, da se to vprašanje med Avstrijo in Nemčijo popolnoma razčisti. Zakaj, Mussolini rabi tako Nemčijo, kakor Avstrijo in Madjarsko za svoje načrte in sicer tembolj, ker je danes izven vsake diskusije, da je Mussolinijeva iniciativa za revizijo mirovnih pogodb propadla. Francija je vprašanje revizije porinila na mrtvi tir Zveze narodov, s katerega tega vprašanja izlepa ne bo več mogoče spraviti. Če hoče Mussolini dalje po dosedanji poti, je prisiljen skleniti še tesnejšo zvezo z Nemčijo, ker Hitler tudi želi, da bi uspela revizija verznillske pogodbe. To bi se pa Mussoliniju, ako hoče dalje po tej poti posrečilo le. če bi Nemčija opustila vsako misel na Anschluss, ker Mussolini na vsak način hoče ohraniti neodvisnost Avstrije. Dollfuss se je seveda moral podati v Rim, da je pri takih razgovorih, ki se Avstrije vitalno tičejo, navzoč.
Je pa vprašanje,, če se bo Mussolini hotel popolnoma vezati na Nemčijo na ljubo svojemu revizionističnemu načrtu, čeprav je tudi gospod Giimbos poslal v Rim svojega zaupnika g. Antala, da Mussolinijn prosi, naj na vsak način podpre nemške načrte v smislu svojega za-misla štirih velesil. Zato v Parizu rimskim razgovorom posvečajo največjo pažnjo.
Mussolini se ne želi preveč vezati na Nemčijo -
Zanimivo je, kaj piše oficijozni pariški »Temps« o potovanju podkanclerja Papena. »Temps« pravi: »Odnošaji med Nemčijo in Italijo so izvrstni in naravnost intimni. Kljub temu pa se Nemčija boji, da se ne bi Italija spustila v pogajanja s Francijo, da zagotovi vsaj nekaj uspeha Mussolinijevemu načrtii o ureditvi v Evropi. Papen se v Rimu trudi, da bi Italija vztrajola na svojem načrtu in da se nc bi spustila s Francijo v pogajanja, ker se boji, da bi v tem slučaju Mussolini privolil v take izpremembe svojega načrta, ki bi ne odgovarjal nemškim interesom in željam. Duce bi seveda
Papen pa bi rad Italijo popolnoma ločil od Francije
rad dosegel revizijo mirovnih pogodb, kar bi pomenilo zanj tudi velik porast njegovega prestiža in prestiža fašistične Italije sploh, je pa preveč previden, da se ne bi zadovoljil tudi z manjšim uspehom svojega načrta, mesto da ri-skira velik cliplomatičen poraz, če bi s trdovratnim vztrajanjem na svojem stališčn svoj načrt popolnoma pokopal. Mussolini je sicer velik prijatelj Nemčije, ni pa prevelik prijatelj nemškega generalnega štaba, ki je danes dejanski voditelj nemške zunanje politike in ki steguje svoje roke tudi po srednji Evropi oziroma po Avstriji, kar Mussoliniju nikakor ni všeč.
Dolliussovo potovanje čedal?ebolj
skrivnostno
Rim, 12. apr. tg. Danes dopoldne Je Mussolini sprejel avstrijskega kanclerja dr. Doliiussa. Jutri pa bo dr. Dolliuss sprejet pri papežu.
»Messaggero« piše ob tej priliki: »Nedvomno je, da je potoval avstrijski kancler dr. Dolliuss v Rim v trenutku, ki je prav posebno odločilen za življenje Avstrije.«
Kar se tiče dunajskih listov, »Reichspost« še vedno trdi, da Dollfussovo potovanje nima nobenih političnih namenov. »Arbeiter Zeitung pa svari ponovno pred vabami silnih zveznih sistemov, kakršen je na eni strani sistem Francije s Poljsko in Malo zvezo, na drugi strani pa fašističen blok Nemčije, Italije in Madjarske. Vojna nevarnos' v Evropi je povečana radi položaja na vzhodu, .T
Mussolini se je premislil
Noče radi Nemčije prelomiti s Francijo
Pariz, 12. apr. tg. Kakor sodi »Petit Parisien«, se je sedaj težišče razgovorov o paktu četvorice zopet preneslo v Rim. List pravi, da se Mussolini z vso vnemo bavi s težko nalogo, da bi spravil v sklad na eni strani nemško tezo, na drugi strani pa francosko in angleško tezo. To je glavni namen njegovih sestankov z Gohringom in Papenom. Pri tem bo Mussolini obenem porabil priliko, da bo prav jasno povedal Nemčiji svoje mnenje o problemu avstrijskega Anschlussa. Ni samo slučaj, da je prišel sedaj v Rim tudi avstrijski kancler dr. Dollfuss, ker je on protiutež proti Gohringu. Perti-
Senzacionalna ugibanja dunajskih listov
Poljska misli, da je za obračunavanje z Nemčijo pravi čas sedaj, ko je Rusija radi svojih velikih gospodarskih težkoč oslabljena in ogrožena na Daljnem Vzhodu po Japonski. List pravi,_ da obstoja tudi nevarnost avstro-ogrskega legitimizma pod varstvom Italije, ki hoče iztrgati Hrvatsko od ! Jugoslavije in jo priključiti novi manjši monarhiji.
Narodnosocialistična »Deutsch-osterreichische Tageszeitung« pravi v članku, ki je močno cenzuriran, da je dr. Dolliuss samo zastopnik onih sil v Avstriji, ki so prijazne Nemčiji in ki hočejo pustiti Avstrijo samo kot vmesno državo in kot »Aul-marschgebict«. Kolikor tudi cenimo fašistično Italijo, pravi ta list, ji vendar ne smemo slediti na j njenih napačnih potih.
na* pravi »Echo de Pariš«, da je nevarnost pakta četvorice in revizije pogodb najbrž že odstranjena. Mussolini sedaj sam sebe graja, da je s svojimi napadi na Malo antanto le okrepil njen položaj in da je Franciji sam dokazal, da mora ostati zvesta svojim zaveznikom.
Rimski pakt je zalonil
London, 12. apr. ž. Čeprav tekst Iranroske spomenice o paktu štirih velesil še ni hil objavljen, je vendar angleški tisk zelo dobro informiran n vsebini francoskega odgovora. Večina listov izjavlja. d» je s tem, ker je Franrija ta pakt postavila v okvir pakta Zveze narodov, njen položaj zelo okrepljen in ima francoska vlada lahko stališče. Tudi konservativni tisk povdarja. da je vprašanje revitije pogodb, ki sta ga stavila na dnevni
pa [mira
kopalno milo je parfimirano s pravim cvetličnim sokom.
Italija hoče obdržati v srednji Evropi inicijativo v svojih rokah
red MaeDnnald in Massolini, stvar, ki resno ogToia
mir r Kvropi. Liberalni tisk odkrito pravi, da bi se miru najbolj koristilo, te bi predlagani pakt štirih zapadnih velesil enostavno pozabili. Splošno s« opaža, da je tanimanje rse angleške javnosti trenutno obrnjeno proti Woshinglonu in da je javnost Mnssolinijev načrt te pozabila
Avstrija je odločno proti Hitlerju
Dnnaj, 12. aprila, tg. Graški škofijski or<0-narijat je obvestil župnijske urade na štajerskem, naj odklonijo vse prošnje narodnih socialistov, da hi na rojstni dan nemškega državnega kanclerja Hitlerja smeli narodni socialisti prisostvovati službi božji v svojih uniformah. Ker se cerkvena opravila ne smejo izrabljati za st ran knrsk o-politične manifestacije, nitf se ne smejo verniki drugučncgn političnega prepričanja dražiti k odporu.
Demanti o paktu MA z Rusijo
Praga, 12. aprila. AA. Uradno se demantir» vest nekega inozemskega tista, da bi bilo v kratkem pričakovati sklenitve pakta o nenapadanjn med Malo antanto in Sovjetsko Rusijo, ieš da t* vprašanje ni aktualno.
Komunistični mandati v Bolgariji razveljavlieni
Sofija, 12. aprila. AA. Sobranje je danwi dopoldne nadaljevalo razpravo o razveljavitvi mandatov poslancev delavske stranke, ki se je začela včeraj popoldne ob 16 in je trajala do polnoči.
Debato sta danes zaključila a svojima govoroma pravosodni minister Kačakov in predsednik vlade Nikola Mušanov. Izjavila sta, da je razveljavitev mandatov poslancev delavske stranke na podlagi čl. 20 zakona o zaščiti države prvi vladni ukrep v boju zoiper komunistično nevarnost v Bolgariji. če bi se pozneje pokazala potreba, se bo vlada obrnila na kasačijsko sodišče in razpustila tudi delavsko stranko kot tako.
IPredlog vlade za razveljavljenje mandatov delavske stranke je prišel na glasovanje ob 13.30 in ga je sobranje sprejelo i velikansko večino. Skupno je razveljavljenih 29 mandatov.
Izključeni poslanci delavske stranke so zapustili dvorano sobranja s prepevanjem intemae.i. jonale.
Okoli poslopja parlamenta je policija včeraj In danes postavila močno stražo, da prepreči morebitne incidente. Do incidentov pa ni prišlo.
Nemška znanost se nacionalizira
Berlin, 12. aprila, ž. Danes se bo vršila tukaj konferenca rektorjev vseh nemških visokih šol, na kateri hočejo izvršiti takoivano »izenačenje«, to je. da zasedejo vsa mesta na visokih šolah narodni socialisti .kar bi odgovarjalo tndi rezultatu volitev. Enako stopj danes v veljavo novi dijaški zakon v Priisiji, ki ni izdelan na principu državljanstva, temvoč na principu narodnosti.
Vlada CSR proti narodnim socialistom
Praga, 12. apr. 1. Vse kaže, da namerava češkoslovaška vlada razpustiti nemško narodno-socialistično stranko na Češkoslovaškem. Narodnosocialistična stranka pa je v zadnjem času izvršila že toliko napadov na demokratski pravni red, da bo vlada prisiljena, ukreniti nekaj v obrambo države.
Jugoslavija na milanskem veleseimu
Milan, 12. aprila. AA. Danes eo tu svečano
otvorili mednarodni velesejem. Na velesejmu je zastopana tudi kraljevina Jugoslavija s posebnim nacijonalnim paviljonom. Ici letos s svojo zunanjostjo in ureditvijo zbuja posebno pozornost. Ve--leeejem je svečano otvoril italijanski finančni minister Jung. Uradna zastopnika kraljevine Jugoslavije pri otvoritvi sta bila generalni konzul dr Svetislav Predič in svetnik trgovinskega ministrstva Jaša Grgaševič .
Grčiia v velikih stiskah
ZencTa, 12. aprila. AA. Grška vlada je prosila Društvo narodov, naj odpošlje v Grčijo komisijo strokovnjakov, da prouči finančni položaj. Grška vlada smatra, da bo delo take komisije omogočilo boljše javne finance in tudi olajšalo f>ogaja.nja r. inozemskimi upniki Grčije.
D'Annunzio skrbi za samoreklamo
London, 12. apr. ž. »Daily Express. objavi)« danes senzacionalno vest Iz Milana, da je umrl laški pesnik Gabriele d'Annunzio. List pile, da d'Annunzievo smrt držijo v tajnosti, ker je pesnik želel v svoji oporoki, da spravijo njegovo truplo za mesec dni v mavzolej v Gardoni In iele teda| sporočijo svetu nfegovo smrt. Ta vest angleških Ifstov Je bila pozneje demantirana. Javljalo namreč, de Je včeraj d'Annunzio v Gardoni soreieJ 200 mad-Urskiii kxletnlkev.
Pod geslom: Azija Azijcem!
Obnovi naj se velika država DHnûiskana -
Prvi udarec je namenjen Rusiji
.Uandžurska vlada pretrgala zvezo med Rusijo in Vladivostohom
I j liai hi ua prihaja vest z datumom 10. aprila, da je iiianu/urska država, ki se vedno bolj utrjuje, pridružilo sebi provinco Cingan, to je severoza-pailni kot Mandžurije, kjer se kot nadaljevanje ruske transiibirnke železnice začenja pri postaji Moučuli tokozvano CKR, vzhodno-kilujska železnica. ki se od Maučulija do Pogrunične tik pred Vladivostok o nt sle.fkoprej nahaja pod mešano rus. ko-kilajsko upravo, kateri stoji ua čelu ruski ravnatelj v Harbinu. Takoj potem, ko je mamuurska vlada, za katero seveda stoji Japonska, ane'itirala to pokrajino, v kateri prebivajo tukozvuni »o lui ski Mongoli, je pri postaji Mančuli dala odvili tračnice, tako. da je sedaj »veza med Sibirijo in Port Ar-tliurjem pretrgana. Maudžurska vlai'a je storila to lato, ker je ruski generalni ravnatelj CEK-a od. pravil t Rusijo 100 lokomotiv in HMHI vagonov vzhodnokilojske železnice, ki jih maudžurska vlada zahteva nazaj obenem z 4 milijoni zlatih rabljev leiarine oziroma odškodnine. To je jako resna ■adevo, ki hi mogla vrsti do nevarnega konflikta med Japonsko in sovjetsko Rusijo, ki se pa bo nuj-brže mirno poravnal, ker se sovjetska vlada, ki mora računati s kontrarevolucijo, vojski t Japon, sko na vsak način hoče izogniti. Posojanja pa bodo gotovo dolgotrajna, kajti namen Mandžurije oziroma Japonske je Rusijo od uprave CF.R-a sploh odstraniti, v kar pa bodo sorjeti težko privolili, ker je potem ogroženo vse rusko pacifiško Po-morje.
Provinca za provinco
Aneksijh» province Cingan. koje prebivalstvo,
kakor se mora resnici na ljubo ugotoviti, je i veseljem sprejelo niiinilžuniko »uvereniteto, ker je tako rešeno strašne korupcije in anarhije kitaj, skeira režima, ne bi sama na sebi pomenila nobe-
nega presenetljivega dogodka, «ko ne bi bit« v
zvezi z naduljnimi političnimi nameni Japonske. Japonska ima namreč namen osnovati veliko mongolsko vmesno državo, ki hi popolnoma odrezala Rusijo od Kitajo. Ta država bi bila ena največjih na svetu. Segala bi namreč od Painirske planote na zapadli do Rumenega morja na vzhodu in od Uajkulskega jezera na severu do reke Hvangho na jugu. Merila bi 2,307.000 kvadr. km z nekako 3 in pol milijona prebivalcev. Po svojem naravnem bogastvu zlasti na rudah, premogu in petroleju, bi mogla po svojih rodovitnih pokrajinah izzvemši puščavo Gobi, služiti za naseljevanje. Od kitajske Mongolije so si Japonci т imenu Mandžurijo že prisvojili provinco Džehoi. Sedaj pa se je, kakor poročajo zadnji brzojavi, začela japonska ofenziva iz Dželiola napram Pekingu in cilj te akcije ni noben drugi, kakor da Japonci nnektirajo veliko provinco fakar, ki meji na Džehoi in od katere bo potem mogoče prodreti dalje proti zapadu v notranjost Mongolije.
Vsta a proti Kitaju v Turhestanu
Obenem pa se vršijo na skrajnem zapadu kitajske Mongolije, to je v lakozvanem kitajskem Turkcstonii, ki nosi kitajsko ime province Sintan, dogodki, ki kažejo na to, da .japonski vpliv sega tudi že v zopadni kot Mongolije. V tej provinci so se namreč uprli Mongoli in ondotnn mnogoštevilna muslimanska plemena ter te z mnogih krajev tu-podili kitajske upravnike. Veliko trgovsko središče Kašgar je te v posesti mongolskih upornikov, ki korakajo sedaj proti glavnemu mestu Sinfana, Urumči. Položaj v Sinčonu je zapleten še po tem, da upornike obenem podpira Anglijo, ki ne želi, da bi kitajski Turkestan prišel kedaj pod oblast sovjetske Rusije, ki ima z njim najžiTahnejše trgovske stike, kateri se izražajo danes v številki BO do 70 milijonov zlatih rabljev na leto v ruski trgovski bilanci. Angleži, ki so se ie polastili kitaj-
skega Tibeta, zaradi Indije ne marajo, da bi ruska
meja šlo ob Tibetu, ampak želijo, da bi Sinian postal neodvisni» mongolska provinca.
Interesi sovjetske Rusije, ki se je po vojni établirait» že т severni ali tokozvani zunanji Mongoliji z glavnim mestom Ulanhatorjeni (Urga), kjer vlada sovjetom prijazni mongolski proletarski režim, in ki je skoro popolnoma spravila pod svoj vpliv tudi eevernovzhodno mongolsko provinco Kohdo ali tnkozvano Cungarijo, so po teh jnponsko-angleških akcijah tembolj ogroženi, ker so Japonci podminiiali sovjetom prijazni režim tudi žo v Urgi. Ker so Japonci na tem, da zasedejo važno mesto Kalgar severnozapadno od Pekingu, ho v kratkem zaprto cesta, ki vodi iz Pekinga skozi , vzhodno in severno Mongolijo т Vrhnjeiidinsk ozi- i roma v trkutsk. Na to način bo preprečen ne samo trgovinski promet med Rusijo in Kitajem po kopni ! poti, ampak tudi pošiljatve orožja, ki vedno prihajajo iz Rusije v Kitaj v pomoč kitajskim komunistom.
Tudi severni Kitai izgubten
Japonci so pridobili mongolske poglavarje za ta svoj načrt že lansko leto. Mongolija je za Kitaj, ki je to deželo samo z izterjevanjem davščin po koruptnih guvernerjih in napol boljševiških gene. ralih samo nečuveuo izmozgaval, ш vedno izgubljena. Anglija in Francija japonske namere v Mongoliji tajno vseskozi podpirata in Zveza narodov proti temu absolutno nič ne bo mogla storiti. Peking je že popolnoma evakuiran, pa tudi nankin-ška vlada je najvažnejše dokumente in državni zaklad spravila v bivšo kitajsko prestolico Lojan „ I Govori se, da je veliko kitajskih generalov, ki so j itak že Džehoi Japoncem prodali, pripravljenih Ja- | poncem izdati tudi severni Kitaj, da se potem : '■snuje velika mongoleko-japonsko-kitaiska zveza, ki si bo vzela za geslo: Azija Azijatom!
Von Papen nima v Vatikanu lahkega stališča
Sveta sioiica ne bo zapustita centruma
Pariz, 12. apr. Naravno, da tukajšnji politični krogi posvečajo veliko pozornost obisku nemških ministrov v Rimu. Razen političnega pomena teb obiskov pa vzbuja pozornost tudi misija Pa pena, v kolikor se tiče cerkvene politike. Von Papenu ni samo na tem, da bi pripravil ugodna tla za sklenitev novega konkordata med Vuti-kanom in Nemčijo; ta naj bi nadomestil dosedanje konkordate s posameznimi nemškimi deželami, ki so bili v trenutku, ko je llijler z imenovanjem državnih namestnikov dejansko odpravil avtonomijo nemških dežel, mnogo zgubili na svoji veljavnosti. Nekdanji eentruuiai von Papen bi rad s tem svojim obiskom ustregel tudi svojim osebnim ambicijam.
Von Papen je bil tisti, ki je skušal zrušiti di.scinlino v centrumu in ki je tudi z intrigami na llindenburgoveai dvoru vrgel kanclerjn Brii-ningn. Že kot kancler je Papen skušal pritegniti na svojo stran nacionalistično usmerjeno strujo v centrumu in tako zmanjšati vpliv dr. Briiningfl in prelata Kaasa. vendar se mu ti poskusi niso posrečili. Von Papen je prepričan, da je zdaj nastopil trenutek, ko bi lahko organiziral v Nemčiji nekako katoliško nacionalno stranko, katere naloga bi ne bila samo ta. da podpira Hitlerjev režim, temveč tudi. da krije von Papena. ki dejansko nima lastnih volivcev za seboj, tudi proti Hitlerju. Nikakega dvoma ni. ila postaja pozicija vieekanclerja. kakor tudi pozicija ministra Hugenberga v Hitlerjevem »revolucionarnem kabinetu« čedalje slabšo. Papen je tudi našel že ime, ki naj bi ga nosila njegova nova katoliška stranka: »Križ in orel« naj bi bilo njeno geslo.
