JfQ ljubljanska banka gmeSjs1^ leto xxv. — številka 63 ^»lanovlteljl: obe. konference SZDL 'e*enlce, Kranj, Radovljica, Sk. Loka Tržič - Izdaja CP Gorenjski tisk K">nJ. Glavni urednik Anion MlklavčiC ** Odgovorni urednik Albin Učakar Glasilo socialistične zveze kranj, sreda, 16. 8. 1972 Cena 70 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk, in sicer ob sredah In sobotah. ljudstva za gorenjsko Obisk enak, prodaja večja Sinoči so v Kranju zaprli ^'I. mednarodni gorenjski ■*J«n. Od 4. do 15. avgusta ga je ogledalo približno :0,iko obiskovalcev kot lani £*rog 160.000). Znatno večji kot lani pa je bil letos pro-tllet- Razstavljavci so prodali Precej blaga za devize, podaja pa so med seboj skleda tudi vrsto pogodb. ^ upravi Gorenjskega sej- hia 8o nam povedali, da je bila nasploh izbira potrošne-ga blaga dobra, primanjkovalo je le usnjenih izdelkov in prehrambenega blaga. Menili so tudi, da bi bil obisk na sejmu še večji če ne bi bilo tolikšne vročine. Naslednji letošnji sejem bo od 14. do 22. oktobra, ko bo v Savskem logu v Kranju V. sejem obrti in opreme. Tudi na tem sejmu bodo tetos prvič sodelovala podjetja iz tujine. A. Ž. 4- STRAN: Za malo denarja veliko muzike 6. STRAN: fulj 1972 - XIX. festival Jugoslovanskega filma Prava afriška vročina je pregnala prebivalce mest, kjer je asfalt Še posebno vroč, v prenapolnjena kopališča, kjer se skušajo v ne preveč mrzli in tudi ne preveč čisti vodi ohladiti. — Foto: F, Perdan Alpinista najdena v Špiku *tj ttart žensk na IMm na letošnjem atletskem tekmovanju »Kranj 72«. V tej najkrajši fl0 s*' disciplini so tekmovalke morale ponoviti start, saj so v finalni tekmi tri tekmovalko bon ist' ^as- Kljub fotofinišu niso mogli določiti zmagovalke. Zato so se podale na 0vno štartno mesto, kjer je bila najhitrejša predstavnica Avstrije. — Foto: F. Perdan V ponedeljek, 14. avgusta, okoli 14.30 std nemški državljan Ervvin Hofman in njegov prijatelj plezala v šplko-vi skupini. Kakih 150 in pod vrhom špika, tako Je povedal nemški alpinist, sta naletela na dva mrtva alpinista. Neznana alpinista visita v navezi, vrv pa Je zataknjena za skalni rob. Danes," (v torek) ob 3. url zjutraj so se odpravili v Spi. kovo skupino gorski reševalci, ki jim bo pomagal pri reševanju mrtvih alpinistov s stene tudi helikopter. Do zaključka redakcije, ob 18. uri, nismo mogli zvedeti še nobenih podrobnosti, saj reševalcev še ni nazaj. Oba mrtva alpinista bi bila lahko pogrešana Češka alpinista, ki sta 24. julija le- tos plezala v špiku in se nI* sta vrnila v alpinistični tabor. Njuni tovariši, bilo jih je 29, so ju iskali, vendar brez uspeha. L. M. j ti/to Ji 1 e j na m e š a, xi ica 3 Veselo popoldne v Trbojah mladince iz Zahodne Mladi Trbojčani so pripravili piknik za Nemčije Čeprav je-zadnjo sredo v juliju deževalo ii. je nadležna moča silila v čevlje in obleko, je bilo na travniku pod Trbojami veselo. Občinska konferenca ZMS Kranj in mladinci iz Trboj so pripravili piknik za skupino tridesetih fantov in deklet iz Zahodne Nemčije, ki pod vodstvom Gtinterja Bassena potujejo po Jugoslaviji. V Harzu, blizu meje med obema Nemci jamu so doma. In prav takšni so kot večina mladine. Dijaki in študentje, dolgolasi in bradati, drugi spet običajno počesani in gladkih brad, dekleta in fantje v oguljenih kavbojkah in pulijih ter lesenih coklah na nogah. Prijazni in brez zadrege. Neroden stavek v nemščini, beseda v slovenskem jeziku, kretnja za pomoč in že se je razvil živahen pogovor med mladimi, ki so se to pot prvič videli. Le včasih je morala priskočiti na pomoč prevajalka Metoda Zalohar. Vodja skupine Gunter Bas-sen, živahen, bradat možakar, je rad ugodil moji želji naj bi povedal nekaj misli o vtisih s poti po naši deželi. »V Jugoslavijo prihajam že več let. Ztženo, ki je Slovenka, večkrat obiščeva njene starše na Dolenjskem. Pa tudi po drugih krajih Jugoslavije sva potovala, saj je bila dežela njej prav tako tuja kot meni. Rojena je bila med vojno v koncentracijskem taborišču in vzgujena ,v Nemčiji. Starše je spoznala šele pred nekaj leti. In prav na teh potovanjih sem spoznal, da Nemci vašo deželo zelo slabo poznamo. Zato sem se odločil, da popeljem mlade v Jugoslavijo na nekajteden-sko potovanje.« »Katere kraje ste že obiskali in kaimnameravate?