Po informacijah »Tempsa« |wi položaj von Papena v vatikanskih krogih ni posebno dober, ker Vatikan, ki je stalno podpiral centrum, ni pozabil na vlogo, ki jo je igral von Papen, to je na njegove intrige proti kanclerju Briiningu. Nikakor ni verjetno, da bi Vatikan na katerikoli način dezavuiral izkušene in požrtvovalne voditelje centruma kakor so Bruning. Knas in Wirth. Zato ni nikakor verjetno, dn bi v Vatikanu podprli katerekoli načrte, ki jih ima von Papen proti centrumu samemu, čeprav meni »Echo de Pari««, da so von Papenove žel je našle precej razumevanja pri državnem tajniku Pa-celliju. nekdanjem nunciju v Berlinu. Vatikan tudi nima nikakega posebnega interesa, da bi v kateremkoli pogledu pri sklepanin morebitnega konkordata preveč popuščal Hitlerju, ker tvorijo nemški katoličani v Nemčiji manjšino in ker niso na tapetu med Vatikanom in Nemčijo tako važna vprašanja, knkor jc n. pr. bilo rimsko vprašanje, ki je bilo rešeno z lateran-sko pogodbo. Sploh je razmerje med Vatikanom in Berlinom vse elrugačno. kakor je bilo razmerje :ned Vatikanom in fašistično Italijo, ko se je sklepal konkordat z Italijo.
Pogajanja, ki jih vodi von Papen. so silno delikatena tudi radi tega. ker še vedno ni v načelu preklicana obsodba hitlerlzma in nje-go\ i h naukov, ki so jo izrekli nemški škofje. !S» priča tudi demanti. ki ga je priobčil »Osser-ralore Bomano«. Vatikansko glnsilo jo namreč izrecno |>o Ičrtalo. da niso nemški škofje v Ful-di umaknili svoje obsodbe, pač pa da so samo sklenili, nni sc trenutno, to jc samo začasno ne Uvaja. Vatikan črna torej še vedno popolnoma proste roke. ker lahko škofje vsak trenutek obsodbo zopet uveljavijo.
Nemški škofi se niso pomirili s Hitlerjevo politiko
Be rlin. 12 aprila. Poročilo, ki eo ga prav-kai objavili v katoliških listih porenski škofje |м> « voj" m sestanku v Kcilnu, je zanimivo tudi v «voj i b podrobnostih, ker vsebuje obeodbo Hitlerjeve notranje politike, škofje pravijo: »V Kolu u zlirani nadpaetirji se obračajo po Katoliškem tisku na duhovnike svojih škofij ker ni bilo mogoče najti radi nujnosti druge poti za objavo njihove želje — • prošnjo, naj
v dneh velikega tedna in za veliko noč jx>zo-vejo vernike k posebno prisrčni molitvi. Prežeti z vročo ljubeznijo do svoje domovine, ki so jo vselej z vsemi eilami podpirali, gledajo škofje z veliko skrbjo in potrtostjo, kako so dnevi narodnega podviga postali za mnoge zveste državljane iu med temi tudi za vestne uradnike nezasluženo dnevi najhujše in nujgren-kejše bolesti. Oni prosijo Boga. ki je v neizmerni ljube/ni poslal svojega edinorojenegn Sina na svet, da odreši vse ljudi, naj bi usodo našega tako preizkušenega ljudstva obrnil k dobremu, naj bi odstranil sovraštvo in neslogo ter naj bi mu zopet podelil mir in enotnost, blaginjo in svobodo ter mesto med drugimi narodi na svetu, ki mu gre.«
Audi ence pri papežu
Vatikan, 12. aprila. AA. Danee dopoldne je papež sprejel Papna in GOringa. Papen je prišel v spremstvu svoje žene in z ovratnikom papeževega tajnega komornikn Papež ju je takoj sprejel. G8-ring in njegov adjutant Kôllner sta prispela ob
10.45 v avtomobilu, ki je imel italijanske in hitler-
jevske zastave.
Po avdijenri pri papežu je Papen konferiral s kardinalom Pacellijem. Govorila sta o vprašanjih, ki zadevajo tako hitlerjevsko vlado kakor sveto stolico, zlasti o konkordatu.
Papenove iztave v Rimu
Rim, 12. apr. tg. Podkancter Papen je danes po sprejemu pri kardinalu-državuein tajniku Pa-cclliju sprejel zastopnike nemškega tiska in jim izjavil na vprašanje, ali je bilo pri sprejemu pri papežu govora o ustanovitvi nove stranke, ki naj bi z delno izključitvijo centruma bila noeionalno-ka-toliška, sledečo: »Da se katolicizem v Nemčiji približa novemu režimu, ni treba nobene nove stranko, katere smo pravkar odpravili.« Na vprašanje, ali je v Rimu govoril radi pakta četverice, je izjavil, da to pakt nikakor ni bil predmet njegovih razgovorov, ker nima za to nobenega naloga. Svoje osebno naziranje pa je pojasnil lako-le: »Mussoli-nijev načrt smatram za genialen koncept in lipam, da se ho svet v teku razgovorov vrnil k lemu načrtu.« 0 svoji avdienei pri papežu jo izjavil Papen, da se je razgovorјаI z njim o razvoju v Nemčiji in da je papež z velikim zanimunjem sledil njegovim izvajanjem. Papež mu je izročil najboljše želje za predsednika Hindenburga. Na vprašanje, ali bo našel v Rimu priliko, sestati se z avstrijskim kanclerjem dr. Dollfussom, je izjavil, da bi tak sestanek z osebno znanim avstrijskim državnikom najbolje pozdravil.
Avstrijski poslanik o namerah avstrijske vlade
Beigrad, 12. npr. 1. Tukajšnji avstrijski posla-j nik dr. Plonnics je dal prestolniškemu časopisju i danes izjavo glede zadnjih dogodkov v Avstriji, v ! kateri je zanikal kot neresne vesti, ki so se v zadnjem času širile o naši sosedi. Dr. Plonnies je rekel, da je treba poudariti, da sedanja avstrijska vlada odgovarja volji vsega avstrijskega naroda. Sedanja avstrijska vlada dela z vsemi silami na to, da ublaži posledice gospodarske krize, ki je zajela vso Evropo, in da preskrbi narodu delo in kruh Že od svojega nastopa dalje je sedanja avstrijska vlada naglašala, da smatra za svojo glavno nalogo, da prične resno borbo proti gospodarski krizi ter da so mora tej nalogi podrediti vse ostalo. Vlada je na gospodarskem polju izvršila že številne re-
Važna angleško-ruska afera
Začetek inzenerfem -
London, 12. apr. AA. Danes se je pričela razprava proti obloženim angleškim inženjerjem v I Moskvi. Obtoženci so zasedli z rdečim blagom po-i grnjene zatožne klopi, okrog katerih je postavljen oddelek sovjetskih vojakov z nasajenimi bajoneti. Na zatožni klopi jc šest ruskih inženjerjev in 11 sovjetskih državljanov. Med obtoženci je tudi 37 letna tajnica Metrovickcrsove družbe, ruska državljanka. Sodnemu dvoru predseduje sodnik Vasilij Ulrih. Uvodoma je predsednik ugotovil identiteto, na kar je pričel tajnik čitati 77 strani dolgo obtožnico pred mikrofonom.
Obtožnica navaja proti obtožencem, da so pridobivali vodilno in pomožno osebje v raznih električnih postajah za protirevolucijonarno delovanje, da so skušali izpodkopati sovjetsko industrijo in sovjetsko državo, da so zbirali in izkoriščali proti sovjetski državi vojaške in državne tajnosti in da »o skušali poškodovati državne električne naprave.
Sovjetska obtožnica se v glavnem opira na razna »priznanja«, ki so jih iztisnili iz obtožencev. Najvažnejše so izpovedi angleškega inženjerja Mac-Donalda, ki obtožuje samega sebe in druge obtožence. MacDonald je edini, s katerim dozdaj uradniki angleškega poslaništva niso mogli govoriti.
Iz podatkov najnovejše Bele knjige izhaja, da MacDonald ni mogel pogledali glavnemu obtožencu Thorntonu pred preiskovalnim sodnikom v oči in i mu v obraz ponoviti svojih obtožb in priznanj. Tksrr.tcr. sc jc isor&l Viuti in mu pokazati luUt,
forme, na katere so nekateri čakali že leta dolgo, vendar pa se vse te reforme niso mogle realizirati. Tu je treba predvsem omeniti obnovitev obrtnega zakona, organizacijo bančništva in pospešeno gradnjo novih cest. Zato pa avstrijski narod z velikim zadovoljstvom spremlja vse te napore zvezne vlade, ki se z vsemi silami trudi, da vzdrži mir in red in da zboljša gospodarske razmere. Narod uvideva, da vladi ni do kakšnih tajnih političnih ciljev, ampak da posveča vse svoje sile napredku gospodarstva. V Avstriji torej ni treba pričakovati političnih senzacij. Vlada z močno roko odstranjuje vse to, kar škoduje zaupanju v moč države in obnavljanju gospodarstva.
proti angleškim
Sov eti bi radi zvalili krivdo za svoje neusaehe na druge
nakar je šele MacDonald ponovil svoje obtožbe. Videlo se je, da izpoveduje MacDonald pod pritiskom.
Uradniki angleškega poslaništva bodo prisostvovali vsej razpravi in bodo dnevno poročali v London.
»Times« smatra, da so sovjetska oblastva ves ta proces vprizorila, da pomirijo rusko javnost, ki je z razvoiem in z neuspehi sovjetske industrije silno nezadovoljna. Načini, ki se jih poslužujejo ruska oblastva, kakor so na pr. razna »prlznania«, so najboljši dokaz za nasilje, ki vlada v Rusiji.
Razun MacDonalda vsi obtoženi angleški inženjerji odločno zanikujejo vsako krivdo, dočim so ruski obtoženci izjavili, da so krivi.
AngU'a ne zapusti nobenega svojega človeka
London, 12. apr. ž. Senat je snoči soglasno sprejel zakonski osnutek, ki pooblašča vlado, da «me od časa do časi» prepovedali uvoz ruskega blaga v Anglijo. Vojni minister Heilshani je izjn-л il, dn mora imeli Tlada v rokah orožje, da lahko lakoj priskoči na pomoč migle-kini inženerjem. ki so pred moskovskim sodišfem zn zaščito države, j ila doseže vsaj to. da bodo ti inženerji postavljeni t prrd nrpriniraiiMHii ciHllMe.
Tudi Mala zveza bo povabljena v Washington
Newyork, 12. apr. tg. Državni département v Washingtonu objavlja, da se bodo vse države, ki so zastopane v Washingtonu in doslej niso bile povabljene, naknadno pozvale, da se po svojih diplomatskih zastopnikih ndeleže razgovorov z Кооне-vcltom. Ta korak ne je storil zato, ker se Je reč držav, posebno pa Mala zveza, začudilo, ker so bile izključene iz wushingtonskih razgovorov.
Zahteve zagrebških gospodarskih krogov
Tudi zagrebški gospodarski krogi iščejo izhoda iz sedanje težke gospodarske krize in se sestajajo na zborovanjih, da razpravljajo o vseh aktualnih problemih. V torek se je tudi v Zagrebu vršilo zborovanje gospodarskih krogov, na katerem so bili prečitani razni referati: bank, trgovcev, borze, in-duetrijcev, obrtnikov, inženerjev itd.
Na zborovanju je bila sprejeta tudi resolucija, v kateri med drugim zahtevajo stvoritev novih denarnih sredstev za oživljenje imobiliziranega gospodarstva. Narodna banka naj izpremeni svojo kreditno politiko v tem smislu, da vpošteva vse pokrajine v državi. Z najenergčnejšimi ukrepi naj se nastopi proti tezavriranju.
Predvsem je treba rešiti vprašanje normalizacije kreditnega trga in vprašanje Imobilizacije zamrznjenih terjatev pri denarnih zavodih. Dosedanji ultrepi (zakon o zaščiti kmeta itd.) ne rešujejo tega problema ter eo za dalj časa nevzdržni.
Ne sme se dopustiti zaščita enega stanu na Škodo drugega, kot je bilo to doslej. Obrestno mero je treba četudi z zakonom znižati z ozirom na izpre-menjene gospodarske razmere. Tu naj bodo vzgled privilegirani denarni zavodi. Vkljub vsem težko-čam drž. financ se morajo izločili ona bremena, ki ubijajo gospodarsko delo (znižanje hišnega davka na nove zgradbe). Isto je treba izvesti pri banovin-skih in občinskih proračunih.
Gospodarstveniki pravijo, da je bil dosedanji način reševanja gospodarsk:h vprašanj v naši državi neuspešen. Zalo je treba sodelovanja gospodarskih krogov z vlado, saj so predlogi gospodarstva uvaževani le deloma. Takoj je treba sklicati gospodarski svet ali pa na drug način ustvariti stalno konzultacijo predstavnikov nar. gospodarstva In or-ganizirati odbor strokovnjakov, katerih sejam naj bi prisostvovali gospodarski ministri.
Proces proti veleoderuhom
Beigrad, 12. apr. 1. Kakor sme že včeraj poročali, je tukajšnji državni pravdnik uvedel postopanje proti oderuhu Tasiču, ki je zahteval za posojila nezaslišano visoke obresti (120%). Sedai je državno pravdništvo naperilo tožbo še proti ruskemu odvetniku Brojakovskemu, kateremu očita obtožnica, da je za posojila, ki jih je dajal podjetniku Šmerovu v višini 34.000 Din, zahteval mesečno 22% obresti, kar znese letno 260%. Na drugo posojilo, ki ga je dal istemu podjetniku v višini 50.000 Din, mu je moral plačati 11.000 Din obresti, kar znaša letno tudi 260%. Za tretje posojilo, ki ga je najel Šmerov od Brojakovskcga v znesku 33.000 Din, mu je slednji zaračunal 22% mesečnih obresti. Ta odvetnik je dal nadalje posojilo tudi šefu restavracije »Ruska lira« v višini 3000 Din pod pogojem, da mu plača mesečno 20% obresti. Mehaniku To-lokanoviču pa je posodil leta 1926 in 1927 manjtav zneske, za katere mu je moral plačati 100% |me-sečnih obresti ali letno 1200%. Še značilnejši je slučaj z ing, Ostroskojevičem, ki je od omenjenega odvetnika prosil in dobil 27. septembra 1930 posojilo v višini 17.000 Din z rokom do 11. oktobra I 1930, to je za 15 dni, za kar mu je moral inženjer j plačati 264% obresti. Isti inženjer je vzel meseca i oktobra 1930 na priznanico od lega odvetnika 1200 Din. po treh dneh pa mu je moral na izposo eno vsoto za obresti plačati 200 Din, kar znaša 300% mesečnih obresti ali letnih 3600%.
Osebne vesti
Beigrad, 12. apr. 1. Premeščen je dr. Mati)a Lavrenčič, starešina okrajnega sodišča v Kočevju, k okrajnemu sodišču v Žužemberku. Za starešino okrajnega sodišča v Kočevju jc postavljen dr. Fran Češarek, sodnik v Kočevju. Dosedanji starešina okrajnega sodišča v Žužemberku Gustav Gale je upokojen. Za notarja v Marenbergu je postavljen Karel GajSek, narodni poslanec in notar v Kranjski gori. z.a notarja v Kranjski gori je imenovan dr. Fran Penko, dosedanji nolarski kandidat v Marenbergu.
Beigrad, 12. aprila, I. Za ekonoma državne liolnišnice za ženske bolezni \ Ljubljani jc postavljen v 7. pol. skup. Alojzij Turk, ekonom iste bolnišnico v 8. pol. skup. —- V območju belgrajskega železniškega ravnateljstva so napredovali v 9. pol. skup. za prometne uradnike: Stanislav Dobovišek, Maks Ljubša, Vladislav Novak, Leopold Prosen, Josip Bitenc, Ivan Lu-kašček. Anton Lukmon in Ivan Tofant, dosedanji uradniški pripravniki. Za tehničnega uradnika je postavljen Anton Pič. •— Za pomožnega strojevodjo je poetavljcn Alojz Fras.
Izletniški vlak
V	ponedeljek, dne 17. uprila 193» vozi ol> ugodnem vremenu na progi Ljubljana gl. kol. —Rateče-Planica — Bistrica-13oh. jezero izletniški vlak štev. 920 z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 5.10 in prihodom v Rateče-Planica ob 8.16 ter v Bistrico-Boh. jezero ob 8.13. V obratni smeri vozi isti dan izletniški vlak štev. 917 II. tlel z odhodom iz Rateče-Planica ob lfi.40 in iz Bistrice-Boh. jezero ob 18.25 ter prihodom v Ljubljano gl. kol. ob ca 21.00.
Odprte planinske hoče
V	Triglavskem pogorju bodo v velikonočnih praznikih jdprte in oskrbovane naslednje koče in domovi: Triglavski dom na Kredarici, Staničeva koča in koča pri Sedmerih jezerih; za silo bo oskrbovana tudi Vodnikova koča.
Malnarjeva koča pod Črno prstjo bo odprta in za silo oskrbovana od 15. do 17. aprila.
V	Karavankah: Prešernova koča na Stolu bo za velikonočne praznike odprta in za silo oskrbovana.
Kamniške planine: Dom v Kamniški Bistrici, Dom na Krvavcu in Koča na Veliki planini so stalno oskrbovani. Na Veliki planini je snega še dovolj za smučanje, zlasti v Tihi dolini in v bližnjih gozdovih; sneg je zjutraj zmrznjen, pozneje pa zrnat, tako da e smuka še prav ugodna. Vremensko poročilo z dne 11. aprila. Temperatura —5, oblačno, severovzhodnik.
Savinjska podružnica SPD v Celju sporoča, da bo Kocbekov dom na Korošici od 14. aprila dalje odprt in stalno oskrbovan. Pol iz Luč je markirana z novo zimsko markacijo. Snežne razmere so ugodne. Prav tako bo odprt in za silo oskrbovan Frinch-aufov dom na Okrešlju, kjer je dovolj idealnega terena za smn;anje. Dom bo odprt tudi vsako soboto in nedeijo ob lepem vremena.
Trpljenje slovenskih rudarjev
Ljubljana, 12. aprila.
Žrtev neuspelih pogajanj med državo in Trboveljsko premogokopno družbo, žrtev tega boja in vseh računov izza kulis so rudarji v trboveljskih revirjih. Sedaj, ko smo v velikem tednu, sedaj padajo na naše rudarje najhujši udarci. Ni uspela demagogija, ki je obljubljala rudarjem malenkostno izboljšanje, enodnevni sen o izboljšanju se je kaj hitro spremenil v kruto razočaranje in v napoved o redukciji. TIJD pa je razvoj dogodkov že tako uravnala, da sama ne bo preveč oškodovana, temveč le njeni delavci.
V ponedeljek popoldne je bila po revirjih objavljena napoved redukcij. V razglasih TPD pa ni nobenega govora o kakšni obzirnosti do bolj ali manj potrebnih delavcev, temveč le o tem, da je kategorija kopačev prevelika za potrebe podjetja in da se mora zaradi tega znižati. Povsem drugačno postopajo krajevna vodstva TPD z delavci v revirjih, kakor pa osrednje vodstvo TPD v Ljubljani na-glašn v ljubljanski javnosti. TPD bo predvsem reducirala starejše kopače, katerih zaslužek za en šiht je znašal največ po 38 Din. Ne bodo pa reducirani mlajši, katerih zaslužek znaša 30 Din za šiht. V prvi vrsti bodo torej reducirani redniki družin.
Obljuba TPD, da bodo reducirani takšni, ki morda morejo najti zatočišče na domačem kniet-skem posestvu ali kje drugje, ali pa, ki morejo biti upokojeni, je nesmiselna. V vseh revirjih sedaj najbrže ni niti enega človeka, ki bi mogel najti še drugje pogoje za obstoj, razen pri delu v rudnikih. Vsi taki so bili že poprej reducirani. Redukcija 400—500 rudarjev bo torej predvsem zadela res samo potrebne in kar je glavno — najbolj potrebne. Lakote in bede je bilo v revirjih že do sedaj že več kakor preveč, nova redukcija pa bo prinesla k dosedanjimi gorju še hujše gorje.
Skrajne skrbi imajo sedaj nameščenci podjetja, ker je nameravana redukcija 5% pri plačah. Dosedanje redukcije plač nameščencev niso bile tako
generalne in če so se redukcije plač semtntja pripetite, je TPD vsaj gledala, da je sorazmerno odtegnila več onim, ki imajo dobre dohodke, manj pa onim, ki zaslužijo komaj eksistenčni minimum. Sedanji odtegljaj pri plačah v iznosu 5% pa bo splošen, torej bo ta ali oni direktor prav tako žrtvoval 5%, kakor zadnji ubog uradnik, ki komaj zasluži 1000—1500 Din nn mesec. Nimamo nič proti redukciji plač pri TPD, toda podjetje naj reducira ho-rendne plače predvsem pri vrhovih, malim pa naj pusti tisto, kar jim je dajala do sedaj.
V velikih skrbeh so nameščenci zaradi odpovednega roka. Meseca januarja so nameščenci pri TPD podpisovali nekakšen pravilnik, prilagoden stari »Dienst fûr Aufseherc. Večina, ki je to podpisovala, tega pravilnika sploh ni pogledala, kaj šele prebrala in tako so se ti nameščenci obvezali, da velja zanje 6 tedenski odpovedni rok. Nasprotno pa določa novi obrtni zakon izrecno za take primere 3 mesečni odpovedni rok. Ce bo TPD vztrajala pri 6 tedenskem odpovednem roku, utegnemo doživeti še nekaj zanimivih pravd, pri katerih bodo reducirani nameščenci zahlevali 3 mesečni odpovedni rok.
Finančni efekt vseh teh redukcij bo za TPD prav malenkosten. Res bo izgubilo suho skorjo kruha 400—500 rudarjev in njihovih družin, toda kaj bo s tem TPD pridobila. Rudarji so delali do sedaj samo po dvn šihta na teden in če bodo sedaj še to izgubili, bo TPD prihranila kvečjemu 110.000 dinarjev na mesec. TPD naj bi raje reducirala enega ali dva izmed številnih direktorjev, poddi-rektorjev in drugih višjih uradnikov, pa bi dosegla prav tisto, če ji že gre za teh bornih 110.000 Din na mesec.
Neusmiljena in kruta je igra, ki jo igrajo odgovorni in neodgovorni Činitelji sedaj — lik pred veliko nočjo s slovenskim rudarskim delavstvom. Delavstvo trpi molče, toda njihov molk ni razveseljiv.
Zborovanje jeseniškega delavstva
Delavstvo v skrbi ta svoje socialna zavarovanje.
Jesenice, 10. aprila.
Včeraj dopoldne se je zopet vršilo zborovanje vsega jeseniškega delastva. Na dnevnem redu je bilo: |xiročilo o novih pravilih bratovske sklad-nice, naraščanje draginje in brezposelnost 1er vprašanje nove kolektivne pogodbe.
Največje zanimanje je bilo za prvo točko. Na •hod je prišlo tudi mnogo upokojencev. Poročal je podpredsednik glavne bratovske skladnice za dravsko banovino g. Š o b e r iz Zagorja. V poldrugo-urnem poročilu je v glavnem obrazložil dobre in slabe strani novih pravil bratovskih skladnic. O teh stvareh je »Slovenec« deloma že poročal.
Upokojenci se razburjajo, ker so dobili za april 25% znižano pokojnino. Pokojnina ne bo vsem znižana za toliko, pač pa so bratovske skladnice to storile saino zamesec april, ker niso mogle v teku enega tedna izračunati točno vseh pokojnin. Dne 20. marca t. 1. je bil namreč pravilnik objavljen v »Službenih novinah« in s prvim aprilom je že stopil v veljavo. Razlike bodo upokojnci dobili izplačane 7. majsko pokojnino. Upokojenec т II. kategoriji bo prejemal po 35 letih službe in 60 letih starosti 637^50 Din pokojnine.
-="nPrl krajevni bratovski skladnici na Jesenicah
Kongres slovanskih kat. akademikov
Kongres slovanskih kat. akademikov se bo vršil od 27. julija do 1. avgusta na Poljskem. Začne se v Čenstoliovi, nadaljuje v Poznanju, Toruniji in konča v Gdiniji. Tema kongresa je »Gospodarska kriza in slovanski katolicizem«. Na kongresu bodo zborovale ločeno tri sekcije: akademska, seniorska in ženska. Koncem marca se je v Bratislavi vršila pripravljalna seja za kongres, na kateri so bili zastopani vsi slovanski narodi. Slovence je zastopal g. Lojze Uršič, abs. fil., ki študira v Bratislavi, Hrvate pa predsednik slov. sekretariata Luka Pe-rinič. Sprejeti so bili z ozirom na kongres načelni in praktični sklepi. Vse organizacije naj sporože število delegatov in referente ter pošljejo v VVar-szawo referate z resuinejem v francoščini, ker bodo ntisnjeni v Buletinu. Glede delegatov se je določilo, naj bodo po možnosti lajiki. Delokrog posameznih narodov v komisijah slov. sekretarijata, ki bodo delale na kongresu, se je določil lakole:
Ciril-metodijski komisiji predsedujejo Slovenci in imajo tudi glavni referat. Predlagalo se je, naj bi g. dr. Grivec, ki ga vsi nesporno priznavajo za
se prispevki zvišajo od 8 na 13% zavarovane dnevne mezde. Zavarovana dnev. mezda pa se v II. kategoriji zniža od 40 na 34 Din. Torej bo mesečni prispevek delavca iz II. kategorije znašal v pokojninsko blagajno namesto 40 l)in 55.20 Din. Lahko se pn dvigne še an 1% zavnrovane dnevne mezde. S tem bodo prispevki krajevnih bratovskih skladnic v dravski banovini izenačeni.
Znižanje pokojnin in znižanje zavarovane dnevne mezde nikakor ni pozdravljati, ker s tem ni mnogo upanja, da se uravnovesijo dohodki in izdatki bratovskih skladnic. Pri tem ni ministrstvo upoštevalo niti skupnega predloga zastopnikov podjetij, niti delavcev dravske banovine. Predolga je tudi 10 letna karenčna doba.
Pozdrnvljati pa je odpravo členov 48, 49 in 50 starega pravilnika in uvedbo postopanja, s katerim si član obdrži pridobljene pravice pri bratovski skladnici.
K drugi točki naj omenimo, da je indeks cen od novembra do aprila poskočil za 3%, torej od maja lani do aprila t. 1. za 21%.
Razprava za novo kolektivno pogodbo, ki je bila napovedana za pretekli teden, je bila preložena za nedoločen čas.
največjo avtoriteto na tem polju, izdelal oris in zgodovinski pregled tega gibanja (kar se bo tudi zgodilo!) in nadaljnji program. Ukrajinci naj bi prevzeli praktično delo pri izvajanju tega programa. — Intelektualni komisiji predsedujejo Cehi. — Izmeno imajo Slovaki. — Ženski sekciji predsedujejo Poljaki. — Socialni komisiji predsedujejo Ukrajinci, glavni referat imajo Hrvatje. Slovenski socialni referat bo imel naš socialni strokovnjak dr. Gosar.
Glede gmotne strani kongresa se ni dalo ugotoviti mnogo točnega. Princip je, da stroški ne smejo presegati na noben način 10 dolarjev za akademike in 15 dolarjev za starešine. V to je zaračunana vožnja od Čenstohove do Gdinije in nazaj ter stanovanje s hrano. Poljaki bodo oskrbeli tudi popust na železnici od meje do Čenstohove in sploh skušali reducirali stroške na minimum.
Kakor je iz tega videti, bo ta kongres nudil ugodno priliko za poceni izlet na Poljsko in upamo, da se bo marsikdo od slov. kat. inteligentov odločil za potovanje v bratsko Poljsko. Kdor želi, ве lahko priglasi pri Slov. dij. zvezi ali pri Kat. akad. starešinstvu. Kongres bo zanimiv tudi zaradi tega, ker bo nekaka revija vseh sil slovanske katoliške aktivnosti na vseh področjih.
Nekrolog
(za f Ivanom Orlom)
Stojimo ob odprtem grobu in moramo videti, kako se srebrnobela krsta počasi, obotavljaje se pogreza v zemljo. Ni še tako dolgo, kar smo skoraj veselo šli čez prebujajoče se polje; dolga vrsta mladih ljudi'sredi pomladanskega jutra. Pod toplim soncem so peli škrjančki, iz megla so se silili obrisi planin, vsekriženi po polju so pridni ljudje orali nove brazde naprej in naprej, kakor da hočejo sejati brez konca. Vse samo življenje, ki se hoče nadaljevati do vekomaj. Na vsej zeleneči ravni, na blesketajočih se sledeh ostrih plugov, po stopinjah lagodno stopajočih volov, po rohah hitečih ljudi, y srcih oblastno zamahujočih sejalcev — nikjer ni prostora za misel na smrt. Zdaj mora vse živeti, živeti — to je strastna beseda in zvok vstajajoče matere zemlje. In kdor gre to jutro čez zasončeno polje, ne more, ne sme imeti druge vere.
Mi pa tnoranio hoditi danes to dolgo belo pot čez polje in nositi uvelo cvetje in negibno, posinelo telo mladega brala, ki mu pogled v pomlad zastira več kakor samo pokrov krste. Smrt. Edino, kar more ustaviti rast in mladost. Zato ne smemo danes verjeti v pomlad, ne v prebujajoče se življenje, zakaj zdaj ta hip se suje težka prst na belo krsto, na rdeče cvetje, na nekoga, ki je bil včeraj še živ in mlad in je imel pravico do pomladi, do sonca nad poljanami, do ustvarjajočih ekstaz, do strasti, do prisluškovanja vsemu, kar se nevidno, neslišno tke in plete v zemlji, pod nebom, v človeku, v vesolju. Od tistega križišča, kjer se je ustavil, je držalo še tako nešteto novih poti v vse smeri življenja, človek pa, čigar korakom se je življenje odpiralo, je moral sredi jutra skloniti glavo, se ustaviti in pasti kot žrtev neznanim bogovom. Življenju? Ne, življenje hoče samo življenja. Smrt je le kos življenja težkega. Tudi smrt mora biti. A treba je umreti na koncu poti, truden življenja, truden rasti, z vero v tisto, kar je človek po svojih poteh sejal. oditi, ko ve, da rast za njim ne bo tustaia.
Ta mladi naš brat pa je padel na začetku poti.
Tudi to se včasih zgodi. To so izjeme, so interfe-rence v toku božjih zakonitosti, ki jih nihče ni kriv. Takemu človeku se pogled nič ne zmrači, božji klic ga sredi dejavnosti, sredi življenjske kretnje presadi na druga polja. In vse je dobro in prav. Ta hip pa vemo, da se je mlademu, močnemu človeku, ki so njegov vrisk poznale stene in snežišča v gorah, in harmonijo njegovega telesa zelene trato po spôrtnih igriščih in napor njegovega duha domovi znanosti, da se je temu človeku zmračilo čelo že prej kakor tik pred zadnjim klicem. Kaj ni veroval v življenje? Je. Toda v ljudi in v čas in njegov lažni obraz ni jnogel verjeti. To ni bila majhna anomalija v zakonitosti, ni bila interlerenca v valovanju naravnega reda, bila je rana, ki je na njej bolna ena generacija. Mlad, jioln, razgiban, napet in strasten, v duhovno stremeči človek ni mogel, ni smel verovati v možnost, uspešnost, umestnost življenja in svojega nehanja. To je tisto, kar prinaša smrt: nevera v življenje, v čas, v njegove nosilce, v trenutno podobo sveta in njegovo spremembo. Skepsa ali karkoli. To nosi v sebi več kakor en človek med nami. Zakaj po sto udarcih ni vsakemu dano, da bi se mogel rešiti v vero in optimizem. Kdo je tega kriv? Naši očetje, naši gospodarji, gospodarji sveta, življenja. Ta mladi človek v krsti pod cvetjem ni mogel več hoditi.
In mi vsi moramo vedeti, kdo je kriv njegove smrti. Danes smo se prvič po nekaj letih sešli. V znamenju smrti. To je težko in usodno. -Ali imamo v sebi še toliko vere, da bi se borili proti tistemu, kar grozi ustaviti tudi naš korak? Ce ne, se zdi, da Ivanov grob ne bo poslednji v pomladi življenja.
Stojimo ob odprtem grobu in molčimo. Solzo padajo vsenaokrog nas kakor pomladanski dež. Molčimo in tožimo. Laž, zlobo in krivico življenja, ki je kriva tega svežega groba. Ta mlada smrt ni slučaj. Molčimo, sklepamo, upamo? Iz groba pa se zdi, da odmeva senca tistega glasu, ki je štiri pomladi nazaj prav takega pomladnega jutra bral konec Sokratove Apologije — se še spominjate? »Zdaj pa, bratje, je udarila ura, da gremo. Vi v življenje, jaz v smrt. Kdo od nas pa gre boljšim dnem nasproti, je neznano vsem. razen BOGU.c
CELTRAVNIK
V PRALNEM KOTLU!
Kakor spravi solnce, kadar belimo perilo na travniku, no milijone kisikovih mehurčkov skozi mokro perilo, prav tako potisne Radion na milijone kisikovih mehurčkov s čistilno peno mila vred Že med pranjem skozi tkanino. Veliko bolj zanesljivo in hitro postane na ta nočin perilo snežno-
Schichtov
belo in čisto I
RADIO


«


RJtî-Л
Hlev zažgat, da bi se pogrel
Izlake, 10. aprila.
Pretekli četrtek okob desetih zvečer se je nenadoma pojavil rdeči petelin na hlevu kmečkega gospodarja Jakobu Butje iz vasi Prvovec, občina Aržiše. Ker stoji Butjatova hiša. hlev in kozolec v neposredni bližini zgradb drugin gospodarjev, je celotni vasi šestih gos|>odarjev pretila nevarnost, da jim domačije pogore do tal, ker se je nekako pred 50 leti že dogodilo v tej vnsi ..
Rdeči ognjeni zublji so na mah objeli leseni in s slamo kriti hlev ter v slabi pol uri je plamen in ogenj svoje dovršil, da od hleva ni ostaio drugega ko kamenito obzidje. K sreči so se domačini takoj prebudili in vsa vas je bila tudi takoj na licu nesreče, kjer so sosednje zgradbe oblivali s škafi vode in tako obvnrovnli, da se ogenj ni razširil na vso vas. Požar so takoj opazili v sosednjem Cem-šeniku, odkoder so vaščani takoj prihiteli z ročno brizgalno, kmalu za njimi so pa bili na licu mesta tudi gasilci iz sosednjih Izlak in Lok. slednji z motorno brizgalno. Ker je pa voda zelo daleč od vasi, so naši vrli gasilci mornli zveznti ročno in motorno brizgalno, da so mogli pognsiti požar in žerjavico preostalega pogorelega hleva. Živino in
Dežniki in nogavice
lastnega izdelka, najceneje v detailnih trgovinah tovarne
JOSIP VIDMAR
LJUBLJANA: Pred škofijo št 19 .......................................... Prešernova ul. št 20
Liiiiski most ie trden
Lokomobila 240 ks s 13.000 kg čez leseni
litijski most...
Litija, 12. aprila.
Pred dobrimi štirimi leti, ko je pričela rudarska družba Litija s polnim obratovanjem eksploa-tirati svoj svinčeni rudnik v hribu Sitarjevec nad Litijo, si je uredila moderno pralnico za nakopano svinčeno rudo. V ta namen je kupila od tovarne Assmann et Stockder, Stuttgart-Cannstatt, novo lokomobilo z 240 ks., ki je tehtala brez montaže okoli 12.000 kg, z montažo pa nad 20.000 kg. Transport je bil takrat po železnici dirigiran v Litijo, kjer pa lokomobile niso iztovorili, ker gradbeno ravnateljstvo ni dovolilo, da bi tako težak stroj spravljali čez slabi litijski leseni most Zato so ta tovor odposlali na postajo Radohova vas, odkoder so lokomobilo v dveh dneh zavrstiški vozniki pod vodstvom Pogačnikovega Franceljna speljali po bogenšperških serpentinah v šmarsko dolino in pod Sitarjevec v novo zgrajeno strojnico.
Ta lokomobila je svojo težko službo opravljata le nekaj nad leto dni, nakar so obrat radi padca cen svinca popolnoma ustavili. Da pa tako drag stroj — stal jc takrat okoli pol milijona dinarjev — ne bi počival, je družba sklenila, to lokomobilo montirali v Libojah nad Celjem, kjer kopljejo črno rudo — premog. In tako so pred dobrim tednom dobili iz Zagreba vozilo s težkimi železnimi kolesi (2000 kg). Delavci so rabili dva dneva, da so demontirano lokomobilo iz strojnice s pomočjo močnih »vint« spravili na voz, potem so pa trije za-vrstniški vozniki s tremi pari močnih konj to strojno pošast potegnili na občinsko cesto ter v dobrih treh urah spravili ta težki tovor v Litijo, kjer so jih tik pred mostom ustavili litijski orožniki in jim tako potegnili »šrango« počez.
Ker niso imeli dovoljenja čez most — naivišja dovoljena teža znaša komaj 2500 kg — so morali izpreči, naš šegavi Francelj Pogačnik, ki tudi to pot »spravlja« to mašino čez, pa je svoje voznike povabil na likof k Lindnerju, kjer so se »kunštvali«, ali bo litijski most prenesel to težo, ali ga pa bo mašina podrla . .. Inž. Belič iz Liboj je takoj drugi dan interveniral pri tehničnem oddelku banske uprave, ali se sme ta lokomobila prepeljati čez most ali ne. Popoldne je bil pregledal most v Litiji hannvintlri inJpnjpr rf Evgen Poniž, ki ie v imenu banske uprave, lastnice tega mostu, dovolil
prešiče iz prizidanega svinjaka se je posrečilo * zadnjem trenolku rešiti, zgorelo pa je nekaj kokoši, ki so takorekoč same šle v svojo pogubo, sfrčale so v zubelj plamenov, kjer so končale, tiutjatu je pogorelo tudi nuiogo gospodarskega orodja, vsled česar je škoda toliko višja. Ceni se na Din 40.000.—, ki pa je skoro pokrita z zavarovalnino.
Naslednji dan pa je izbruhnil ogenj pri gospodarju Cerinu v Izlakah, kjer je opazil gospodar okoli hiše nekega sumljivega postopača, ki se je igral z žveplenkami in skušal zažgati njegov hlev. Takoj so ga domačini prijeli 1er spravili na orož-niško postajo v Zagorje, kjer je brez vsega priznal požig pri posestniku Rutjatu na Prhovcu, češ, da je zažgal radi tega, ker ga je zeblo, da bi se ob ognju malo pogrel.. .
Moža so legitimirali za 50-letnega Jožefa To-mica, doma nekje iz kočevskih krajev, ki pa slabo gos'ori slovensko, ampak kočevarski dijalekt Spravili so ga v zapore litijskega okrajnega sodišča, kjer pa ne vedo kani z njim. Spada menda bolj v kako umobolnico, kakor pa v zapore. Vse življenje je bil paslir.
»prost prehod« lokomobile, če družba prevzame garancijo za vso morebitno škodo, ki bi se zgodila mostu radi prevoza teh 13 ton težkega stroja.