« »Najprej smo se ustavili v Dobruški vasi pri Novem me-' stu, kjer živijo starši moje žene. Nato smo si ogledali samostan v Pleter jih in Formo vivo v Kostanjevici ter Škocjanske jame. Na poti smo se seznanili s predsedni- kom kranjske mladinske organizacije Borisom Bavdkom, ki nas je povabil, naj obiščemo nekatere mladinske aktive v okolici Kranja in se seznanimo z žjvljenjcm vaške mladine. Iz Kranja pa bomo odpotovali na Plitvice in od tam v Istro na morje.« - »Kakšni so vaši vtisi? »Slovenci so zelo prijazni ljudje. Zlasti na deželi, kjer jih industrija še ni vklenila v svoj hitri tempo. Prijetno sem bil presenečen, posebno ob prvih obiskih, da sem se z Jjudmi, ki sem jih srečal, lahko tako odkrito pogovarjal. Pa naj si bo to o politiki, gospodarstvu alj drugih mednarodnih vprašanjih. Pa tudi o preteklosti. Povsod sem naletel na sproščenost in prijaznost.« »Veliko se ukvarjate z vzgojo mladine. Mislite, da se mladina v Nemčiji razlikuje od naše?« »Na pdtovanjih sem imel priložnost seznaniti se z mladimi različnih dežel. Bil sem v ' Holandiji, na Švedskem, delam z mladimi Gostje iz Sel obiskali Škof jo Loko žiri, 15. avgusta — Danes Je v škof Jo Loko prispelo'32 gostov iz sosednje Koroške. Člane kulturno-prosvetnega društva Košuta iz Sel je pred hotelom Transturist nekaj po 9. urj pozdravil podpredsednik škofjeloške občinske skupščine Lojze Malovrh. Po kratkem postanku v škofji Loki so se gostje iz pobratenega mesta Sele napotili do Hotavelj, kjer jih je ob slovanski medici, soli in kruhu pozdravil predsednik krajev- ne skupnosti Hotavlje Andrej Mravlja. Nekaj po poldnevu so gostje Iz Avstrije pod vodstvom župfina občine Sele Hermana Velika obiskali tovarno obutve Alpino v Zireh. Dobrodošlico jim je zaželel direktor podjetja Izidor Rejc. Po ogledu tovarne so se gostje odpeljali na kosilo v Gcropeke. Več o obisku prijateljev Iz Koroške bomo poročali v sobotni številki. -Jg RADOVLJICA v domovini in že nekajkrat sem se srečal z mladino pri vas. Menim, da med njimi ni dosti razlik. Povsod pa obstajajo razJike med generacijami. Starejši zahtevajo od mladih, da njihove ideale in pridobitve spoštujejo prav tako kot oni sami. Pri tem pa pozabljajo, da si mora mladina pridobiti nove vrednote in si ustvariti nove cilje ter jih uresničiti.« Roland Zlmmermann iz Clausthal Zellerfelda je dijak. V Jugoslaviji je prvič. Zakaj je prišel? »•Zvedel sem, da gospod Gunter letos pripravlja mladinski izlet, pa sem se prijavil. Po prepričanju sem komunist, zato sem si zelo želel obiskati vašo deželo. Njen razvoj in uveljavljanje v svetu sledim že nekaj let, ker se precej razlikuje od razvoja in politike drugih socialističnih dežel in tudi od Vzhodne Nemčije, ki nam je najbližja. Zato se ob srečanjih s sovrstniki in drugimi največ pogovarjam o politiki in gospodarstvu. Presenečen sem nad h .'t rim razvojem vaše dežele, zlasti pa me je navdušila velika demokratičnost odnosov in sproščenost med ljudmi« »Bi želeli ponovno obiskati našo državo?« »Zelo bi bil vesel, če bi se mladinske skupine izmenjavale. Da bi tudi mladi Jugoslovani prišli v Harz. Tako bi lahko izmenjali izkušnje, misli in mnenja. V Jugoslavijo bom še prišel. Ce ne s skupino mladincev kot letos, pn sam ali s prijatelji.« Smeh in pesem nista zamrla še pozno zvečer. Še dolgo potem ne, ko so se mladi preselili z mokrega travnika v mladinski klub v Trbojah. Srečanja je bilo prehitro ko-nec, so ugotovili Trbojčani in Nemci iz Harza. L. Bogataj 4 Poljski minister na Bledu % Maja in junija so dejavci in uslužbenci tovarne Plamen v Kropi opravili nad 7300 prostovoljnih ur v vrednosti 220 tisoč dinarjev. Pa tudi ta in prejšnji mesec zaradi dopustov akcije za stabilizacijo gospodarstva niso opustili. Prepričani so, da bodo do konca leta izpolnili obvezo, ki so si jo sami zadali. O tej pobudi se bo. jutri s predstavniki kolektiva Plamen pogovarjal sekretar centralnega' sveta zveze sindikatov Jugoslavije Marijan Rožič. Obiska in razgovora v Plamenu pa se bodo udeležili tudi predstavniki radovljiških družbenopolitičnih organizacij. A. Ž. Poljski zunanji minister / Štefan Olszovski, ki je na dopustu v naši državi, je v ponedeljek z družino prišel na Bled, kjer bo prebil nekaj dni. Včeraj pa se je sestal tudi z državnim sekretarjem za zunanje zadeve Mirkom Tepavccm Na Ljubelju se bodo srečali interniranci V nedeljo, 10. septembra, bo na Ljubelju srečanje nekdanjih slovenskih interniran-cev. Nanj bodo povabili tudi predstavnike bivših inter-nirancev iz drugih evropskih taborišč. Na Ljubelju bodo ob tej priložnosti odprli tudi prvi del obnovljenih objektov nekdanjega koncentracijskega taborišča. Postavljen