Proti večeru so pripeljali osem debelih smrekovih podnic, vsaka dolga 12 m, katere so položili po moslnicah, da se težina stroja kolikor toliko na široko porazdeli, lokomobilo so pa pričeli potem ob treh zjutraj premikati na most. Šest močnih delavcev pod osebnim vodstvom g. Pogačnika je z dvema vintama spravilo težko mašino do pol 8 zjutraj čez most, od tu dalje pa so stroj potegnili trije pari težkih konj na železniško rampo. kjer so jo pridni delavci prav hitro spravili na vagon, ki bo to lokomobilo odpeljal v Liboje, kjer bo pomagala h kruhu tamošnjim rudarjem. Našim rudarjem pa, ki so delali v sitarjevškem rudniku, pa je močno hudo za to »črno mašino«, ki je takorekoč s seboj odpeljala zadnje upanje na zopetno oživotvorenje litijskega svinčenega rudnika. Drugi brezposelni pa so z mešanimi občutki gledali ta prevoz s tiho željo, da bi se le most podrl, bi bilo potem vsaj nekaj dela z novim železobetonskim . ..
Nesreča z orožjem
Ljutomer, 10. aprila.
Na Cvenu se je preteklo nedeljo zgodila ne. sreča z orožjem, ki bi kmalu zahtevala mlado življenje. Starejši R. je v rokah obračal in poskušal revolver, ne vedoč, da se v enein naboju nahaja še krogla. Pa je prav takrat, ko je prilisnil polni naboj, po neprevidnosti obrnil orožje proti svoji sestri Marti, učenki IV. razr. mešč. šole v Ljutomeru. Krogla jo je zadela za tilnikom, ji pretrgala žile in obtičala nad ramo. Ponesrečenko so takoj odpeljnli v bolnišnico v Ormož,, kjer ji je zdravnik dr. Hrovat — upamo — rešil življenje.
Oglase .
Velikonočno izdaio
»Slovenca
«
ki izide v soboto zjutraj, prosimo nakasneje do
petna onoiflnc
ker bi sicer ne mogli jamčiti za pravočasno in točno izvršitev. — V popoldanskih urah moremo sprejeti le Se osmrtnice in kak neodložljiv mali oglas.
V njihovem lastnem interesu vabimo p. n. in-serente. da oddajo cenj. naročila čim največ mogoče še tekom današnjega dne.
Ljubljanske vesli:
Regulacija do trimostja
Maribor
Ljubljana. 12. aprila.
Najprej je bilo določeno, da se letošnja dela za regulacijo Ljubljanice vrše samo od šentpetr-skega inosta približno do točke pod »Fnjmoštromc. Ta regulacijski sektor je zlicitirala Ljubljanska gradbena družba. Teren in naloga regulacijskih del pa sta prav takšna v najmanjšem, v načrtu zaznamovanem sektorju, namreč od' »Fajmoštra« do frančiškanskega trimostja. Sorazmerno z drugimi regulacijskimi deli .je delo v tem odseku le majhnega značaja. Pravilno je bilo, da je spomladi Ljubljanska gradbena družba zlicitirala tudi dela na tem odseku, in sicer za znesek 680.000 Din. Ljubljanski gradbeni družbi je bilo stališče pri licitaciji mnogo lažje, kakor drugim podjetnikom. Ljubljanska gradbena družba, ki ima itak že velik del svojega aparata delavstva in strojev vpreženega v sedanja dela pri regulaciji, more namreč z lahkoto i delo avtomatično podaljšati.	j
Sedanja konjska železnica v strugi Ljubljanice ■
Sadi preselitve prodajamo
damske piašče /j jalogc
po globoko znižanih cenah samo do 20. t. m.
„MOBLESE«
Aleksandrove cesta štev. 4.
Ka' bo danes?
V	stolnici: Skupna molitvena ura od 8—9, nato nočno češčenje za može ш mladeniče.
Drama: »INRI«. Izven. Znižane cene.
Opera: Zaprta.
Ljudski dom v Mostah: Ob 8 »Sleherniik«.
Kino Kodeljevo: Zaprto.
Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr, Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
Cerkveni obredi v stolnici
V	četrtek in petek ob 4 popoldne pete jutra-
njice.
Veliki četrtek ob 5, 5.30, 6, 6.30 obhajilo vernikov, ob X7 prva sv, maša, med sv. mašo obhajilo vernikov, ob 8 velika škofova sv. maša, med mašo obhajilo duhovnikov in vernikov, posvečenje olj, po maši umivanje nog 12 starčkom. — Zvečer od 7.30 do 8.30 skupna molitvena ura, nato nočno češčenje za moške.
Veliki petek ob 5.15 blagoslov ognja, ob 8.15 slovesne molitve in pasijon, odkritje in češčenje sv. križa, sv. maša predposvečenega. — Zvečer ob 7.30 postna pridiga, nato se na koru pojo žalo-stinke.
Veliko soboto ob 5.30 blagoslov ognja, ob 8.15 se pojo prerokbe, blagoslovi velikonočna sveča in krstna voda, okrog 9.30 slovesna sv. maša. Po listu se zapoje velikonočni Aleluja. — Popoldne ob 2.30 blagoslov jestvin, ob 4 slovesne velikonočne jutranjice, okrog 4.15 Vstajenje s procesijo v slepcem redu: rdeče bandero stolna Vincenci-jeva konferenca, moški,, stolne kongregacije. — Belo bandero, ženske s prižganimi svečami. — Vojaška godba, 1. četa vojske. — Akademiki, zastop-> stva uradov: trgovska zbornica, poštni uradniki, finančni uradniki, gimnazije, sodni uradniki, mestno načelstvo in svetovalci, univerza. — Duhovščina z Najsvetejšim. _ Ban in pomočnik bana, divi-
zijonar, banska uprava, častniški zbor, 2. četa vojske. _ Po procesiji zahvalna pesem in blagoslov.
_ Procesija se vrši le ob lepem vremenu. — Stanovalci Pred Škofijo in na Mestnem trgu se prosijo, da razsvetlijo okna.
Velika noč: Ob 5 blagoslov jestvin, 5.30 pridiga, 6 slovesna sv. maša, 9.30 slavnostna^ škofova pri-iga, 10 slovesna pontifikalna sv. maša, nato papežev blagoslov. — Popoldne ob 2.45 potresna procesija k sv. Jožefu.
*
0 Preiskava na šolski polikliniki. Kakor smo poročali, je banska uprava na razne govorice, Ici so se širile med ljudmi o šolski polikliniki na VTtu učiteljske šole, uvedla po svojih strokovnjakih in načelnikih temeljito preiskavo. Komisija, v kateri je bil tudi ravnatelj hi^ijenskega zavoda dr, Petrič, je včeraj svojo preiskavo zaključila in igotovila, da je baraka v takem stanju, da je гЛ-avje bolniškega osebja in otrok v nevarnosti
J. MAČEK
LjubPana, Aleksandrova c. 12
najveqa izbira površnikov
t» obiek za gospode ter deco
se bo že prihodnje dni podaljšala, torej tudi do trimostja, s čimer se bo dol žina letošnjih regulacijskih del podaljšalo za kalkšnih 100 metrov. Obenem se bo podaljšal seveda tudi globoki jarek ob desnem obrežju za odtok vode. Kakor znano, je v načrtu, da se struga Ljubljanice, ki je sedaj v delu, poglobi za približno tri metre. Knaiko globok bo tudi izkop v najnovejšem sektorju. Sproti pa bo Ljubljanska gradbena družba dno struge tudi be-tonirala; betonska plošča bo debela 40 cm. Betonska dela pa se ne bodo pričela tam, kakor so se izkopna dela, namreč pri šentpetrskem mostu, temveč obratno — pri frančiškanskem trimostju.
Pripomniti moremo, da gredo dela prav hitro in z vzorno točnostjo od rok. Podjetje, ki izvršuje Ia dela, razpolaga pač z velikim in zmožnim aparatom, pa tudi vreme je sedaj regulacijskemu delu selo naklonjeno. N» vsak način pa moremo pričal« vati, da bodo razne nevšečnosti, ki smo jih doživeli lani pri regulaciji Ljubljanice (n. pr. divji štrajk) letos gotovo izostale.
in da je treba pospešiti zgradbo nove poliklinike. Kredit za to zgradbo je od ministrstva že odobren, sama zemljišča, ki ga ima v ta namen odkazati mestni magistrat, še nimajo na razpolago. V starih prostorih poliklinika ne more več obratovati.
© 100 letnico rojstva najpomembnejšega hrvatskega skladatelja I v a n a p 1. Zajca proslavi pevsko društvo »Ljubljanski Zvone dne 24. aprila t. L ob 20 v frančiškanski cerkvi z oratorijekim koncertom, na katerem bo izvajalo skladateljev ora-torij »Oče naše za soli, mešan zbor, orkester in orgle, ter kantalo »Uskrsnuče Isusovo« zn sopranski solo, mešan zbor, orkester in orgle. Kot solisti sodelujejo: g. Špelca lt a m š a k o v a , operna pevke in članica »Ljubljanskega Zvona* (sopran), g. Nuša Španova-Kreftov a, oper. pevka (alt), g. Ivan M o bor i č, operni pevec (tenor), g. Fric Lupše, član pevskega zbora »Ljubljanskega Zvona« .(bas), g. Heri Svetel, dir in pevovodja »Sloge« (orgle) 1er delni operni orkester kr. nar. gledališča v Ljubljani. - Vstopnice od 25 Din do 4 Din so naprodaj v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Občinstvo opozarjamo, naj si jih nabavi čimprej!
Odkar kuharica Fini v Siamičevi trgovini kup/ vse kar ie za v lonec, /e pri nas mrmranja, konec!
O Violinski konccrt Vaše Prihoda. Slavni violinski virtuoz je določil za svoj ljubljanski koncert, ki bo v petek, due 21. aprila v veliki Unionski dvorani naslednji spored: Beethoven, Sonata v g-duru; Schubert, Fantazija v c-duru, po odmoru pa Menselasohn Violinski koncert v e-molu in Dvorak-Kreisler Slovanski ples v e-molu, dalje Dvorak-Prihoda: Valček v a-duru in Paganini-Prihoda: Varijacije. Velik in izredno bogat repertoar. Vsak ljubitelj prave glasbene umetnosti mora biti z njim zadovoljen. Da bo pa izvajanje na umetniškem višku, zato nam jamči Prihoda, ki je danes najslavnejši violinist v Evropi. Sedeži od 8—40 Din so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
Posetite razstavo „Živalite" od 15 do 17. aprila v Ljubljani. Veiesejetn. Polovična vožnja po železnici.
© Gradnja Trgovske akademije. Pri novi stavbi Trgovske akademije je dosedaj že dovršena klet z vsemi napravami, zlasti s prostorom za centralno kurjavo, o čemer smo že informirali svoje čitatel e. Dela v kleti so zahtevala zelo veliko pozornosti in natančnosti, ker bi poznejše reparature ne bile več mogoče. Zlasti odvodni kanali so zahtevali velike natančnosti, ker so vsi položeni v betonsko temeljno ploščo. V prihodnjih dneh bo dovršeno tudi pritličje. Vsa stavba bo pod streho najbrže že do 1. julija. Gradbena dela izvršuje Ljubljanska gradbena družba. Strokovno nadzorstvo nad gradnjo pa ima g. ing. Dimnik.
0 Kongres zaščitnih sester se je vršil preteklo nedeljo v Ljubljani, ne pa kongres bolniških sester, kakor je bilo pomotoma poročano.
© Modne hlače — pumparce dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
VELIKONOČNO ŠUNKO
odlične kakovosti po ugodni ceni — DESERTNA in NAMIZNA VINA, domača, originalna španska in italijanska, vsako količino, tudi odprto, kupite v delikatesni in špecerijski trgovini FR. KHAM, Miklošičeva cesta 8.
Q K poročilo o pogrebnih svečanostih za bla-
gopokojnim prevzvišenini lavantinskim kuezoško-fom dr. Karlinom dostavljamo, da se je udeležil pogreba tudi zastopnik djakovskega škofa dr. Akša-luoviča kanonik monsg. dr. Auton Slamič iz Zagreba.
□	»Sedem zadnjih besed Jezusovih« na križu, oratorij za soli, zbor in orkester, je izvajalo v torek zvečer v tukajšnji stolnici slovensko pevsko dru-šlvo »Maribor« pod vodstvom kapelnika Gašperiča. Cerkveni koncert je dosegel popoln uspeh ter so se odlikovali tako solisti, kakor zbor in orkester. Med posameznimi stavki zbora je čital komi vikar g. Kokošinek pripadajoča poglavja iz evangelijev in dodal vzpodbudno razlago besedila. Koncert je bil izvrstno obiskan ter Je bila cerkev razprodana. Po-setili so koncert tudi prevzv. naslovni škof dr. Ivan Tomažič s celokupnim stolnim kapltljem, prelat dr. Kovačič, predsednik bivše Prosvetne zveze dr. Hoh-njec, bivši župan dr. Juvan in bivši oblastni predsednik dr. Leskovar, mestni načelnik dr. Lipold, predstojnik policije dr. Hacin, ravnatelj dr. Tomin-šek in predstavniki številnih drugih oblastev, društev in javnega življenja. O koncertu Še prinesemo strokovno poročilo.
O Ali ni to preveč? Čitatelj našega lista nam je dokazal, da plačuje tukajšnji zastavljalnici 40% obresti letno za izposojeno vsoto. V trenutku potrebe je zastavil dragocenost, v zastavljalnici so mu jo cenili na 000 Din; vzel je nato zastavo 500 Din. Ker še ni mogel zastavljenega predmeta dvignili, plačuje vsake tri mesece za podaljšanje 10% od izposojene vsote, to je 50 Din. V enem letu znosi na ta način v zastavljalnico samo na obrestih 200 dinarjev ali 40% od dobljene vsote, ker ne more pustiti, da bi mu zastavljeni predmet za tako nizko ceno zapadel. Zastavljalnica je v današnjih hudih časih važen socialni činitelj; zlasti revni sloji so mnogokrat naravnost navezani na tovrstno odpomoč iz trenutne stiske.
□	Smučarji zborujejo. Mariborski smučarski klub ima svoj redni letni občni zbor v četrtek, dne 20. aprila ob 20 v lovski sobi hotela Orel.
□	Preizkušnjo plinskega omrežja je vršila te dni mestna plinarna. Preizkušnja se je vršila na ta način, da so se dali v nočnih urah, ko zasebniki niso uporabljali plinskih gorilcev, posamezni sektorji omrežja pod večji pritisk. S posebnimi aparati se je potem izmerila izguba plina, ki je uhajal skozi slabe in počene cevi. Ugotovilo se je, da je omrežje na desnem bregu Drave skoraj nepoškodovano, pač pa so zato večje izgube plina na levem bregu Drave. Zlasti v središču. mesta, kjer je omrežje cevi najbolj zastarelo, uhajajo izredno velike količine plina. S temi poskušnjaini se je ugotovilo, kje bo morala plinarna najprej izmenjati plinovode.
□	Poročili so se: Boštjan Vaupotič, zastopnik Vzajemne zavarovalnice, in Josipina Drevenšek, posestnikova hči; Matija Trebižan, zasebnik, in Jožefa Krojs, predilka. Novoporočencetn obilo sreče!
□	Odprta noč in dan so groba vrata... V 74. letu starosti je umrl Ivan Bele, delavec drž. žel. Pogreb blagega pokojnika bo danes v četrtek ob 4 popoldne iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — V splošni bolnišnici je umrl v starosti 34 let ugledni tukajšnji brivski mojster Leo Ceh. Pogreb bo danes v četrtek ob pol 4 popoldne iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Rajnkima svetila večna luč, žalujočim naše iskreno sožaljel
□	Razpis. Mestna občina mariborska razpisuje oddajo restavracije v mestnem kopališču na Mariborskem otoku. Pogoji se izvedo na mestnem magistratu.
□	Saje zanetilo požar. Pri krušni peki pri L. Bohinjcu v Orehovi vasi so se vnele saje, ki so zanetile usoden požar. V trenutku je bilo vse poslopje v plamenih in je ogenj uničil vse do tal. Gasilcem, ki so prihiteli iz Hotinje vasi in iz Rač, je primanjkovalo vode, tako da je ogenj mogel nemoteno uničevati. Škoda je le deloma krita z zavarovalnino.
□	Z brvi z otrokom vred v Pcsnico. V nočni uri se je napotila Antonija Potočnik iz Zg. Sv. Kun-gote z otrokom v Maribor. Zaradi teme je sredi brvi spodrsnila in z otrokom vred padla v Pesnico. Na njene klice na pomoč sta jo rešila gg. Rihard Senekovič in Pavlič iz Zg. Sv. Kungote.
□	Dom sta si zažgala. Pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča sla stala včeraj zakonca Anion in Terezija Obrovnik. Zagovarjala sta se zaradi požiga lastnega domovanja, katerega sta dala visoko zavarovati. — Oba sta doma iz Broda pri Dravogradu, kjer je Terezija Obrovnik lastnica gostilne. Zavarovati sta dala obe stavbi za 74 000 Din. Državni pravdnik navaja v obtožnici, da sta oba zelo slabo gospodarila ter sta kmalu zašla v dolgove. Da se jih iznebita, je požgal Anton Obrovnik dne 30. junija 1931 gospodarsko poslopje. Vtaknil je v seno gorečo svečo, od katere se je razširil ogenj ter zajel vse poslopje. Skoda zaradi ognja je znašala 37.000 Din. Že izpočetka je obstojal sum, da je bil požar namerno zaneten, uvedeno je bilo tudi postopanje, ki pa je bilo kasneje ustavljeno. Zavarovalnino, ki jo je izplačala zavarovalnica, sto
osumljenca lahkomiselno zapravila. Zaradi nesporazuma med obema pa je prišla krivda na dan. Začela sta se obkladati z očitki zaradi požiga, kar so doznali tudi drugi in slednjič orožniki. Anton Obrovnik je priznal delo, povedal pa je obenem, da ga je k temu nagovorila žena. To priznanje je vzdržal tudi pred sodiščem, dasi je žena vse odločno tajila, češ, da dela to mož iz sovraštva in maščevanja. — Sodišče je obsodilo Antona Obrov-nika na 2 leti robije, dočim je njegovo ženo Terezijo oprostilo. V senatu so bili vse. Lenart, dr. Tombale in dr. Kotnik, obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Hojnik.
□	5 let za tri vhodljaje. Mali senat, ki mu je predsedoval vss. Lenart, prisedovala pa sta vse. dr. Tombak in ss dr. Kotnik, je sodil včeraj 21 letnega Felikea Koserja iz Doliča pri Ptuju. Fant se je zagovarjal zaradi divjaškega napada, ki ga je izvršil 18. novembra v Doliču. Zabodel je z nožem Jožefa Horvata v trebuh, da je na posledicah rane umrl, nevarno pa je zraven še ranil Franca Zeleni ka in Jožefa Potuča. Za njegovo »junaštvo« mu je sodišče prisodilo primerno kazen: 5 let in dva meseca robije. Obtožbo je zastopal drž. pravdnik dr. Hojnik.
□	S cilindrom v smrt. Na čisto poseben način se je skušala posloviti včeraj popoldne od življenja Marija M. s Tezna. Nekaj jo je užalostilo, pa je
■ zdrobila cilinder od petroleja na drobcc, jih dala v kozarec in to čudno pijačo izpila do dna. Seveda je pričela pijača takoj delovati in posledice so bile silne bolečine, ki jih je pa nekaj časa junaško zatajevala, 'cončno pa je le zaupala svoji hčerki tajnost. Domači so takoj pozvali mariborske reševalce, ki so prepeljali obupanko v bolnišnico, kjer so ji izprati želodec. Upajo, da bo kljub nevarni pijači ostala pri življenju.
Celje
0 Utnrla je v tukajšnji javni bolnišnici Justa Iskrač, hči čevljarja, 12 let stara, iz Ivanjca pri Višnji vasi.
0 Dobrodelna gledališka prireditev. Vincenci-
jeva konterenca v Celju priredi na velikonočni ponedeljek ob pol 3 popoldne v hiši posestnika g. Brežnika ob okrajni cesti na Lopati pri Celju ljudsko igro »Revček Andrejček«. Čisti izkupiček od vstopnine je namenjen za podporo revnim in brezposelnim na Lopati in Ostrožnem.
0 Cerkveni obredi v petek in soboto. Na veliki petek ob G zjutraj v farni cerkvi križev pot, ob pol 7 pridiga, ob 7 sveto opravilo. Nn veliko soboto ob 6 blagoslov ognja, nato velikonočne sveče in krstne vode, zatem sveta maša. Jedila se bodo blagoslovila ob 2 popoldne v Marijini in ob 3 popoldne v farni cerkvi.
& Občinski urad Celje-okolica sporoča, da se danes stranke zaradi snaženja uradnih prostorov ves dan ne sprejemajo.
2s Brivnice o praznikih. Brivnice v mestu Celju bodo na velikonočno nedeljo ves dan zaprte, na velikonočni ponedeljek pa odprte od pol 8 zjutraj do opoldne.
0 Brezposelnost polagoma pojema. V prvi de-kadi meseca aprila t. 1. se je pri tukajšnji ekspozituri Borze dela na novo prijavilo 90 delovnih ! moči, delo je bilo ponujeno 127, posredovanj je bilo izvršenih 107, odpadlo je 23 oseb, v evidenci je ostalo 10. aprila 1151 oseb. V primeri z 31 marcem, ko je bilo v evidenci 1192 oseb, 41 manj.
es Celjski trg je bil včeraj gotovo zaradi bližajočih se velikonočnih praznikov z vsem mogooim blagom jako dobro založen, zato so tudi cene vsem vrstam blaga precej padle. Na celjskem trgu so se pojavili tudi že prvi piščanci, toda tem so bile cene tako visoke, da se jih bodo lahko privoščili v praznikih res le najimovitejši krogi.
Pfut
Umrl je zadet od kapi Ivan Spolenak. posestnik in upokojeni železničar na Bregu. Pokojni je dosegel starost 60 let. Blag mu spomin! Žalujočim naše sožaljel
Predstave verske drame »Pasijon« ali trpljenje in smrt Jezusa Kristsua v mestnem gledališču, so za letos končane. Za te zanimive igre je bilo po programu določenih šest predstav. Ker je pa bilo gledališče pri vsaki predstavi tako nabito polno, da veliko ljudi ni prišlo na svoj račun, so morali igro na splošno zahtevo še dvakrat ponoviti, tako da se je vršilo vsega skupaj osem predstav in vsakokrat pri nabito polnem gledališču. Pri predata-; vali smo opazili ljudi iz daljše okolice kakor Ptuj-j ske gore. Sv. Lovrenca, Sv. Barbare itd., ki so prišli k predstavi z avtobusi. Da je vse tako izvrstno izpadlo, gre zasluga našemu neumornemu g. p. i Konstantinu, ki je vodil vse priprave, vežbe in predstave in se posvetil težki nalogi prosvetnega in kulturnega dela.
Nezgodna renta železničarjev ni izplačana niti za mesec marc niti za april t. L Rentniki, ki sc I navezani edinole na te borne .prijemke. so vsled tega prišli v mučen položaj ter prosijo za izplačila.
Kulturni obzornik
Glas o Jaru Hilbertu ...
Jaro Htthert, naš rojak (dala ga je leta 1897. Krška ravan), ki je po svetovni vojni končal visoko slikarsko šolo v Pragi, a potem ni prejel priznanja v domovini, se je leta 1928. odpravil v severno Afriko; tu se je potopil v stari duh piramid in faraonov, zazrl se v egiptske (okrognilske) pokrajine in iz njih Zajel vso lepoto, ki jo umetnik more iztisniti iz predmeta, ter zaslovel širom sveta. Te dni je prinesla »La liberté« članek o Jaru Hilbertu, kakršnega še menda ni prejel noben slovenski upodabljajoči umetnik v tujini. Prinašamo ga v prevodu:
Duhovne vezi človeškega bitja ne samo v odnosu do sobilja, marveč tudi do dežele, so včasih bolj močne kot snovne. Umetnost in literatura nam pokažeta mnogo zgledov duhovnega posinovljenja, a ne verjamem, da bi bil kakšen od njih jusnejši in srečnejši kot zgled Hilberlov, ki je danes za-dobil ime najbolj izrazitega slikarja v Egiptu. S tem nočem reči, da bi se llilbert v poglobljenju in naravi ne bil razvil prav tako, če bi ga bila usoda premerila b kakemu drugemu obrežju. Značilno pa je, da je tu od njegovega prihoda sem zavel nov du Ii. Ta duh ni nastopil kot prevrat, saj prvi učinek te dežele na njegov izbistren čut ni bila produkcija. temveč premišljevanje. Egipet ga ni razsvetlil kot nenaden blisk, marveč približal se mu je po dolgem in počasnem iskanju. Sele po dveh letih se je spet lotil resnega dela in morda je njegova zmaga nastopila šele danes. Če niste videli njegove sedanje razstave v študiju v ulici Antik-liana, pohitite tjakaj! Razodetje vam je pripravljeno. imei je »rocuO ГшШвбц uâ jb iural vu dela
preteklega leta, ki so po večini posvečena Egiptu, v eni sami dvorani. Kakih petdeset slik je tu, če vštejemo akvarele in črtice. A količina je zelo majhnega pomena v taki zadevi. Resnični Egipet jo tu v vsej svoji vrednoti.
Veliko platno, ki ga sam od sebe krstim za »puščavo«, mi prvo ujame oči. Ni drugega nego pokrajina. V ospiedju, ki zavzema polovico platna, se je ustalil beduin. Toda skladjo med tem človekom in prostranostjo, ki jo vsiljujejo peščene ravni pod sinjo praznino nébesa, je tâko, da se človek telesno zlije s pokrajino — če se smem tako izraziti — in tvori z njo nekaj čuvstveno in pesniško enovitega ...
In vendnr imamo tu kar največjo preprostost v sredstvih, niti najmanjše slutnje simbolizma, vsiljivosti — imamo umetnost, ki črpa neposredno iz življenja. »Piramide ponoči« z odsevom avtomobilskega svetilnika: evo še kos nepreporne resnice v vsej tuji luči. A naj hitro spregovorim o akvarelih, da pridem do črtic, ki tvorijo bistveno razodetje. Kako lep spomin je eden od njegovih akvarelov: vogal Zanialek ali Guizeh ali zakotna ulica v četrti domačinov. Kako je vsak drobec dojet, ovrednoten, ne da bi umetnik prešel kjerkoli v oni navadni orientalizem, ki tako razsaja po svetu in ki je kot karikatura lepote vzhoda.
Črtice — to je čudo te razstave. In če rečem črtica, je to slab izraz, pn kaj si hočem? Gre za način, ki Se nima imena, kajti našel ga je llilbert, a ne vsebuje drugega, nego najmanjšo količino črt. Umetnik nam podaja občutek proste snovi in ogrodja z barvami samimi. In kakšne barve! Prav enostavno imamo sieno in sajasto črno, ki tvorita z belino papirja predstavljajoče ozadje, nekaj čudovito skladnega. Poulejte gradič. Grobove Mame-lukov, Pokopilišče. To je nepopisna nežnost in zlasti luč, okolje in lokalna duša so sijajno podani. Nadalje preseneča, kako je ta način učinkoval v portretih. Dolgo busie ubčuuOvuii majhno šieviio
izpostavljenih portretov, študije tako žive in hkrati zbrušene zamorske glave. Toda dostaviti moram, da je to način slikanja, ki je vsemu svetu dostopen, kajti ne dopušča nobene retuše. ln zahteva tudi kar najbolj izvežbane in varne roke.
llilbert je zatrdno egiptovski slikar. Egipet mu dolguje — seveda v svoje dobro — da se zavzame za njegova dela in tudi. da ga vzpodbuja in podpira na vse načine, zakaj on je s Čarom svojega čopiča bolj kot kdorkoli zmožen, da privabi elito turistov k obrežju Nilovem.	Gaston Berthey.
G asheni sue!
Ponovitev koncerta Beethovnove Missae so-lcmnis, ki se je vršila v ponedeljek, je bila prav tako dostojna. V odnosu s prejšnjim nastopom se /e vrednost izvedbe v eno smer zvišala, v drugo .lekoliko znižala. V sploVicm je bila plastika jasnejša, akcentuiranje prav omiljeno. SoPstični kvartet še enotnejši (bas lepše brušen) orkester zvočnejši in čistejši, barva zbora jasnejša. Padel pa je nekoliko zalet, napetost v izvajanju je popustila, skrivnostna vez s poslušalci je bila zato rahlejša, zlasti h koncu, Učinek je bïl vendarle lep. — Dvorana je bila tudi topot polna; kaže, da glasbenemu občinstvu očitano nezanimanje pada nazaj na vprašanje vrednosti izvajane umetnine in njenega podajanja.
Tijardovičevo opereto: Malo Floramye so izvajali v opernem gledališču preteklo soboto; izjemoma sta v glavnih ulogah nastopila Z. Gjungje-nac in J. Gostič. Predstava se je vršila na korist Udruženja gled. igralcev. Naklonjenost, ki jo slednji uživajo pri občinstvu je razveseljiva — gledališče jo bilo nabito polno. Seveda je vlekla tudi vrednost obeh pevcev in ne malo radovednost. Ga. Giungjenčeva se je ob tej priliki predstavila kot subreta. Upravičila je «voj nastop z dovršenim petjem in dož-ivelu igru. Toda kijub vsemu je na-
stopilo tu neko neprijetno nesorazmerje. Mislim, da ni umestno, da se tako resna pevka 6pušča v evet, ki ni bistveno njen in s tem priznava nehote isto vrednost, kot jo ima resna glasbena umetnost ludi lahki, plitki in dostikrat banalni operetni glasbi. Ne rečem, da ne bi mogla s svojim pred-našanejm dvigniti vrednosti, toda tukaj je s tem barvala opereto operno in ji jemala enotnost, zato naj raje prepusti ta svet onim, ki v njem bistveno žive. Kajti pri svojem resnem pojmovanju, globo-kosti in estetski tankočutnosti se v tipično subreto nikdar ne bo mogla skladno uživeti. O podobnem naj bi razmišljal tudi g. Gostič!	V. U.
Pevski koncert v dvorani Delavske zbornice je priredil P. R. K. drž. klas. gimnazije pretekli četrtek. Koncert je bil skromen, a je presenetil po temeljiti pripravljenosti. Zbor prvo- in drugošolcev je bil podrobno izurjen in prsrčen enako tudi mešan zbor srednješolcev. Vodi jih smiselno učitelj petja L. Kramolc. Tudi moški oktet gimnazijcev je presenetil v lepi sozvočnosli in dosledni interpretaciji. Mladi vijolinist M. Prevoršek se je ob klavirski spremljavi M. Mahkote lepo izkazal. Kaže lepo muzikalnost. Program pa je bil sestavljen pač bolj po šolsko.
Češki glas o Malešu. Češki literat Otto F. Bab-1er, znan zlasti kot prevajalec iz raznih jezikov, tudi slovenskega, za Prager Presse, je napisal v olomuškem dnevniku »Našincu« članek o Mihu Malešu kot cerkvenem slikarju. Med drugim pravi, da je M. Maleš med Čehi že dobro poznan tako po svojih razstavah kakor po knjigi »Rdeče lučke«. Dalje piše o njegovih cerkvenih oknih in freskah v Cirkveni, ki da so po svoji tehniki izredno zanimive in visoko umetniške; eploh dokazujejo vsa dela v Cirkveni, da umetnik obvladuje to tehniko in da je našel ravno v cerkveni umet-
ùûàlt »VOj pravi itA Л&-
Dnevna
Kaj pravite?
Ne reiem, da so voinje po železnici pri nas v Sloveniji mordu mučne, vendar idealne popolnoma še niso. Spreoodniško osebje skrbi sa red, kolikor j more, V vagonih imamo napise, da je prepovedano j pljuvati po tleh, ali nagibali se skozi okno. Napise j v cirilici in latinici in v srbohrvaščini. Ako se ka- | priciraš nu prostor za nekadilce, ker ne prenašaš smrdljivega tobakovega dima, doseiei ludi tak oddelek. Seveda, dokler ne pride notri kak agent z viriinko ali celo s pipo v ustih; ali si ne priige prav v oddelku za nekadilce cigareto kaka moderna dama.
Vzlic vsej skrbi železniškega osebja za udobnost potujočega občinstvu pa mora mirni potnik prenesti marsikakšne neudobnosti od potnikov sumili. Tudi neotesanosti. Posebno takole ob nedeljah in praznikih, ko sc vračajo z natrpanimi večernimi vlaki — natrpani sami z različnimi dobrotami. So med takimi, najčešče polinleligenti, mnogi, ki jih bi lažje nosil nego poslušal. (Ali prihaja beseda inteligent od »in-l e l e-gens«?) — Drug primer. V oddelek vagona privihra dvoje mater, vsaka z enim razposajenim otrokom. (Pisec teh vrst je bil sam navzoč.) Ves oddelek je bil mahoma last samo teh dveh otrok. Ali veste, kaj se lo pravi? Imeti je treba dobre živce, da se ne zameriš materama. Drobci kruha, lupine jajc, olupki pomaranč, papir: vse li leti vsevprek.
To je tisto: Reda na železnicah ne pozna pri nas potujoče občinstvo samo. Manjka takta, man ka samovzgoje.	P- K—n.
Damski plašči
vsak drugačen, vsuk posebnost zase, vsak eleganten
K PUČNIK, nasproti liavurne Zvezda, Selenbur-gova ulic« t De/ni plašči in suUnjči vseli vrst za gospode in dame Za gi s ode vsa oblačila no meri.
Koledar
Četrtek, 13. aprila: (Veliki četrtek.) Herme-negild, mučenec.
Novi grobovi
■f* Josipina Hcyne. Tiho je 11. t. m. odšla od nas, kakor je tiho živela in delovala gdč. Jos pina H a y n e. Rojena 1. 1874 v Radovljici, je bila nepretrgoma 35 let učiteljica na osnovni šoli v Kri-ževcih pri Ptuju. Vsa ta leta ni imela niti enega dopusta. Pred štirimi leti je stopMa v pokoj, ki ga je vživala pri evojih sorodnikih v Ljubljani. Kako priljubljena je bila v Križeveih, se vidi iz tega, da so jo vsa ta štiri leta vkljub daljavi redno obiskovali hvaležni bivši učenci in učenke, ki jih je tako ljubeznivo vzgajala v krščanskem duhu. Nebeški Učenik naj ji vso ljubezen do mladine obilno ponlačnll N. v m. p. I
-J- V Ljubljani so umrli: Gospod Anton Osterc mestni cestni nadzornik. Pogreb bo danes ob pot 5 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. — -'©.ošpa Irma Felber roj. Pechmann pl. Magwctz. Pogreb bo 'anes ob 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. — G. Anton Snoj, bivši posestnik na Ilovici in Lipah. Pogreb bo danes ob 2 popoldne izpred hiše žalosti Ižanska cesta 148. — Naj v miru počivajo! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
Državni izpit za pooblaščenega inženjerja
je v Belgradu z odliko napravil g. inž. Zoran R a n t , sin magistratnega nadsvetnika g. dr. Ran-ta, in član kat. akad. starešinstva. G. inž. Rant je že šest let uslužben v tovarni Solvay v Lukavcu v drinski banovini. Iskreno častitamol
—	Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za vršilca dolžnosti poveljnika 2. čete 82. pešpolka peh. poročnik Anton Sekeli; za vršilca dolžnosti poveljnika 2. čete 46. pešpolka peh. poročnik Mihael Avšič; za vršilca dolžnosti poveljnika 10. čete 46 pešpolka peh. poročnik Miroslav Horvatič; za vršilca dolžnosti poveljnika brzometne 6. bataljona 46. pešpolka peh. kap. II. razr. Juro Sič; za vršilca dolžnosti poveljnika 10. čete 30. pešpolka peh. poročnik Anton Ćimerman; za poboč-nika 12. planinskega bataljona peh. poročnik Dušan Šorak; za vršilca dolžnosti upravitelja skladišča 4. pešpolka peh. poročnik Leopold Lončar; za upravitelja skladišča 41. pešpolka peh. kapetan L razr. Ivan Markovič; za vršilca dolžnosti poveljnika čete k 16. pešpolku dodeljenih vojakov peh. poročnik Janko Stuhec; na službo k poveljstvu kumanov-ekega voj. okrožja peh. kap. II. razr. Robert Šu-manovič; na službo k poveljstvu valjevskega voj. okrožja peh. kap. I. razr. Rudolf Marn; na službo k poveljstvu prokupašikega voj. okrožja peh. kap. 11. razr. Milan Rubeli; na službo k poveljstvu pe-Irinjskega voj. okrožja peh. poročnik Ivan Srakar; na službo k poveljstvu travniškega voj. okrožja peh. podporočnik Emanuel Borčič; za vodnika 3. bataljona 12. pešpolka peh. podporočnik Franjo Kolar; za vodnika 23. pešpolka peh. poročnik Peter Pucar in peh. podporočnik Peter Bizjak in za vodnika 48. pešpolka peh. podporoč. Dragomir Nikoliš.
Ostale vesti
—	Gledališki in društveni odri, ki žele uprizoriti dramatične predstave, se opozarjajo na sledeče igre, ki so zelo primerne za naše odre: Vom-bergar, Voda in Vrnitev, Beneški trojčki. Slehernik, Tri modrosti starega Wanga. Gledališke igrice (več enodejank). Omenjene igre se dobijo v Ljudski knjižnici, Miklošičeva cesta 7.
—	Slovenskim skladateljem v vednost! Dne *. t. m. je bila registrirana v Zagrebu novo osnovana »Centralna zadruga jugoslovanskih avtorjev«, kateri je dosedanja Avtor-centrala prenesla vsa 6voja prava za inozemska društva in domače včlanjene avtorje. Avtor-Centrala je s tem kot privatno podjetje likvidirala in preide ves njen delokrog na novo ustanovljeno zadrugo, v katero so včlanjeni vsi dosedanji direktni člani Avtor-Cenlrale in pa vsak skladatelj, ki ga v smislu zadružnih pravil sprejme zadružno ravnateljstvo. Toliko v splošno vednost, kdor pa želi podrobnejših informacij, naj se obrne ua podpisanega. — L. M. Škerjanc. Ljubljana, drž. konservatorii.
—	Prepovedan tisk. Službene novine od 10. t. m. objavljajo, da je prepovedalo državno pravd-nišlvo v Zagrebu prodajanje in razširjanje knjige Geno R. Senečiča »Film naših dana«, ki je izšla v Zagrebu in časopisa >Naša gruda« št. 2 od dne 6. t. in., ki se tiska v Zagrebu.
—	Dva ponesrečena motociklista. V torek zvečer se ie na znanem klancu na Jeperci nrj Medvodah ponesrečil z motornim kolesom trgovec Ma-
kronika
sterl iz Stražišča. Zaletel se je namreč v brzojavni drog. Drog se je izruval, motor pa popolnoma razbil. Pri padcu je Masterl obležal nezavesten. Čez nekaj časa so ga našli neki avtomobilisti, ki so ga prepeljali v Kranj. Zdravnik dr. Bezič je ugotovil, da je dobil Masterl hude poškodbe po vsem telesu in po nogah, levo roko pa ima zlomljeno. — V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 29 letnega osestnikovega sina Ivana Žnidaršiča iz Zagorice, i je padel s kolesa in si zlomil desno ramo.
— Nesreča v Velesovem. Včeraj so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 31 letnega tesarskega pomočnika Franca Galjota iz Velesovega. Pri delu se je pod Galiotom zrušil stavbni oder v Velesovem in je Galjot padel na tla. Poškodoval se je na obeh nogah.