bo spominski ebjekt, v katerem bodo vzidane spominske plošče vseh taborišč, v katerih so bili med zadnjo vojno Slovenci. Do septembrske slovesnosti bo že urejen dostop do nekdanjega taborišča, celotno zemljišče pa bodo očistili. Druge faze urejanja nekdanjega taborišča sc bodo lotili prihodnje leto, ko bo zbranih več finančnih sredstev. Nekdanji interniranci so sam; s samoprispevkom že zbrali 7000 dinarjev, za pomoč pa prosijo tudi po delovnih organizacijah in občinah. Vsa gradbena dela pri obnavljanju taborišča izvaja Sp'ošno gradbeno podjetje Tržič. Zemljišče, kjer je stalo taborišče, je bilo last Gozdnega gospodarstva iz Kranja. Ta delovna organizacija je zemljišče odstopila tržiški občinski skupščini. Računajo, d« se bo na ljubeljski proslavi 10. septembra zbralo prek 2000 nekdaflj'h slovenskih internirancev. °J? tej priložnosti bodo iz^1' posebno brošuro in razglednice. -jk Jeseničani ob dnevu graničarjev Ob 15. avgusfu, dnevu gri' ničarjev, so jeseniški m'8' dinci pripravili več priredi' tev. V minulih dneh so mladi, člani občinske konference ZMS Jesenice, pripravili skupaj z graničar Ji več športnih tekmovanj, obiskali karavle v jeseniški občini in minulo nedeljo organizirali šahovski turnir. V torek dopoldne so gra^' carske karavle obiskali p«** stavnikj jeseniških družbenopolitičnih organizacij, popo1" dne pa predstavniki občinske konference ZMS Jesenice, ki so graničar je tudi obdarili ob njihovem Fra" zniku. D. S. Industrija oblačil TIP — TOP Ljubljana, Tolstojeva 9 a želi zaposliti v obratu Boh. Bistrica večje število novih delavcev: krojače šivilje in priučene delavce v konfekciji Za nekvalificirane, lahko z nedokončano osnovno šolo, organiziramo tečaje za priučevanje v obratu. Tečajniki prejmejo v času tečaja, ki traja 3 mesece, 500 din nagrade na mesec. Organiziramo prevoz na delo iz tistih krajev, kjer ni rednega prevoza. Poprečni osebni dohodek v podjetju znaša 1450 din. Zaposlenim nudimo regres pri nakupu konfekcijskih izdelkov v podjetju. Kandidati naj se osebno prijavijo v obratu Bohinjska Bistrica ali pošljejo pismene ponudbe kadrovsko socialni službi Ljubljana, Tolstojeva 9/a. #Cl ljubljanska bankaj Letos prvih 200 stanovanj Gradnja novih stanovanj na Planini pri Kranju je te dni V Polnem zamahu. Na Podaju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v Kranju so nam povedali, da je •etos predvidena vselitev v 200 novih stanovanj v sedmih ■tanovanjskih objektih. Vsa *a stanovanja pa bodo priključena na novo kotlarno, ki J° prav tako gradijo. Po pogodbenih rokih je predviden *ačetek poskusnega obratovanja kotlarne že konec prihodnjega meseca, vselitev v stanovanja pa do srede novembra, Nova kotlarna na Planini bo največja v Kranju. Ob tent Je zanimivo, da bo dim-wk visok okrog 60 metrov. To pa zato, da bo onemogočeno onesnaženje naselja in okolice. Kot gorivo bodo v kotlarni uporabljali mazut. Ker bo na Planini v prihodnjih letih zgrajenih postopoma prek 4000 stanovanj, bo seveda temu primeren tudi ta objekt. Ko bo izgradnja stanovanj gotova, bodo v kotlarni morali zagotoviti prek 34 milijonov kilokalorij toplotne energije na uro. S tem bo zagotovljeno za vsako stanovanje poprečno 7000 kilokalorij. Po dokončni izgradnji stanovanj na Planini bo v rezervoarjih prostora za 475 ton kurilnega olja. S takšno količino pa bodo v perspektivi lahko ogrevali stanovanjsko naselje ob najneugodnejših vremenskih prilikah 45 dni. A. Ž. Nove trgovine v Tržiču Tržaška občina si že nekaj £asa prizadeva, da bi izboljša trgovsko mrežo. Letos J^do dobili Tržičani tri nove jrEoyske lokale. Jugotehnika j* Ljubljane bo preuredila v Moderen trgovski lokal pro- store nekdanje pošte, konfekcija Triglav urejuje trgovino na Trgu svobode, v bližini pa popravlja trgovino tudj veletrgovina Živila iz Kranja. —jk Blejska šola 1. septembra Bela pri gradnji blejske osnovne šole gredo h kraju. I aJ že postavljajo opremo Jj1 čistijo prostore. Svečana otvoritev šole bo pred začet- kom pouka, I. septembra, šola bo imela ime po profesorju Josipu Plemiju, znanem matematiku z Bleda. A. Ž. /O ljubljanska banka Le najpotrebnejšim pomoč K S naj bi imele več vpliva na stanovanjsko politiko občine Pomanjkanje stanovanj je pri nas pereč družben problem, ki ga vsaj nekaj časa še ne bomo uspeli rešiti. Kaže pa, da so se stvari začele premikati na boljše Zlasti občinske skupščine bodo imele jeseni veliko dela pri uresničevanju novo začrtane stanovanjske politike. Na