Ve
E'
Za pomlad in poletje
naioečia izbira nopauic, trikotaže in perila
HED. ŠARC, Ljubliana
Se enburgova u>ica 5
—	Zaščita zaledja proti vojnim plinom je naslov knjižici, katero je spisal sanitetni polkovnik dr. M Justin. Knjižca vsebuje vsa navodila, ki so nujno potrebna vsem onim, ki sodelujejo bodisi pri gasilskih društvih in pri pomožnih akcijah Cena knj'ž ce je 4 Din. Naroča se: Ljudska knjižnica, Miklošičeva cesta 7, Ljubljana. Pri večjem naročilu 20% popusta.
—	V Službenem listu št. 30 od 12. t. m. je objavljen »Pregled proračuna občnih izdatkov in dohodkov dravske banovine za leto 1933 1934« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.«
—	Podružnica Slov. plan. društva v Rušah sklicuje svoj redni občni zbor v pe ek, 21. aprila ob 19. Ker so na dnevnem redu poleg običajnih poročil tudi volitve novega odbora, se pričakuje številna udeležba.
—	Žrtev roparjev. V neki vasi blizu Gline so našli na cesti grozno razmersarjeno truplo, v katerem so spoznali muslimana Dudiia Huse. Dudič je bil v Glini na sejmu. Ko se je vračal domov, 60 ga napadli in ubili neznani roparji.
—	Naval krvi, srčna tesnoba, zasjp-Ijenost, plašljivost, živčna razdražljivost, otožnost, migrena, pomanjkanje spania se morejo s »Franz-Josel« grenčico kmalu odpraviti Znanstvene ugotovitve potrjujejo. da se »Franz-Josef« voda uporablja z najboljšim uspehom pri najrazličneiših okoliščinah zaprtja. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Volkovi požrli tri tihotapce. Na planini Tušnici pri Livnu so našli te dni oglodane koeti in tri lobanje, ki so imele v očesnih duplinah še nekaj svežega mesa, iz česar so sklepali, da se je nesreča zgodila šele nedavno. Preiskava je ugotovila, da so to ostanki treh tihotapcev, ki so tihotapili tobak iz Hercegovine v Bosno. Domačinke pripovedujejo, da so videle štiri moške s tobakom, vendar pa od četrtega niso našli nobenega sledu. Med potjo so zašli v snežni metež in obnemogli. Izvohali so jih volkovi in jih raztrgali ter požrli. Ko je sneg zginil, so našli samo oglodane koeti nesrečnih žrtev. Kdo so bili ti tihotapci, še niso ugotovili.
—	čudna zgodba dveh prstanov. Pred osmimi leti je bila v stanovanju šivilje Anke Lučič v Jajcu izvršena drzna tatvina v času, ko je Lučičeva bolna ležala. Izginila sta med drugim tudi dva dragocena prstana, okrašena z dragimi kamni. Ker je bila tatvina zaradi bolezni pozno opažena, Lučičeva sploh ni naznanila policiji Na vse skupaj je že davno pozabila, ko je te dni nepričakovano prejela iz Banjaluke po pošti mal zavojček. Ko ga je odprla, je na svoje veliko začudenje zagledala svoja, pred osmimi leti ukradena prstana, ki ju je takoj spoznala, ker sta ji bila drag spomin. Tako je tat čez osem let skušal popraviti svoj greh.
Moste pri Liubliani
»Slehernik« v Ljudskem donin. Danes veliki četrtek, se ob navadni (8.) večerni uri ponovi misterij z godbo in petjem »Slehernik«. — Ta z globokimi veiskitni resnicami prepojeni igroKaz e gotovo na jprimernejša uprizoritev po nauienu 'incencijeve konference prav za ta čus ob spominu trpljenja Odrešcnikovega. Saj dviga duše in srca k Bogu! — Uprizoritev misterija jc dosegla popoln uspeli že ob prvi predstavi dne 2. t. m. — Igralsko in «cenično je bila na višku. Menda ni bilo nikogar, ki bi se bil mogel vzdržati solz. Zato pričakujemo da bodo napolnili dvorano v moščanskein »Ljudskem «lomu« danes — posebno glede na dobrodelni namen — vsi listi, ki »Slehernika« zadnjič zavoljo mieijona še niso videli. Uprizoritev je vredna tega in žal ne bo nikomur.
Litija
Himen. V Celju, na prijaznem hribčku HmeJje, v cerkvici sv. Miklavža je poročil litijski župnik gosp. Vinko Lovšin učiteljico gdč. Ivo Koderma-novo z gosp. Jožetom Župančičem, učiteljem, oba iz Litije. Obema odličnima javnima delavcema rav iskreno čestitamo in želimo obilo božjega lagoslova.
Oseb..« vest. Sodnik okrajnega sodišča v Litiji gosp. Karel Novak je napredoval iz IV 2 v "t 1. Dolgoletnemu litijsl«emu sodniku, ki uživa vsesplošne simpatije in ugled čestitamo.
Smrtna kosa. Zopet sta odšla dva stara gospodarja v boljše življenje. Na Zgornjem Logu pri Litiji se je smrtno ponesrečil pri padcu s kozolca posestnik 80 le ni Jože Kres, v Gradcu pri Litiji pa je umrl 65 letni Jernej Bokal, posestnik in bivši predilniški mo:ster. Oba mo?a sta bila daleč naokrog znana kot dobra gospodarja ter ju ie ljudstvo v obilnem številu spremilo na farno poko-l pališče Vače, kjer sta našla svoj poslednji počitek po trudapolni težki življenjski borbi.
Novo mesto
Nesreče in poškodbe. Iz Novega mesta ]>o-ročajo; Klančar Martin. 61 letni posestnik iz Ma-Ienske vasi pri Mirni pečt je vozil s konji tra-verze Naenkrat so se mu konji splašili, padel je pod voz in se hudo poškodoval po glavi in rokah. — Rajec Franjo, urar iz Novega mesta, se je pripeljal s svatbe domov. Po neprevidnosti je padel z voza in si poškodoval pogačico na kolenu. — Kramarja Alojzija, delavca iz Soteske je nekdo sunil z nogo in z nožem obreza! po glavi ter mu j prizadejal več poškodb. — Vsi se zdravijo v bolnišnici Usmiljenih bratov v Kandiji.
merfo indcieCc ш mado in wtikc
PALMA
GUMI P0DPETNIKE IN
PALMA GUMI USNJE ZA PODPLATE
Odporne pri vsakem ncvrcmeruc, poceni, ne drii, zeâ> trajno-.
Do6i Ле prt гпаЉпг čevljarskem majôùxo.
JUCOSL. IZDELEK
Radio
!t\!J!GM!№
1.Krajec nas!., Novo m est o
priporoča čast gg. katehetom svojo boaato izbiro prekrasnih podob za prvoobhajance.
O teku
—	Druttvo trgovskih potnikov in zastopnikov
pozivlje svoje člane, da se udeleže danes pogreba gospe Felber, soproge našega odbornika.
_ Za mesec majnik (šmarnice) priporoča Jugoslovanska knjigarna cerkvenim zborom: Adamič K, Alma Mater, 19 Marijinih pesmi za mešan zbor. Partitura Din 30, glasovi po 5 Din; Ferjančič Fr., Lavretanske litanije M. B. za mešani zbor, Din 6; Foerster A., 6 Marijinih pesmi za 3 enake glasove z orglami. Partitura Din 16, glasovi po Din 6; isti, Lavretanske litanije M. B. za ljudsko petje, Din 6; Grum A„ Odpevanje pri lavretunskih litanijah za mešani zbor, Din 16; Hochreiter E., Immaculata. Marijine pesmi za mešani zbor. Partitura Din 20; glasovi po Din 4; Kogoj M., Marijine pesmi raznih slovenskih skladateljev za mešani zbor. Partitura Din 16, glasovi po Din 6; Laharnar I., šmarnične pesmi za mešani zbor, Din 16 ;Leban I., Zbirka cerkvenih pesmi za mešani zbor, Din 16; isti, Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešani zbor, Din 22; St. Premrl, 40 Marijinih pesmi za mešani zbor raznih skladateljev. Partitura Din 40, glasovi po Din 5; isti, Zapojmo Mariji. 18 Marijinih pesmi za mešani zbor. Partitura Din 36, glasovi po Din 5; isti, Slava Brezmadežni. Zbirka mešanih, moških in ženskih zborov. Broš. Din 30, vez. Din 40; Sattner p. H„ 12 napevov pri lavretanskih litanijah za ljudsko petje in orgle, Din 12; isti, 17 odpevov pri lavretanskih litanijah za mešani zbor, Din 12; isti in E. Hochreiter, Pomoč kristjanov. 16 Marijinih pesmi za mešani zbor. Partitura Din 32, glasovi po Din 5. Novo!
-	Damskc plašče za pomlad v ceni od 195 Din nudi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
rm »• »
Trztc
Glejte človek... Tudi nedeljska ponovitev izvirne tržiške pasijonske igre s petjem in skiop-tičnimi slikami je imela popolen uspeh. Pri mnogih prizorih smo zapazili celo napredek in izpopolnitev. Prišlo je dovoljenje, da se pasijonska igra lahko ponovi še drugič. Bo to kar na veliki četrtek ob 8. Zbranost igralcev, ki je spremljala dosedanji dve uprizoritvi, bo pač najbolj primerna tudi za ta večer. Vsi, ki za prvi dve uprizoritvi niso dobili vstopnic, naj ne zamudijo te zadnje prilike. Dobiček uprizoritve je pravzaprav že vnaprej razdeljen med reveže, ki trkajo te dni v obil nem številu n* vrat» predsednika V;ncenc;;^V€ konferenc«.
Od zadnje atenske olimpiade se je v lahki 1 atletiki, zlasti pa v teku, marsikaj izboljšulo. Ako primerjamo atenske rezultate "na kratke proee, vidimo, da ustreza n. pr. tedanji olimpijski rekord na 100 :n sedanjemu ženskemu svetovnemu rekordu. Glavni vzrok vsemu je izpopolnjevanje tehnike teka in individualnega treninga na znanstveni podlagi. Sicer smo imeli no dolgih progah že prej nekaj sorazmerno vprav prvovrstnih rezultatov, n. pr. svetovni rekord Scrubba na tri milje, ki je bil zrušen šele pred šestimi leti, nadalje svetovni rekord Jeana Bouina na eno uro. Nurmi je ta rekord najvišje cenil. 7,a našli tinpredek so imeli Finci in Švedi največ zasliin. Njih šnortniki so polagali na prosto telovadbo veliko važnost, ker ustvarjajo elasticitetne vaje brez teže telesa podolgaste mišice, ki so zn lnhkoatleta koristnejše od kratkih, masivnih. Metoda je dolgotrajnejša, toda solidnejša. Tudi masaža se iim je zdela važna, saj pospeši krvni obtok, poživi mišice in živčenje in ustvari irožnost. Rezultate so izboljšali tudi 6 parno kopcljo. škodliive snovi, ki slabe telo. se izločajo in kri se čisti. Znano je, da so švedski in finski športniki pristaši vegptnrične hrane, Nurmi sam je n. pr. okusil prvič meso s t7tim letom, vendar na mislim. da ima s'nlišče von Ilnlta nli dr. Peltzerja tudi svoje dobre stvari: da naj je športnik to, kar :nu najbolj prija, želodec naj mu bo najboljši svetovalec.
V	teku se Nurmijev korak dolgo ni mogel uveljaviti, Nurmi pa je »l.odil« svoja pota. Kritizirali eo ga. toda uspehi so mu dali prav. Saj doseže za svojo postavo najdaljši korak, ki ga začne v boku in je tudi glede ravnovesja in dinamike na boljšem. Telo se premika skoraj vzporedno s progo, drža telesa je koristnejša, naravnejša, hrbtcnica pa tvori nekako nihalno os. Dihanje je krepkejše. Nnriniju je ekonomija moči prva skrb, svoje telo pozna kakor maloka-teri tekač. On je tip »znanstvenega« tekača, ki si je pridobil svojo sposobnosti z individualnim treningom, sestavljenim po lastnih izkušnjah in opazovanjih na sebi in drugih. Svoj čas si vnaprej določi.
V	tem pogledu je n. pr. srednjeprogaš «Ir. Peltzer narava /ase. nezanesljiv je, podleže večkrat, celo drugovrstnim tekačem, a je imel kljub temu istočasno svetovne rekorde.
Tudi «starost je pri teku zelo važna. Dobrih kratkoprofašev z več ko tridesetimi leti je malo, stari Houben je bil gotovo izjema. Sposobnosti za kratke proge začno zgodaj pešati. Pri dolgih progah pa že vidimo starejše tekoče. Stari Finec Kolemuincn je bil do prod kratkim oTicielni rekorder, slavni Ritola jc šele s tridesetim letom začel trenirati in Steenroos je imel 40 let, ko ie zmagal v Pnrizu v maratonskem teku. — Nurmi je sjioznnl ono proporci-jonalnost in se jc v svoji športski dalekovid-nosti tudi izbiral vedno daljše proge, čim starejši jc bil. Dandanes ob koncu svoje velike kariere jo gotovo najboljši maratonec.
Stara finska garda s Kolcmainenom na čelu jc dobila v Nurmi ju, Ritoli ter Švedu Wideju dobre naslednike. Za njimi so se pojavili tudi prvovrstni Lavra in mladi Letliinen; nadalje talentirana Francoza Sera Martin in svetovni rekorder l.adourncgue, Nemec dr. Peltzer in končno Poljuk Kusoczinsky.
Toda olimpijadu v Los Angelesu je pokazala Se nekaj: da bosta morali kloniti nekoč mala šporlska Finska in Švedska kljub svoji visoko stoječi lahki atletiki, veliki izbiri talentov, s Katerimi razpolagajo velike države, kakor eta to n. pr. Amerika in Nemčija, š. /..
fro0rami tindio-IJuhtfana i
Četrtek, 14. aprila: 12.15 Radio kvartet. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 čas, radio kvartet, borza. — 18 Uvod v veliki petek: meditacija, koralni spevi, poje oktet bogoslovcev. — 19 Korist rastlinstva: Zgodovino judovskega naroda — dokaz za važnost pravilne žitne politike,
I.	del (prof Pengov). — 19.30 Pogovor z rndio-poslušalci (prof Pre/elj).'— 20 Godalni kvartet prof. Avg. Ivančič, dr. Ivan Karlin, dr Mirko
i 11 u pel in Avgust 1'ertot izvaja llaydnov kvartet I »Sedem poslednjih Jezusovih besed« — 21 IL i ura slovenske sodobne glasbe: Skladbe Srečka Koporea, samospevi, poje ga. Thierry-Kavčni-kova, klovirske točke gdč. Jadviga Poženel. — ! 22 Čas. poročila.
Petek, 14. aprila: 12.15 Plošče (religiozna ! glasbu). — 12.45 Dnevne vesti. — t3 Čas, plošče.
—	18.30 Uvod k prenosu Wngnerjevega »Parsi-fala«. — 19 Prenos glasbene drame Richarda Wagnerja »Parsifal« iz Drž. opere v Ljubljani. Med večjo pavzo recitacija iz »joba« in »Jeremije«. recitira g. Lipah. Med krajšo pavzo- 'V. postaja Ivana Cankarja, recitira g. Miloš Stare.
Drttfii proprami t
Četrtek, 13. aprila:
Zagreb: 20 Koncertni večer, prenos iz Ljubljane. — Milano: 21 Prenos iz gledališča. — London: 19.30 Orkestralni koncert. — 21 Vokalni koncert. — Stuttgart: 18 Zliorovni koncert
—	19 Nemški pasion 1933, igra. — 20 Beethovnove sonate. — Leipzig: 20 Koncert lipskeda simfoničnega orkestra -- Suisse Romande: 20 Večerni koncert. — 21 Radio orkester. — Berlin: 20 Kristusov, misterij. — Bclgrad: 20 Ljubljana.
—	Rim: 20.4-5 Vokalni simfonični koncert nabožne glasbe. — Beromiinster: 20 švicarske pesmi. — 20.45 Moderna klavirska glasba. — 21.20 Žalna gln.sba za 12 pihal. — Budapest: 21.15 Prenos nal>ožne glasbe — 22 >Križev pot«, izvaja cerkveni zbor. — Vnršova: 20.15 Oratorij. izvaja filharmonični orkester.
Cerhveni vestnih
Celonočno češčenje v stolnici, V noči na veliki petek bo v ljubljanski stolnici zopet celonočno I češčen;e presv. Srca Jezusovega. Molili bodo možje in mladeniči počenši z 9. uro zvečer iz Nočne molitve 23. uro, po polnoči pa 24. uro. Zvečer od 8 do 9 bo skupna molitvena ura.
Poizvedovanji?
Izgubljena carinska deklaracija. V torek, dne
II.	aprila okoli pol 12 je bila na Masarykovi cesti proti sv. Krištofu izgubljena rdeča carinska dckla-
! racija. Najditelj se naproša, da jo izroči proti na-i gradi tvrdki Fran Pogačnik, Tyrševa (Dunajska) cesta 67.
MODA 1933
Celju:
dobe se v
Ljubljani
I. C. fl/MER, Stritarjevi: ul.
P. MRGDfC, nictissndroye c.
V. LES3RH, âslBnbureova nI
Mariboru
ANTON PflS, Slovenska ul.
G. EUDEFF:L2, Gosocshs c.
FRBK30 MASTEH. Glavni trg.
R. STERMEGKI


I
Zapustil nas je za vedno naš iskreno ljubljeni soprog, oče, ded, praded in stric, gospod
Anton Osterc
mestni cestni nadzornik
dne 11. t. m. po kratki, mukepolni bolezni, previden s tolažili svete vere.
Pogreb bo v četrtek 13. aprila 1933 ob pol 5 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Liubliani, 12. aprila 1933.
2alufnil ostali.
Za vse slučaje
Američani prihajajo vedno bolj do prepričanja, da uspeha ne zagotaljajo ne prvovrstni stroji ne naj-eijajnejša organizacija, marveč je na koncil koncev vendarle vse odvisno od človeka. Ameriška pod. jetja eo začela zato za visoke vsote zavarovati svoje vodilne osebnosti; če tak mož umre, dobi tvrdka veliko vsoto, s katero more zaenkrat prebroditi vee morebitne težave.
Negotovost psi v sedanji prehodni dobi, ko vse vre in se lomi, visi kakor meč tudi nad vsakim posameznim življenjem. In kakor ameriške tvrdke skušajo tudi posamezniki zaščititi sebe in svoje družine za vee slučaje na isti način: z zavarovanjem. To se opaža donialega po vseh državah, a klasičen zgled daje Nemčija. V zadnjem času je bilo v Nemčiji sklenjenih 15 milijonov zavarovanj na doživetje in smrt. in med zavarovanci je 10 milijonov družinskih očetov. Umevno, posameznik je odgovoren zgolj zase in se kakorkoli prebije, a družina nalaga družinskemu poglavarju veliko odgovornost in velike dolžnosti, ki jiin more vsaj deloma zadostiti z zavarovanjem. Zavarovana
»Sveta
ura« pred odprtimi Svetimi vrati pri sv. Petra v Rimu, ki jo je obiskal tudi Pij XI.
Pomembna ničla
Ena ničla, ki se je pomotoma vtihotapila v anglo-kanadsko trgovinsko pogodbo, je povzročila razsežno diplomatsko dopisovanje, ki se še ni končalo. Pred kratkim sklenjeni sporazum je dal Kanadi pravico, da uvozi vsako leto na Angleško po 250 tisoč kvintalov svinjske masti. A strojepiska, ki je tipkala po ministrih popisano uradno besedilo pogodbe, »e je zmotila in v naglici zapisala eno ničlo preveč. 250 tisoč kvintalov se je spremenilo v 2 in pol milijona. Nihče ni opazil pomote pri podpisovanju pogodbe. Sele zdaj, ko je kanadska mast dobesedno poplavala Anglijo in vzela zaslužek domačim prebivalcem, so opazili uradniki, kaj se je zgodilo. Minister za trgovino je poslal w Otavo uradno poročilo o pomoti. A kanadski rladni predsednik je odgovoril, da obvestila žali-bog ne more vzeti na znanje. Podpisana pogodba velja in se ne sme spreminjati v nobeni točki. Kanadski farmerji so zelo veseli, da bodo prodali na Angleško skoraj tri milijone kvintalov masti. AngltiSki minister je ponudil sporazum: pripravljen bi bil zvišati 250 tisoč kvintalov na 500 in oelo 700.000. A Kanada odločno ne mara »revizije sporazuma, ki nikakor ne bi koristil izvozu.«
Prebivalstvo Nemčije
»Wirtschaft und Statistik« poroča, da je naraslo nemško prebivalstvo v teku zadnjih šestih let za 2,678.000 ljudi. Dne 1. decembra 1910 je znašalo 57,799.000. dne 1. junija 1925 62,411.000 in dne 1. januarja 1932 65,089.000. V tem času je nazadovalo število otrok v starosti pod 15 leti za 720.000, število neomoženih za 409.000 in neože-njenih za 125.000.