podlagi resolucije o razvoju stanovanjskega gospodarstva in letos prejetih republiških zakonov o programiranju in financiranju stanovanjske gradnje ter družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu bodo morale sprejeti vrsto odlokov, ki bodo nudili osnovo za razvoj stanovanjskega gospodarstva na njihovem področju. Da bi občine vse to zmogle, je Poslovno združenje stanovanjskih podjetij skupaj s skupnostjo slovenskih občin pripravilo osnutke za občinske odloke, ki bodo urejali omenjena vprašanja. Ti osnutki so seveda le pomoč, občinske skupščine pa bodo — glede na razmere in možnosti — odločale, koliko bodo prispevale v tako imenovani solidarnostni sklad, ki ga bo ustanovila vsaka občina posebej, in koliko za neposredno gradnjo novih stanovanj. Za občane pa je nedvomno najbolj zanimiv predlog odloka o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, zato si ga nekoliko oglejmo. V prihodnjo naj bi stanovanja gradili predvsem občani sami, s pomočjo bank in delovnih organizacij. Družba oziroma občinska skupščina pa bo pomagala samo tistim, ki si stanovanja ne morejo kupiti. Pomagala bo tudi tistim občanom, ki ne bodo mogli kriti ekonomske stanarine, Odloki o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči bodo določali merila, ki jih bo moral izpolnjevati občan, da bo lahko zahteval pomoč pri plačevanju stanarine ali želel najeti družbeno stanovanje. Ta merila bodo izključila vsakogar, ki ima boljši standard. Pravico do družbene pomoči bodo izgubili vsi tisti, katerih dohodek na člana družine presega 700 dinarjev mesečno, ali pa imajo stanovanja opremljena prek meje, ki jo bo določila vsaka občina posebej in tudi tisti, katerih splošni standard bo presegal določene okvire Na primer: kdor ima denar za nakup avtomobila, naj sam poskrbi tudi za stanovanje. Tudi velikost stanovanja bo merilo. Predlagajo, da bi bila zgornja meja stanovanjske površine, za katero bi še bila upravičena družbena pomoč, 28 m2 za samce, za dvočlansko družino 42 mJ, za tričlansko 57 m2 itd. Upravičenci bi lahko dobili iz solidarnostnega sklada do največ 60 odstotkov stanarine. Druga osnovna skrb solidarnostnih skladov občin je skrb za gradnjo najemniških stanovanj. In kdo naj bi se vselil v najemniško stanovanje? Stari ljudje, mlade družine, družine- / nižjimi osebnimi dohodki (do 700 din na člana družine) in upokojenci. Takšna merila — nad njihovim izvajanjem bodo bdele tudi KS — ki upoštevajo gmotne in socialne razmera občana bodo dobro zagotovilo, da bodo družbeno pomoč dobili le tisti, ki brez nje ne morejo dobiti stanovanja. Le izvajati jih bo treba. L B. Prodaja carinsko odvzetih predmetov ob(''C,'e 1 f lM 1 Jesenic je na Hrušlcl zgradilo novo halo. Prav rtniška dela, tako da bo gotova do konca avgusta. — Foto: D. zdaj opravljajo še nekatera S. Poslovna enota Tobaka na Jesenicah upravlja med drugim dve trgovini, v katerih prodajajo blago, ki so ga odvzeli cariniki potnikom na mejnih prehodih. To sta obenem tudi edini tovrstni prodajalni na Gorenjskem. »Od ideje do uresničitve je bila dolga pot,« pravi direktor jeseniškega Tobaka Dani Klemene, »Preden smo odprli trgovino na Jesenicah, so cariniki pošiljali vse carinsko blago v Beograd, kjer so že imeli tako trgovino. Seveda jim v Beogradu ni bilo vseeno, da bi ostalo nekaj blaga v prodajalnah na Jesenicah in se zato dolgo časa nismo mogli sporazumeti, kako in po kakšnem sistemu naj bi odkupovali blago od Carinarnice Jesenice. Razen tega pod Carinarnico Jesenice spada več mejnih prehodov (na Korenskem delu, v Ratečah, Lju. belju, na Jesenicah — železniška postaja) in je zato odvzetega blaga, posebno raznih strojev in tehničnih predmetov, zelo veliko. Način odkupa blaga od Ca-rinarnice se je v teh letih večkrat spreminjal. Zdaj ga kupujemo na licitaciji zapr-tega tipa, kjer kot kupci na. stopajo podjetja, ki se ukvar-jajo s prodajo odvzetega blaga. Take licitacije so vsakih nekaj mesecev, mi odkupimo hkrati za približno 50 do 60 milijonov ocarinjenega blaga. Pri nakupu imajo prednost tisti, ki so jim blago odvzeli. Ko napišejo prošnjo, jLa sporočimo, kje blago lahko dobijo. Plačati pa ga mcer ^vMa[~utt:ia' ^ bodo pred' Krpana, ter Cvet in Suštar^ka nedelja, potem bo razstavljal slikar portretist dr France Stare in akademski slikar Franci Novine. V oktobru bo razstava intarzij Cirila Podbevška in razstava malih grafik akademskega slikarja Ivana Kosa. Za mesec november se predvidevata razstavi akademskih slikarjev Franca Godca in Maksima Sedeja, v decembru pa ravno tako dve razstavi akademskih slikarjev Franca Kokalja in Staneta Jagodica. Vodja galerije NOB Vilma Praprotnik pa je v dogovorih še z nekaterimi renomi-ranimi umetniki kot so Božidar Jakac, Stane Kregar, Štefan Planine in drugi. Preureditev podružnične šole v Podljubelju V petek, 11. avgusta, je imel sejo gradbeni odbor za gradnjo šole v Bistrici. Poleg gradnje nove šole skrbi odbor tudi za urejanje ter popravila ostalih šol v trži-ški občini. Na zadnji seji so se člani odbora odločili, da začnejo 1. septembra preurejati podružnično šolo heroja Grajzerja v Podljubelju. Dela bo izvajalo tržiško obrtno podjetje in bodo veljala 100.000 dinarjev. Podružnična osnovna šola je do sedaj imela dve učilnici, od katerih bodo eno učilnico preuredili v stanovanje. Iz starega stanovanja, ki je v pritličju, pa bodo uredili čajno kuhinjo. Tudi vhod bodo premestili, tako da bodo na mestu sedanjega hodnika dobili precej veliko garderobo, ki je do sedaj šola ni imela. V poslopju bodo" namestili tudi centralno ogrevanje in opre-mili učilnico po šolskih normativih. Ena sama učilnica bo zadostovala, ker bo » n?c» delno kombinirani pouk prvega in drugega razreda, 'ret-ji in četrti razred pa bosta obiskovala pouk v novi šoli v Bistrici. ii pevci iz Podnarta Ko je pred dobrim letom mešani pevski zbor DPD Svoboda Podnart zaradi osipa pevk razpadel, so le redki mislili, da bo zborovsko petje v tem kraju spet zaživelo. Petnajst najprizadevnejših ljubiteljev zborovskega petja, vsi sami mladi fantje, pa je sklenilo nadaljevati začeto delo. Tako je nastal moški zbor, ki je uspešno prestal prve težave in sc že uveljavil s številnimi nastopi na proslavah in drugih prireditvah. Zanimivo je, da je zdaj prav ta zbor že zelo iskan tudi na različnih turističnih prttrditvah. 3.R. Oddelki za odrasle Delavska univerza v Radovljici bo tudi v izobraževalni sezoni 1972 in 1973 organizirala različne oddelke izobraževanja za odrasle. Interesenti bodo imeli precejšnje možnost, dokončanja osnovne Šole (5., 6., 7. in 8. razred), triletna komercialna šola, dvoletna delovodska šola za eiektro in strojno stroko in različni jezikovni tečaji. JR Glede na naglo širjenje naselja v Bistrici in Loki pri Kovorju je gradbeni odbor T.ačel resno razmišljati, ali bo v novi šoli dovolj prosto- ra za njen okoliš. Trenutno bi imeli dovolj učilnic, v naslednjih letih pa se lahko zgodi, da bi postala šola nre-tesna. —J4» Obnovili bodo Alfgutenberg Nad Bistrico pri Tržiču so razvaline gradu Altgutenberg iz prve polovice 12. stoletja. Da bi preprečili razpadanje obzidja so se lotili zavarovanja. Sredstva, potrebna za začetna dela, so že zagotovljena. Nadaljni program obnove zajema razen zavarovanja zidov gradu tudi odpiranje tlorisa zasnove grajskega poslopja in pozneje zgraditev restavracije z razgledom i na bistriško polje in tržiško kotlino. -JP Romunski folklorni ansambel na Jesenicah V četrtek, 17. avgusta, bo kvalitete tudi več nagrad in ob 20. uri nastopil v športni prunanj. Ansambel spremlja . m»_*_i t* _ ljudski instrumentalni an- dvorani pod Meznkljo ro- , ; , i hw JU sambel, koncert pa organi- munski ansambel Maramure- na Jesenicah priredit- sul, ki je gostoval že po več vena poslovalnica Festival krajih in prejel zaradi svoje Ljubljana. D. S. Komisija za medobčinsko sodelovanje občine Kranj vabi zainteresirane, da se prijavijo za strokovno izpopolnjevanje v Angliji V okviru sodelovanja občine Kranj z angleškim mestom Oldham (prt Manchestru) imamo možnost, da se za leto 1973 in ev. tudi za kasneje lahko vzajemno dogovorimo za različno strokovno izpopolnjevanje enega ali več dijakov, študentov in že zaposlenih strokovnjakov in visokošolskih in drugih ustanovah prijateljskega mesta oziroma v bližnjih središčih predvsem v Manchestru, pri nas pa seveda v Ljubljani. Interesente iz naše občine, ki se zanimajo za omenjeno strokovno izpopolnjevanje v Angliji, prosimo, da nam do 1. septembra 1972 sporočijo: OSEBNE PODATKE (ime, prebivališče, starost, stopnjo izobrazbe in strokovno usposobljenost, delovno mesto in organizacijo, kjer so zaposleni oz. Šolo, kjer se izobražujejo, znanje jezikov) KAKŠNO STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE ŽELIJO (izpopolnitev v angleščini, strokovnem področju; na kakšni oz. kateri ustanovi bi se radi izpopolnjevali in za kakšen čas, kakšen naj bi bil način strokovnega izpopolnjevanja) KAKŠNE