Štorklja ob prihodu z juga:
vsota vseh teh 15 milij. zavarovanj znaša okroglo 20 milijard nemških državnih mark, ki jih bodo morale zavarovalnice z obrestmi izplačati v 20 do 90 letih. Doslej je vplačana ena šestina celokupne vsote, to je tri milijarde mark.
Zavarovalna znanoet je danes že visoko razvita in so njene ugotovitve splošno zanimive. Tako dokazujejo statistike, da umrje danes za naravno starostno oslabelostjo samo devet in pol odstotka ljudi, vse druge pa predčasno poberejo bolezni, nezgode in podobno. Od enega milijona ljudi jih je pred koncem 46. leta že polovico pod zemljo in 60. leto doživi le ena tretjina.
Kakor znano, je zavarovanje danes silno razpredeno in imamo zavarovanja vseh vrst; med drugimi more oče zavarovati doto za hčer in sredstva za izšolanje sina. Seveda pa večina staršev | danes ne dela več razlike med sinovo in hčerino izobrazbo, ker je pač poklicna izobrazba danes tudi za dekleta mnogo zanesljivejša preskrbo kakor dota.
Milijonar - berač
Kdo bi zaupal Newyorku pravo, pristno romantiko? In vendar jo ima.
Na klop preti eno najlepših newyorSkih za. sebnili palač že leta hodi berač najboljših moških let ki ga spremlja prijazen in boder psiček. Ves zanemarjen iu raztrgan poseda berač po ves dan na klopi in upira pogled v okna palače. Včasih se zganejo zavese na oknih in za trenotek se pokažejo obrisi žene — vdove .ložefine Leeki, lastnice palače, in vsako dopoldne se odpelje skozi široka vrata razkošen avto ter se čez par ur zopet vrne, nakar se težka železna vrata zopet za-pro. Beraču tedaj samo potemni oko, a z mesta se ne gane, dokler ga ne prežene večer.
Za tega berača se do zadnjega časa ni nihče brigal. Nedavno pa ga je njegov hišni gospodar na Long-Islandu z vso njegovo brkljnrijo postavil na cesto, ker mu je ostal dolžan najemnino za vse leto. Berač se zaradi tega ni razburjal, marveč je sedel na pokvečen naslonjač, kakor so mu ga ; bili postavili pred hišo, poleg njega pa je sedel ' psiček in tako sta čakala na nadaljnjo usodo. Mudilo se jima ni nikamor. Seveda sta vzbudila gospodar in pes v tem položaju takoj splošno pozornost in časnikarji so imeli z »intervjuvi« hvaležen posel.
Izkazalo se je, da ta berač ni nihče drug kakor sin bajno bogate družine Martin — Rihard Martin. Mladost je preživel v razkošju in brezdelju kakor pač navadno miljonarski sinovi. Potem pa ga je doletela usoda: Spoznal je bogato ameriško krasotico, se brezumno zaljubil vanjo in jo zasnubil. Ona pa mu je povedala, da že nosi zaročni prstan newyorškega milijonarja Lekie-ja in kmalu nato se je vršila poroka.
Riharda .Martina, ki dotlej ni bil poznal želj*, katere se mu ne bi bile izpolnile, je ta poraz kar stri. Začel je brezumno pita in blazno razmetavati denar; oče je nekaj časa plačeval sinove ogromne dolgove, potem pa ga popolnoma zavrgel. Sin pa je pil dalje in propadal. Tedaj ee je zdelo, da se mu sreča zopet smehlja: .ložefin mož Lekie ie umrl. Rihard je upal, da utegne zdaj vendarle še dobiti izvoljcnko svojega srca; nehal je piti, in ko je minilo leto, se je oglasil pri vdovi. Ni ga sprejela. Tudi pisaril ji je zaman, niti odgovorila mu ni. Zdaj je Rihard Maritn sklenil, da se ugonobi pred njenimi očmi, a ne naenkrat, ampak polagoma. In tako prihaja vsak dan sest pred palačo bogate vdove in čaka, da ga slednjič mrtvega po-bero kakor smet na cesti...
Zaenkrat ga vsekakor spravijo samo v ubežnico, odkoder mu pot do palače Lekie šc vedno ostane odprta.
»Povaoda «tobra.
Albanus Schachleitner, bivši bavarski opat, ki se je popolnoma zapisal narodnim socialistom in ga je sedaj cerkvena oblast, po večkratnih brezuspešnih opominih, dispenzirala.
Nova ugibanja o koncu sveta
Ameriški astronom Mac Millan, priznan strokovnjak. je objavil novo domnevo o koncu našega sveta. Doeti avtorjev s Herbertom Wellsom na čelu je pričakovalo, ila bo zemlje konec najbrž na ta način, da bo trčila s kako repatico. Mae Millan misli, da je aliéna nesreč» skoraj nemogoča. Ve-soljstvo je preveliko, da bi utegnilo razdreti naše osolnčje katerekoli drugo soltice. Nevarnost je bližja, kakor чј mislimo in je tudi znanstveno dokazana. Vse velike zvezde premičnice stalno naraščajo, ker pri teza jo nase miinoleteče meteorje in drobce izpodnebnega železa. S povečanim obsegom dobivajo tudi večjo privlačnost. Naposled bodo potegnile vee manjše premičnice Ta pojav bo sličen zcdinjcnju kapljic živega srebra na mizi. Jupiter, največja zvezda našega osolnčja. je itak mogočnejši kakor vse ostale skupaj. Ko bo pri-
izmed prvih
žrtev, bo nadaljeval napade. Vse se bo zaključilo s tem. da bo štelo naše vesoljstvo samo dve ure-mičnici; solne« in Jupitra
Nov poizkns z raketo ponesrečil: V Duhnenu pri Cuxhavenu je izstrelil ing. G. Zucker novo vse-mirsko raketo. Poizkus se je ponesrečil: v višini 50 m se je raketa prekopionila in padla v morje.
Poizkus ponove.
„V imenu velike noči . . ."
Po stari navadi je zavladalo med angleškimi sodniki pred prazniki prijazno popustljivo razpoloženje, »duh Dickensov« dobe«. Pod srečno zvezdo rojeni obtoženci, ki zdaj pridejo na vrsto, dobivajo najnižjo kazen in za nameček večkrat tudi darilo. Sodnik v VVillesdenu je moral odločiti usodo brezposelnega zakonskega j>ara s šestimi otroci, ki mu je odpovedal hišni Lastnik enosobno stanovanje radi zadolženosti. Uboga objokana mati je pripovedovala o revščini, vsled katere nikjer I ne more dobiti novega stanovanja. Sodnik je skie- | nil; >Nikakor ne gre, da bi bili čez praznike pod milim nebom. Saj smo v krščanski deželi. Odložil bom izselitev do majnika.« — V Readingu se je moral istega dne zagovarjati brezposeln, ki je bil obdolžen tatvine. Rekel je preprosto: »Nisem mogel mirno gledati, kako stradata moja žena in hčerka. Nisem imel nobenega upanja na zaslužek in sem ukradel plašč v gostilni.« — Sodnik je rekel; »Do zdaj niste bili kaznovani, in tudi zdaj vam bom spregledal prestopek zaradi velike noči. A potrudite se. da boste vnaprej shajali brez tatvine.« Državni pravdnik je vstal in dodal: »Mllord, sporočite, prosim, obtožencu, da bo lahko obdržal omenjeni plašč. Naj ga sprejme kot darilo za praznike. To je tudi želja lastnika Egipčan Soussa, ki je na biljardnih tekmah v plašča.«	Kôlnu posekal Nemca Poensgena m si priboril
svetovno mojstrstvo.
50 let pisalnega stroja
Preteklo je komaj 50 let, odkar so začeli uporabljati pisalni stroj, in vendar si ne moremo predstavljati urada brez njega. Nemčija ima že nad 2 milijona pisalnih strojev.
Pot od iznajdbe do popolne uporabnosti pisalnega stroja ni bila lahka. Od konca 17. stoletja se je baviln z njim cela vrsta konstruktorjev in težko bi bilo reči, kdo ga je iznašel. Anglež Mili, ki ga imenujemo očeta pisalnega stroja, je sestavil neki primitiven in neokreten stroj, ki pa ai bil posebno poraben.
Po več desetletjih zatišja je stopil problem sredi 19. stoletja zopet v os, ledje. Ameriškemu tiskarju Sliolesu se je leta 1867 posrečilo, da je sestavil prvi praktično uporaben pisalni stroj. Znani tovarnar Remington iz Iliona se je za iznajdbo zavzel in jo leta 1873 izpopolnil.
Čuden je bi; sprejem pisalnega stroja v Nemčiji. Berlinski tvorničar Glogowski se je navdušil zanj, češ da je stroj »izborna pisalna priprava za slepce« in sploh zelo higijenična, ker da ne kvari oči in drže telesa. Tudi medicinski krogi so ga sprejeli s tega vidika, ne da bi spoznali pravi namen stroja. Glogowski si je preekrbel zastopstvo Remingtona za Nemčijo, najel čvrstega moža, ki je hodil od urada do urada in iskal naročil, toda v začetku brezuspešno. Takrat je opravil pi-' salni stroj trikrat toliko dela kolikor roka, vendar ■ so ga korespondenti in knjigovodje, boječ se za svojo službo, odklanjali, češ da je »neuporaben in sploh odveč.« Toda slednjič si ga je nekaj uradov vendarle nabavilo, led je bil prebit in Glogowski je dobival dan za dnem naročila. Pisalni stroj si j je kmalu priboril pot do splošne uporabe. V zadnjih desetletjih se je razvil do popolnosti in malo j je uradov, ki bi ga ne imeli.
Nu VOiel », zmagovalec na naivečjih in najtežjih svetovnih avtomobilskih dirkah v Bresciji na 1640 km dolgi progi: Gard&ko jezero—Rim—jadranska obal in nazaj v Breecijo. Vozil je s hitrostjo 108.5 km na uro.
Misijoni na Kituiskem
Peking (Kitajsko). Apostolska delegacija iz Pekinga je sestavih! s številkami, ki so jih poslali njeni organi iz vse Kitajske, statistiko katoliških misijonov za poslovno leto 1931-32.
Katoliško prebivalstvo in izpreobrniter
Število katoličanov na Kitajskem je v preteklem letu doseglo 2,563.425. Prirastek znaša 32.582 glede na prejšnje leto. V letih 1934-32 je pristopilo v krščanstvo 57.027 ljudi, najvišje število |>o lotu 1925. Radi komunistične propagande, poplav, nalezljivih bolezni in lakote bi bila cerkev izgubila nad 30.000 vernikov, če ne bi bilo novega dotoka. Ker vsako leto odpotuje veliko katoliških družin, je zelo težko podati natančno statistiko.
Duhovniška in misijonska okrožja
Število misijonskih okrajev je naraslo od 107 na 114. Tujih duhovnikov je sedaj 2195, domačih pn 1553. Tujih je samo 19 več kot lansko leto, doiim se je število domačih pomnožilo za 49. Inozemskih je prišlo mnogo več, pn jih je to leto izredno mnogo umrlo.
Mrs. Ruth Bryan Owen, novoimenovana ameriška I poslanica v Kopenhagenu in prva ameriška diplo-
»Ali je morda kak zdravnik med poslušalci?«
Škotje so največji skopuhi na svetu. Neki agent je hvalil svoje blago: »Da, iz vseh delov sveta jc naša tvrdka prejela tisoče in tisoče po livalnih pisem in celo eno dopisnico iz Škotske.«
Anzelc: »Torej, že dva meseca nisi sprt govoril L ženo?«
Mandelc: »Ne, je ne morein prekiniti, kadar ona govori.«

»Tisočer« hvala Vam in vsem gospodom za vse dobro, kar ste mi storili.«
To so zadnje besede, ki jih je na tem svetu izpregovoril sedaj v Gospodu počivajoči rajni
škof lavantinski
Zaradi opustitve trgovine
se prodaja
slamnike po nabavni ceni
v modnem salonu Stachly-Maške, Ljubljana, Židovska 3.
Obrtniško zborovanje v Celju
Celje, 10. aprila.
ek, dne 10. aprila t. L se je vrši-
la \ sej niči Obrtnega doma prva redna seja Širše uprave iu nadzornega odbora Okrožnega odbora Obrtniških združenj v. Celju. Ta scia je imela značaj ustanovne skupščine v smislu čl. II. uredbe osrednje vlade z dne 15. decembra 1952. Seje se*je udeležilo 14 članov uprave, 5 članov nadzornega odlxira. Sejo je vodil predsednik uprave okrožnega odbora g. Hohnjec Miloš. Po formalnostih je predsednik zbornice g. Rebek v daljšem govoru orisal velike naloge okrožnih odborov in pohvalil dosedanje delo pripravljalnega okrožnega odbora v Celju. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen g. Vehovar Franjo, mizarski mojster v Celju. Magistratni direktor g. Šubic je obljubil vso pomoč mestnega načelstva. Sledilo je poročilo dosedanjega delovanja pripravljalnega odbora, ki ga je podal g. Žabkar. Pripravljalni odbor je opravil v tem čnsu zelo veliko delo. Nato so bila prečitana pravila okrožnega odbora in so bila soglasno sprejeta brez vsake spremembe. Pri tajni seji je bil soglasno izvoljen za tajnika dosedanji začasni tajnik g. ?.abkar Drago v Celju. Po blagajniškem poročilu, ki ga je podal
Ahiualra gospodarska vprašani a
Pod tem naslovom smo včeraj poročali o sestanku gospodarskih krogov, ki ga je sklical zbornični predsednik g. Ivan Jelačin. Na zborovanju je imel glavni referat glavni tajnik zbornice g. Ivan Mohorič, poročal pa je tudi o splošnem gospodarskem položaju g Jelačin. Po govorih obeh gg. se je začela diskusija, v kateri se je najprej oglasil predsednik Društva tiskarnarjev g. Urovatin, ki med drugim dejal:
K govoru g. Mohoriča je pripomniti, da je treba omeniti še drugo stran pri državnih gospodarskih podjetjih, ne samo pasivnost. Državna gospodurska podjetja ostro konkurirajo naši obrti in industriji in odvzemajo delu, ki so jih prej izvrševala privatna podjetja. S tem imajo zasebna podjetja seveda škodo. Ne sme pa nam biti vseeno, kakšno je gospodarstvo v državnih podjetjih. Nato navaja, da so bila v bivši Avstroogrski samo tri drž. tisk. podjetja, sedaj jih imamo nad hO. Drugo je vprašanje licitacij. Vse to je centralizirano v Belgradu, kar je za nas združeno z velikimi stroški. Kavno eedaj jc bila večja licitacija, ki je bila razpisana kar trikrat. Pri vseh treh je dalo najnižjo ponudbo neko tukajšnje podjetje, ki pa dela ni dobilo, ampak je delo dobila kratkomalo državna tiskarna. Na nierodajnih mestih je bilo že večkrat dokazana pasivnost drž. gosp. podjetij.
Izpadanje las
bolečine lasišča, temena prhliai. srbež in drugo preneha hitro in zanesljivo laste te zopet žara-steio, prhliai in srbež izgineta če uporabljate
RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV Stekleničica 20 Din Proizvaia in razpošiha stara. L 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Dolac krai tržnice.
g. Žohnr, je bil podan celokupnemu odboru absolutorij. Po daljši debati je bil sprejet proračun stroškov in dohodkov za 1. РШ-Н in se je določila članarina za vsakega člana po 15 dinarjev. Pri slučajnostih ee je razpravljalo o raznih predlogih, tako o rešitvi gospodarske krize in denarnega prometa, o nekaterih slučajih nezakonite izdaje obrtnih pooblastil, o prirejanju predavanj pri združenjih, o težko-čah mlinnrskegn stanu, o ankoti mlinarjev, o oddaji del pri samoupravnih zavodih in ustanovah, o obratovalnicah tvrdke Batu, o avtonomiji okrožnih uradov za znvarovanje delavcev in z zahtevo po uredbi, naj se prepove imeti industriji vajence. Daljša debata se je razvila
glede uredbe ministra za trgovino in industrijo radi števila vajencev in odškodnine vajencem |h> 1 letu učenja, nadalje se je razpravljalo o
delu inšpekcije dela v Ljubljani, o mojstrskem socialnem zavarovanju, taksni prostosti vlog z strani obrtniških organizacij in raznih organizacijskih vprašanjih. Vsi sklepi seje so bili soglasni. Končno je g. Rebek podu I daljše poročilo o obrtniški gospodarski politiki. Ob 2 popoldne jc g. predsednik Hohnjec zaključil to lepo in zgodovinsko pomembno zborovanje zastopnikov obrtništva.
Zato naj se imenuje komisija strokovnjakov, ki naj preišče ta podjetja in pasivnost ukine.
V nadaljnji diskusiji je g. ing. Kobi |kivda-ril med drugim tudi potrebo solidarnosti med podjetniki. Končno je bilo govora še o gospodarskem svetu.
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz o stanju Narodne banke izkazuje za 8. april skoro neizpremenjen zlati zaklad v znesku 1761.46 milij. Din. Zelo so narasle valute: za 2.5 na 4.8 milij. in devize za 1 36 na 168.05 milij. Din. Skupno se je podlaga povečala za 3.86 na 1931.3 milij.. Devize izven podlage so tudi narasle za 2.15 na 12 6 milij. Vsota kovanega denarja v blagajnah se je radi odtoka 26.7 milij. zmanišala na 168.5'milij. Din
Po večmesečnem padanju se je sedaj prvikrat povečala postavka posojil, najbrže radi sezonskih kreditov. Eskont je narastel za 5.15 na 2353.6 milij. Din. Lombard pa pada še nadalje in se je zmanjšal za 0.94 na 329.73 milij. Din. Prejšnji predujmi državi so narasli na 1811.855 milij. Din.
Med pasivi se je obtok bankovcev zmanjšal za 5.8 na 4558.1 milij. Din, nasprotno pa so se obveznosti po vidu povečale za 16.96 na 905-8 milij. Din. Med njimi so državne terjatve padle za 0.5 na 67, žiro-računi so narasli za 16.15 na 289.2 milij., razni računi pa za 1.3 na 609.86 milij. Din.
Tudi obveznosti z rokom so se zmanjšale za 2.7 na 1283.7 milij. Din, razna pasiva pa ta 22.7 na 157.4 milij. Skupna vsota obtoka in obveznosti po vidu je naràsla za 11.2 na 5463.87 milij. Din. Odstotek kritja je ostal neizpremenjen: 35.40, dočim je zlato kritje nekoliko padlo radi povečanja obveznosti po vidu: od 32.30 na 32.23%.
*
Poravnalno postopanje je razglašeno o imovini Lapajneta Ivana, izdel. kreme za čevlje in čistila v Ljubljani, Moste, poravnalni narok 20. maja, oglasiti se je do 14. maja.
. Zavrel
nloa objavlja v svoji reviji »Indeks«« indeks cen v veletrgovini za marec, ki miaša 1156 (v februarju 1168). Nadalje j« ostal marca neizpremenjen indeks detajlnih cen s 1340, v primeri z marcem lani
je nižji za 204. Nadalje ee je indeks življenjskih stroškov odraslega neoženjenega delavca, odnosno družine e 4 člani zmanjšal od februarja na marec od 1340 nn 1324, odnosno od 1283 na 1265.