SO MATERIALNE M02NOSTI ZA ZAGOTOVITEV IZPOPOLNJEVANJA (koliko od vseh predvidenih stroškov lahko krije interesent sam oz. ustanova, kjer je zaposlen ali kjer se šola; za katere stroške ali izdatke želi, da jih krijeta sodelujoči občin:). Komisija bo do I. septembra dobljene predloge upošte-la pri dogovarjanju s predstavniki Oldhama in nato obvestila tiste interesente, katerim po sklenjenem dogovoru izpopolnjevanje lahko posreduje. Predloge pošljite komisiji za medobčinsko sodelovanje občine Kranj, Trg revolucije 1. Komisija za medobčinsko sodelovanje občine Kranj PULJ 1972 — XIX. FESTIVAL JUGOSLOVANSKEGA FILMA Tokrat najpomembnejša žirija »Saj filma ni težko narediti. Važno je le, da imaš dobre so-delovce. Denimo, da je direktor fotografije resnični mojster svojega posla, da vam je nekdo napisal dober scenarij, da imate izkušeno in še povrh tega nekoliko Inventivno montažerko, da film v laboratoriju dobro obdelajo, da imate denar in plačate dobre igralce, ki se ne ukvarjajo z osnovnimi problemi igre; no, če imate vse to, potlej bo film takšen, da mu ne bo moč oporekati bistvenih in osnovnih napak. Naredili boste povsem solidno delo, četudi kot režiser o filmu veste bore malo, ali pa skoraj nič. Namesto vas so mislili vsi ostali. Režiserski podpis pa je vaš in ne nazadnje pripada tudi avtorstvo filma vam. Tisto, kar ste naredili, sicer je film. A med solidnim profesionalnim delom in filmom, o katerem bi bilo mogoče spregovo-riti z merili, ki veljajo za umetnost, je velikokrat most, ki ga ni lahko postaviti. Le redkokdaj se kaj takega zgodi.« Tako nekako razlaga režiser Bora Draškovič, ko zapuščamo letošnji Pulj in ko avtomobil žre stotine kilometrov navzdol skozi useke jadranske magistrale proti Dubrovniku. »Ta Pulj je bogu za hrbtom, pravi konec sveta«, še doda. In skoraj strinjava se. Kajti v resnici se v tem mestu redkokdaj dogaja kaj izjemno zanimivega. Festival jugoslovanskega filma naj bi monotonijo razbijal. A le kako naj jo razbija, če pa je jugoslovanski film sam zdrsel v svojo lastno monotonijo, ki pa je ni zakrivil čisto sam. Spomnimo se le, kaj se je zgodilo Dušanu Makaveje-vu na lanskem festivalu in kaj lahko bomo razumeli da prepogumna tveganja v našem filmu niso preveč zaželena. In ker je tako, imajo dandanašnji v našem filmu največ možnosti za delo tisti, ki snemajo filme z zancslji-vimi sodelavci. Rezultat je za> nesljiv, toda tistega mostu, o katerem je razlagal Bora, naši filmi letošnje leto niso prestopali. Le redkim, zelo redkim filmom je to uspelo. O 2IRIJI, O FILMU ... Letos se je spremljevalcu puljskega festivala kaj lahko zazdelo, da je film sam pravzaprav nepomembna zadeva. Mnogo važnejša je bila to pot žirija. Karkoli že se je govorilo na konferencah za tisk, v prijateljskih krogih, na plažah okrog Pulja, vselej se je najprej beseda ustavila pri žiriji, ki svojega dela ni opravila tako kot bi ga morala. Vuk Babic, režiser filma Breme, se je na delo žirije med vsemi še najbolj upravičeno jezil. Kako bi se tudi ne. Njegovo kritično pričevanje o problemu izseljeva-nja naših ljudi na delo v tujino, o emigraciji mladih iz vasi v mesto, o slepih ulicah ljudi, ki se ne morejo odločiti med mestom in vasjo, o tragičnih razrešitvah takih dilem s samomori, je letošnja puljska žirija pustila kar v informativni sekciji. A ne le Babica, tudi Bata Cengičje s svojim fihnom Slike iz življenja udarnika ostal prikrit Areni in izločen iz tekmova. nja za uradne nagrade, četudi je njegov film sodil med redka prizadeta, filmsko do mišljenja dela letošnjega festivala. Prav nič bolje se ni zgodilo Tomisilavu Radiču. No, temu režiserju je /inja kasneje priznala svojo napako, jo popravila tako, da je dala nagrado za najbo jšo žensko vlogo glavni igralki v njegovem filmu, Božidarki F raj t, četudi Je bil film v informativni sekciji. Kaj takega se vse do letošnjega Pulja še ni zgodilo. Le enemu filmu žirija ni mogla narediti krivice, škandal bi bil nemara še veliko večji, če bi Maestro in Margarita Saše Petroviča ostal v informativni sekciji. No, temu filmu je kasne je pripadla tudi Zlata Arena in nemara jo je film tudi zasluženo dobil. Omenil sem štiri filme in trije so ostali v diskvalifika-cijski skupini festivala, ki se imenuje »informativna sekcija«. Še sreča, da puljski festival ima informativno sekcijo! Tako smo lahko vsaj dognali, kako številne, kako grobe so bile letošnje napake žirije. Kasneje, ko so bile razdeljene nagrade, je žirija, pri kateri so se začele in končale vse letošnje polemike, nastopila pred novinarji in skušala odgovarjati na vprašanja po svojih močeh. Ce zapišem, da so bile te moči slabe, nisem žirije užalil, kajti izkazalo se je, da so člani letošnje »ocenjevalne komisije«, razsodniki našega filma, pravzaprav odločali o usodah filmov, in od odločitev žirije je usoda posameznega filma še kako odvisna po nekem čudnem, nedoločnem, nejasnem, meglenem notranjem navdihu. Kot kakšni umetniki ali nokaj takega so se zde. li, ko so odgovarjali na vprašanja Bate Cengiča, ki je javno, pred vsemi odkrito zastavil vprašanje bosanskemu predstavniku v žiriji, ki je ves čas na zaprtih sejah žirije trdil, da so Slike iz življenja udarnika politično nesprejemljiv film. In svoje vprašanje je Bata Cengič najmanj petkrat ponovil in najmanj petkrat je dr. Arif Ta. novic uporno molčal in ni hotel dati odgovora, češ, da bo na vprašanje odgovoril v kakšnem časopisu — pismeno. Tri, štiri leta so minila in naš film je postal ohlapen, mlačen, kot kakšna ožeta cu. nja, iz katere ne more več kapniti niti kapljica vode. Kaj se je zgodilo in kaj se dogaja?... Film je med vsemi umetnostmi tista umetnost, ki potroši največ denarja. Pri nas ni ljudi, ki bi lahko sami snemali filme. De. nar za snemanja, denar za produktivno kinematografijo torej, se sicer nabira po različnih kanalih, a vendarle je ta denar vselej dala družba. In ker je tako, si družba tudi želi nadzora nad filmom. Do sem je vse lepo in prav. Toda ljudje, ki so letos predstavljali družbeni nadzor nad filmom v puljski žiriji, in ti so bili v večini, so kratkoma-lo porezali peruti skoraj slehernemu kritičnemu pričevanju o naši družbi. Filme, ki so pravzaprav nadaljevali tradicijo jugoslovanskega filma v preteklih letih, ki so nadaljevali tam, kjer smo zastali lani in predlanskim so pahnili vstran. To bi nenazadnje ne bilo "tako hudo, če bi takšna diskvalifikacija ne pomenila hude anemičnosti našega filma v prihodnjih letih. Ta anemija se je letos že dodobra pokazala. »Priznani« filmski produkti v uradni konkurenci in v Areni so nas dolgočasili in sladko uspavali večer za večerom. In tudi gladiatorskih žvižgov je bilo veliko in preveč med gledalci. SLOVENCI SMO PRERAČUNLJIVI Sleherna umetnost je v svojem času odsev družbenih pretokov, v katerih se rojeva. Tudi s filmom ni nič drugače. Ne z jugoslovanskim in ne s slovenskim. Za jugoslovanski film velja, da bi, kdaj pa kdaj, rad še prizadeto in kritično pripovedoval kakšno zgodbo iz našega današnjega življenja, da bi kazal kakšne zvočne slike iz polpreteklle dobe nove Jugoslavije, pa mu to ne uspeva več najbolj in v takšni meri, kot je to nekoč uspevalo PaVloviču, Petroviču, Makavejevu, Rakonj- cu itd. Če pa mu že uspe, mu pa puljska žirija zapre vrata med »izbrance«! S slovenskim filmom pa je še nekoliko drugače. Niti enega filma ni bilo v letošnjem Pulju iz ostalih republik, ki bi bil posnet v črno-beli tehniki. Slovenci pa smo vso lanskoletno in letošnjo filmsko produkcijo posneli v črno-belih gibljivih zvočnih slikah. Slovenci smo preračunljivi! Vendar kako? Tako kot zmeraj! Z enim očesom delamo na moč preračunljivo, z drugim pa mečemo denar skozi okno. Kot kakšni majhni poredni otročaji za sosedovo hišo! Najprej se na eno oko odločimo, ker smo gospodaren narod, da ne bomo snemali v barvah, ker je to za nas predrago. Odločimo se torej za štednjo. Potlej pa na drugo oko pozabimo pogledati, če v svetu in tudi pri nas sploh še kdo kupuje črno-bele filme in če jih sploh še kdo snema. In ker ne pogledamo čez sosedov plot in ne vidimo, da črno-belih fil-mov nihče več ne gleda, seveda ne vemo, da se takšni filmi izredno slabo prodajajo. V Pulju smo Slovenci letos imeli dva filma, ki sta predstavljala našo lanskoletno produkcijo. Rajka Ranfla je žirija pustila v informativni sekcij, Boštjanu Hladnku pa je za režijo filma Ko pride Lev podelila celo Bronasto Areno. O Mrtvi Ladji Rajka Ranfla je bilo v slovenskem dnevnem in tedenskem tisku na. pisanega že veliko in tudi bralci so jo že lahko videli na TV. O Boštjanu Hladniku in njegovem filmu pa le na kratko! V zgodovini italijanskega filma je bilo obdobje, ki se je imenovalo »obdobje belih telefonov«! V filmih iz tega obdobja so nastopali bogati saloni, v katerih so bili vse- lej telefoni, mladoletne g» spodične iz bogatih druž'"' ki so bile nesrečno zaljul> Ijene, bogataši, ki so živeli razsipnišiko, nerazumljeni bo 'hemi itd. V filmu