Občni zbori. .lavno skladišče in prevozna družba, d. d. v Celju, 26. aprila v pisarni g. Dušana Zanggerja ob 15, Združene papirnice Vevče, Gori-čane in Medvode 29. aprila ob 9 v Ljublj, kreditni banki, Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani 19. maja ob pol 16. Rudnik in železarna v Štorah 8. maja ob U.
Nemčija vrača kredite. Izkaz nemSke državne
banke za prvi teden aprila kaže, da je bil vrnjen francoski del kredita v znesku 17.5 milij. dol. ali 73.5 milij. mark. Kritje bankovcev znaša 10.1%.
Borzo
Dne 12. aprila 1933.
Denar
V današnjem deviznem prometu so oetali ne-izpremenjeni tečaji Amsterdama, Curiha in Prage,' učvrstila sta se Berlin iu Pariz, dočim so popustili Bruselj, London, Newyork in Trsi.
Avstrijski šiling je notiral na ljubljanski borzi 8.45, na zagrebški je bilo zaključenih 20.0(10 šil. po 8.395, v Belgradu je noliral 8.30—8.40. Grški boni so notirali v Zagrebu 41—42.50 (41.50), v Belgradu pa 40—41.
Ljubljana. Amsterdam 2315.40—2326.76, Berlin 1355.09—1366.49, Bruselj 799.96-803.(X>, Curih 1108.35—1113 86, London 195.25-190.85, Newyork 5706.86—5735.12, Pariz 225.85—226.97, Praga 170.67 —171.53. Trst 292.90- 295.80.
Curih. Pariz 20.3775, London 17.61, Newyork 516.50. Hruselj 72.465, Milan 26.465, Madrid 43.925, Amsterdam 208.90, Berlin 122.60, Dunaj 72.90 (55-62), Stockholm 93.15, Oslo 90.20, Kopenhagen 78.55, Sofija 3.75, Praga 15.415, Varšava 58.10, Atene 2.84, Carigrad 2.475, Bukarešta 3.08.
Vrednostni papirji
Tendenca za vojno škodo je bila danes zopet čvrsta in so tečaji narasli. V ostalem ni bilo znnt-1 nejšib izprememb. Promet je bil slab in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda W0 kom. in 7% Bler 2000 dol.
Ljubljana. 7% inv. pos. 41—42, vojnn škoda
186-188,	Tob. srečke 30-35, 8% Bler. pos. 36 den., 7% Bler. pos. 34-35, 7% pos DHB 42 den., Trbo-vejjska 130—140.
Znisreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 42.50 d., agrarji 23-25, vojun škoda 188-190 (188, 190), 4.
187-188	(188), 6% begi. obv. 31 den., 8% Bler. pos. 35 - 38, 7% Bler. pos. 34 50-35 (35), 7% pos. DHB 39-42. — Delnice: Narodna banka 3425 den., Priv. agr. banka 188—192, Nar. šum. 35 den., Šeče-rana Osjek 110 den., Sečerana Bečkerek 900 bi., Impex 50 den., Isis 30 bi., Trboveljska 135—145 (135, 137.50), Ragusea 40.
Bel^rad. Narodna banka 3480 den.. Priv. agT. banka 190—192 (192), 7% Inv. pos. 43.50 bl„ agrarji 23 den.. vojna škoda 188—190. 6% begi. obv. 31.75 —32.25 (32), 7% pos. DHB «50 bi.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 62.10, Alpine 11.60, Trboveljska 14.95.
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 41 vagonov.
Dravsko polje
Podova. V nedeljo, 9. aprila so vrli podovslo igralci vprizorili Finžgarjevo »Razvalino življenja«. Nekateri so nas presenetili: več so pokazali, ko smo nii od njih zahtevali; pri takih pač z veseljem dela spreten režiser. Le škoda, da se je občinstvo ob najbolj tragičnem trenutku najbojj režalo... Cisti dobiček je bil namenjen ubogim šolarjem.
St. Jani na Dravskem polju. Na velikonočni ponedeljek se vprizori v dvorani igra »Slehernik«. Prijatelji drame, pridite v častnem številu.
Slivnica pri Mariboru. Pri streljanju s flober-tom se je ponesrečil L. Lešnik v Hotinji vasi. Po neprevidnosti mu je krogla odtrgala dva prsta deene roke in raziuesarila dlan.
Za to pomlad so priljubljeni nežni de-seni. Dame modnega okusa čaka v I. nadstropju naše trgovine krasna izbira novih desenov. Damam izven Zagreba pošljemo vzorce tkanin za pomladanske obleke 8 dni brezplačno na ogled
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »aaka beseda Din 1'—; ienltovanjski oglasi Din T—. Najmanjši znesek ie mali oglas Din ifi'—. Mali oglasi s« plačsjejo teko) pri naročilu. — Pri oglnslh reklamnega značaja se računa enokolonska S mm visoka petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede molih oglasov
treba priložiti znamko.
Dvosobno stanovnaje
šolnino, parket, vrt — ▼ Stožioah nasproti kon-suma ugodno odda Hlad-
nik.	(č)
Hoone torbice, aktovke, listnice, denarnice, kovèeke za Veliko noč po ztllžanllh cenab nudi tvrdka
F. M. Schmitt, Ljubljana
Pred skotijo 2 Oglejte si izložbe!
II
Službe iščejo
Trgov, potnik
v Sloveniji in Gorskem Kotarju najbolje vpeljan; potuje s svojim avtomobilom in obiskuje vedno vse kraje v tem rajonu, išče zastopstev zmožnih m solidnih tvrdk. Ponudbe na upr. »Slov.« pod zn. »K. M. 18/4107«. (a)
ilužbodobe
Brivskega pomočnika
dobrega delavca takoj sprejmem za stalno. Ivo Vodopivec, brivec, Zidan most.	(b)
Inštruktorja
za 1. letnik trg. Sole, dobrega matematikarja — ilčem. Naslov v upr. »S1.« pod št. 4144.	(b)
Obratovodja
zanesljiv in samostojen — se sprejme za tovarno železne stroke. Ponudbe naj se pošljejo na upravo »Slovenca« št. 4146. (b)
Za vodstvo mlekarne
se išče vpeljano moč s koncesijo in kavcijo. Po nudbe na upravo »Slov.« pod »Poštena« št. 4143.
1Г
Abonente
sprejema na dobro ift ceneno hrano gostilna v Rokodelskem domu, Komen-skega ul. 12. Vljudno vabljeni.	(r)
Kegljišče
v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12, je na razpolago v ponedeljkih sredah in petkih zvečer, po dnevi pa vsak dan. (r)
Denar
Brezobrestna posojila
za nakup premičnin in nepremičnin, doto, razdol-žitev itd., proti poroštvu, zaznambi ali vknjižbi da jejo: «Kreditne zadruge«, Ljubljana, pp. 307 Sprejmejo zastopnike.
Dražabnico
(gostilniške obrti ali trg. naobražene imajo prednost) išče dobičkanosno sezijsko podjetje. Kapital 20—30.000 Din - pol lahko v hranilnih vlogah. Ponudbe na upr. »Slov. pod »Poštenje« št. 4175. (d)
Stanovanja
Solnčno stanovanje
dve parketirani sobi in nekaj vrta oddam. Zapu-že 35, poleg tramvajske postaje »Slepi Janez«, (č)
Sobo s hrano
za Bežigradom, v bližini artilerijske vojašnice, išče preprost in soliden častnik - Slovenec. Ponudbe na: Okorn, Streliška ulica št. 18, pritličje.	(s)
Vesele in zadovoljne praznike
boste imeli, ako se popeljete kamorkoli na kolesu, katerega si po nizki ceni nabavite v mehanični delavnici
STANE RAKOŠ Društvena ulica štev. 2 .......11 mu n um umu 11 рви Moste pri Ljubljani
zaloga koles, pnevmatike in nadomestnih delov.
Solidne cenel	Delo garantirano!
Sprejmem tudi vajenca.
+
V	globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša iskrenoljubljena sestra, teta in svakinja, gospodična
Jože fina Наупе
učiteljica v pokoja
dne 11. aprila 1933 nenadoma v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 13. aprila 1933 ob pol 6 popoldne iz hiše žalosti Zarnikova ulica št. 15 na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 12. aprila 1933.
Žalujoči.

Enosobno stanovanje
se odda pri Rajko Turk, Komenskega ul. 17. (č)
IŠČEJO: Pekarno
dobroidočo vzamem takoj v najem. Ponudbe na upr. »Slov,« pod »Takoj« štev. 4129.	(m)
ODDAJO. Lokal
za čevljarsko delavnico se takoj odda. Rožna dolina VIL 9.	(n)
Trgovski lokal
in stanovanje (dve sobi, kuhinja in pritikline) 100 metrov od župne cerkve, se odda z tnajem v najem Pojasnila daje
Hranilnica in posojilnica Cerklje ob Krki
Posestva
Dve parceli
ena ograjena — naprodaj. Lepa iega — Cirčice 48, p. Kranj._ (p)
Parcela naprodaj
poleg nove cerkve v Šiški (ca 70O m3), proti gotovini. Poizve se Tehnični biro, Gradišče 13 (od 10—12 in od 3—5). Tel. 27%. (p)
I
Automotor
i
Kuhano maslo
pristno, v zalogi. Osvald Pengov, Karlovska cesta
mostu, Ljubljana.
(1)
Avtomobile
prvovrstne .Renault', nai-ekonomičnejše, nove, rabljene, rezervne dele nakupite pod ceno: Cesta na Rožnik 19.	(f)
C2BECSB
Sir-trapist
12 Din Kg zopet v zalogi v Mlekarni na Dunajski cesti 17, Medija-tova hiša.	(1)
Izvrstna vina
toči po nizkih cenah gostilna v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12. 1
Konfekcija — moda
najboljši nakup. — Anton Presker, Sv Petra c. 14. Liubliana	(11
Volna, svila, bombaž
stalno t bogati izbiri * vseb vrstah ta »troino pletenje ta» ročna dela po nainižiib cenah pri tvrdki Kari Prelog. Liubliana — Židovska ul iti Stari trg.
Dva psa
rjave barve, fina gonjača, takoj proda Janez Avre-lio, čevljar, Rodež št. 15, St. Jut pod Kumom. (1)
4—5000 kg krompirja
zdravega, gorenjskega • proda Al. Klemen, Savlje št. 2, Jezica.	(1)
Urarji, pozor!
Proda se starovpeljana urarska trgovina in delavnica - lep lokal na prometni točki. Odproda se tudi samo zaloga. Pojasnila daje: Ferdo Buk, Novo mesto.	(1)
1ИИ1
Dve spalnici
pleskani, vsaka 9 kom po 1600 Din - prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št 4173	(š)
Spalnice
pleskane. kompletne, s psiho in ogledalom 2000 Din, omare, pleskane 400 Din, postelje, plesk 200 Din V zalogi imam vsakovrstne moderne spalnice po nainižjib cenah. Sprejemam naročila
Andlovic,
strojno mizarstvo, Ljubljana, Komenskega ul. 34.
Kupimo
Kupim »Fresmašino«
ali samo staro mizo od te. Mizarstvo Tomo Jeglič, Radovljica.	(k)
Krompir (kifelčar)
dalje begonije, gloksinije, gladiiole. montbrecije, da-lije, amarilis, fritilarije, calle, lilije, paeonije in anemone nudi v bogati izberi in poceni Sever & Komp., Liubljana. (1)
Sulic 4
v. 14/,

(mavrohe) — vsako tudi najmanjšo množino
kupuje
Sever & Komp,
Ljubljana Qosposvctska cesta 5.
Vsakovrstno
zlato fcapnge
00 najvišjih cenab
CERNE, luvelir, Ltubljana, Wolfova ulica II 3
Za
Velikonoč!
Novi modeli naših prekrasnih pomladanskih čevi/ev
D. 1У-
črni baržun, imit. nubuka
rujavi boks s temno-rujavim okrasom
otroški čevlji na zapono rujavi s lantaz vlo- . . . , ^ , k. iz laka vse velikosti žkom	iz 1ака. окгавеп z iuk
njicami
moški črni ali rujavi, črni ali rujavi, okra- iz laka z vložkom iz lepa izdelava	šen z luknjicami	nubuka
LJubljana, Dunajska cesta la (Petovia) Maribor. Gosposka ulica 17	Celje, Aleksandrova cesta 1
t Naznanjamo žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni soprog oziroma oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod
ANTON SNOJ
bivši posestnik na Ilovici in Lipah
v torek 11. t. m. po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek 13. aprila ob 2 popoldne iz hiše žalosti Ižanska cesta št. 148 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. aprila 1933.
Žalujoče rodbine: Snoj, Petrič, Petkovšek.
Slamnike
vsakovrstne borte šivam na stroj. Modistiniam popust. Popravila točno in poceni. Salon »Mia«, Flor-ianska ul. 6.	(t)
ttiinarfi »
Rt proso, ajdo In |e£m?ii kupile najceneie pri
A VOLK LJUBLJANA
Veletrgovina Hip in moke Reallrve cota г*
Felber Henrik, trgovski zastopnik, naznanja v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga, oziroma sestra, svakinja in teta, gospa
Irma Felher roj. Pechmann
pl. Magwetz
v torek, dne 11. aprila 1933 ob 22 mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 13. t. m. ob 16 iz tukajšnje splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 12. aprila 1933.

O" " O *TJ »
2 i Г o o t) o
С/Х — • i; Ï1. C
• л Д. —« CU i* -.ЕГ*
D>o -
< • JS ** л " ' o f o g e s-
S1**,S S-
. o 3 " "
, ■°ro <wo2 H'
S 2-s:
" 5'P
Cm
< — < n D'il » » 5
H trt N Г* p JO,
O
4- NI J» ft < 2.
o __ r-, N ^
OoOO- g Б 3 o g| B
si i o" « азЗ^ ET i Ш
a 5 » S g j> _-o3 - r™ r - I«
- 19
P. C. Wren:
■ ■ £ O
ft л °
n £3
« e o B
Ол cr» o.
Lepi Mihael
86
S.
n ИИД
.0 Гз n <
•3 0: g p; r
2 5 " Pig.
« » 3 =■
И2.» » — o
DJ p - -
a-o o л "

Nekaj minut kasneje sem slišal trobentača, ki je trobil pred fortom ... I^ahko sem si predstavljal začudenje častnika, ki je pred -zaprtimi vrati zaman čakal, da bi jih odprli, dočim so mrliči strmeli vanj in je ostalo vse tiho.
O Arabcih ni bilo nikjer sledi, ne blizu ne daleč, da sem prišel do prepričanja, da so bili preplašeni po bližajoči se četi. Mogoče pa jih je dozdevna nepremagljivost fort a že ponoči ob mesečnem vzhodu napotila, da so opustili obleganje...
Častnik, njegov podčastnik, trobentač in še nek četrti mož 90 stali približno tristo metrov oddaljeni od mene v gruči za z.idom... Bilo je videti, da se četrti mož brani, splezati v fort. Krilil je z rokami, nakar je častnik izvlekel svoj samokres in ga tmineril na moža, ki je odkimal z glavo, ko mu je častnik pokazal na ozidje.
Trobentač je skočil s kamele na neko iz zidu molečo cev, po kateri se je potegnil kvišku, na kar je splezal skozi strelno lino na trdnjavsko streho.
Pričakoval sein, da bo nemudoma šel odpret vrata od znotraj, da spusti ostale v notranjost. Ampak ni se več pokazal. In po približno četrt ure je splezal v trdnjavo častnik sam na isti način ko trobentač.
Zopet sem pričakoval, da se bodo vrata nemudoma odprla, toda nič takega. Vse je bilo mirno in ostalo tiho. Minute so potekale neznansko počasi in moštvo, ki je prišlo na pomoč, je stalo negibno kakor kipi in strmelo na skrivnostni fort
Nenadoma sem Cul, kako je častnik klical trobentača; moštvo zunaj ee je bližalo, pripravljeno za napad, proti
fortu, neki drug oddelek rešilne čete je prihajal na mulah — vrata so se od znotraj odprla in častnik je prišel sam ven.
Dal je nekaj ukazov in v spremstvu podčastnika je šel nazaj v trdnjavo. Sicer ni šel nihče z njim. Malo minut kasneje je prišel podčastnik iz forta, pozval seržanta in mu nekaj povedal, kar se je očividno nanašalo na tabore-nje čete v zelenici.
Bilo mi je jasno, da sem jo moral odkuriti, kajti kmalu bodo razpostavljene v velikem krogu bojne straže, in obhodne straže bodo prehodile okolico.
Krit od peščenega hribčka sem lezel naprej vzdolž peščenih holmcev, dokler nisem bil od trdnjave tako oddaljen, da se mi ni bilo treba bati, da bi me opazili. In ko sem še zmedeno mislil na usodo, ki me je čakala, se je oglašal v meni tožeč in opominjajoč glas: Mihael je mrtev... Mihael je mrtev...«
Kljub strašni vročini in nepopisno klavernemu razpoloženju sem kmalu zasnul in se zbudil šele proti večeru.
Opazil sem, da je stala najbližja bojna straža nekako en kilometer od mene.
Ce sem hotel nadaljevati svojo pot v pustinji, sem na vsak način potreboval kamelo. Zato sem se jel plaziti proti zelenici, kjer sem se nameraval polastiti ene kamele.
Bil sem že precej blizu zelenice, ko sem nenadoma zapazil, da švigajo plameni iz trdnjave. Gorelo je na Vse pretege. Kakor je vse kazalo, je moral biti ogenj j>od-taknjen na več mestih istočasno s pomočjo petroleja in drugih lahko gorljivih snovi... Kaj naj je to pomenilo? To se vendar ni moglo izvršiti na zapoved podčastnika? Nemara je zažgal trdnjavo kak praznoveren legijonar, ki so ga pustili samega za stražo v trdnjavi?
Vsekakor je bil požar moji nameri pogodu. Kajti, do-
čim bi se moštvo pečalo z gašenjem, bi jaz nemoteno mogel priti v zelenici do kake kamele.
Ko sem strmel na fort, sem zagledal, da se je na strehi nekaj gibalo. Malo nato sem videl, kako je neki mož napravil tisto, kar sem bil storil pred kratkim jaz. Videl sem, kako se je splazil na ozidje, zagnal puško dol in se potem sam spustil v pesek.
Kdo je mogel to biti? Ali je bil legijonar. ki je zažgal Fort Zinderneuf? Ne da bi ga bil poznal, mi je bil všeč in hotel sem mu kolikor moči pomagati. Moral sem ga posvariti pred stražo, ki sem jo videl. Šel sem proti njemu.
Nekoliko minut za tem me je ugledal in nameril puško name. Očividno se ni nameraval predati živ — kar je bilo docela razumljivo, ko je pravkar zažgal enega izvrstnih fortov Madame la République... Izvlekel sem iz žepa nekaj, kar je bilo nekoč žepni robec, položil puško na stran in mu zamahnil. Ko sem se plazil proti njemu, sem opazil, da je nosil trobento.
Lasje so se mi naježili — pred menoj je stal duh ali astralno telo mojega brata, ki je bil videti popolnoma normalen, živ in naraven.
Bil je moj brat — moj brat Digby — Mihaelov brat dvojček!...
»Halo, John,< je izgovoril Digby, ko me je neverno gledal z odprtimi usti. >Takoj sein si mislil, da se moraš ti klatiti tod nekod jx> okolici. Glejva, da se zgubiva od tod. Podnebje nama tukaj ne prija preveč «
Vzlic njegovemu brezskrbnemu ponašanju je bil videti bled in smrtno bolan, roki sta se mu tresli, obraz je s ličil pošastni krinki, ki je bila spačena od boli.
»Ranjen?« sem vprašal, ko sem spoznal, v kaken. položaju se je nahajal.
Izdajatelj: Ivan Rakovee
Urednik: Frane Kreni žar.