Ko pride Lev pa nastopa mladoletna gospodična iz bogate obrtniške družine. (Gospodično ig'"a Marina Urbane, bogatega obrtnika pa Miha Baloh.) P* leg njiju pa je tu še a i hi* tekt — Lev, ki brunda kot lev in, ki ga lev na koncil filma tudi požre. Slovenci smo preračunlj* vi, sem zapisal. Boštjan Hlad. nik tudi! Posnel je tako i ni* novani »komercialni« ± i I Samo to in samo z nam* nom, da bi film vrnil vloženi denar. A že Marcel Martin* ki je tudi prišel v letošnji Pulj, je zapisal, da je fin* industrija, da pa je poleg tjj ga še »nekaj več«! Tisto »več« pomeni nemara umetnost. pO nje pa je potrebno zgraditi most, o katerem je govoril Bora Draškovič. Takse« most je uspelo zgraditi Saši Petroviču in njegovemu mu Maestro in Margerita. fil- skoraj gotovo je tudi, da i Saša Petrovič posnel obenem komercialni film. 'i Kaj in kako je zdaj Zamotano je vse skupal ' in n" ko, da ni poti le na en. Film 3a Ni žanrov, ni posameznih vrst, denimo pri solatah! Bana' solato nam lan*0 le na drugi strani, pravzaprav en sam. - lahko da; primera s pove še nekaj: solata je užitna afa pa tudi ne. je vse skupaj še bolj zamotano; jaz denimo, solate * sladkorjem ne bi jedel. It*' lijani pa jo z veliko slasti jedo. Igor Torkar, letošnji cd'™ predstavnik Slovencev na 1* tošnjem Puljskem festivalu/ žiriji, mi je na vprašanji zakaj ne sedi skupaj z žiriji ob razglasitvi nagrad Pre~ novinarji, odgovoril: »Jaz s na ta kavarniški nivo ne boni spuščal!« 2e res, da je veliko kavarniškega nivoj* letos v Pulju. Vprašanje r le, ali v taboru ustvarjale** ali v taboru, ki se je im* noval »uradna žirija«? B. Sprajc Marko Simčič (Lev) — Igralec SLG iz Celja In Marina Urbane (Marjetica) — šestnajstletni jaklnja kranjske gimnazije v filmu Ko pride lev. Mlada Marina je dobila za vlogo v IH" kov cm filmu diplomo. '2 * SREBA. 15. AVGUSTA 1972 Dvignjeni palec vendarle še ni iz mode Novinarski avtostop od Škofje Loke do Zalega loga in do Trebije u ^ Hh malo, ki trdijo, da so časi avtostoparjev minili. Po vrsti JjfPrijetnlh peripetij, o katerih smo brali v časopisju, in po 'i ?*> opozoril voznikom ter mladim »zastonj kar jem« bi človek , T^l, da bo dvignjen palec zmeraj redkejši pojav in da mu J! *?ferii ne bodo več nasedli. A prišlo Je poletje, sezona moder-n' 5P1 nomadov. Bankine naših magistral so spet polne mladine, & ki trajno maha mimo brzečim limuzinam. Vse potuje, vse n, nj,^3"! seli — tudi fantje in dekleta s praznimi žepi. Kolikšni u *' Možnost, da pridejo na cilj? To sta skušala ugotoviti no-|D »vt 3 Glasa. Da bi dobila bolj realno podobo učinkovitosti e? > |^8t0p taktike, ju nismo poslali v Postojno ali na Vrhniko, Č4 UajK^f6 a,i v Domžale» ob prometne arterije, ki slovijo kot )o 0^^°" hvaležne postojanke sodobnih »trubadurjev«, temveč ti jna*P°Prečno« obremenjeni cesti v Selško in Poljansko dolino, il l>o« kot »poprečno« turistično oblegana predela s »poprečji Ja2nVillkim voznim Parkom. Bomo videli, kje živijo bolj pri-si *a ,, ^udje, na Selškem ali na Poljanskem, smo si rekli ter U' odd , določiH ZaH log oziroma Trebijo, ki sta iz Škofje Loke rt "hijeni 22 in 21 kilometrov, torej približno enako ... I V Selško dolino ? polžjo hitrostjo... i* buriznam' da nimam veliko & rušenj z avtostopom. , Pač ifl *lem Preveč navdušen zanj. £ ^ Pak Pred dnevi, ko je šlo I a ?ašo akcij°. sem se ven" a moral Preleviti v kar 1 l?jMj resnega avtostoparja. 5 ako? Kam? M iw SclSki dolini poskusi, sp rj.Jj1 dejali. Pravijo, da tam s^v5!,0nikarjc« nc gledajo naj-a. j 'J Prijazno. 0 ] p*0 je oblačno petkovo po- Popoldne. Nad Lubni-ti ^111 so se zbirali temni obla-e« w; ki so napovedovali dež. 1 uj °vVinku ob škofjeloški Na-e» flrvi: Jer eesta zavije v Selško k nisem imel konkurenti' 8ll PonT Sem edini- ki bi se to ,p°Idne rad brezplačno po- dali Proti železnikdm. Vsi fniut ^ .— — 1 ..... *°bus J Ta'lc 0n kdaj tudi noč za nočjo."! Pozornost je pritegnil Pj stop folklornih skupiJ1 I Jezerski* otd§ odi*1; Preddvora in z Prikazali sta nekaj Muh in koroških nar plesov. Ko je bila tudi ovca rainju pečena, se je za£e'" rajanje ob taktih Viških »j tov, ki je trajalo do deseiK zvečer. Gostje, razgreti n sonca, vinca in veselja, so I začeli razhajati. Jezerjani s jim v slovo klicali: na svlCI nje prihodnje leto! Besedilo in fotografij«5 J. Košnjek Vrhunec sezone na tržiškem kopališču V Trtiču so odprli kopališče le 13. junija in le v drugi polovici istega meseca je lepo vreme privabilo na kopališče tudi prek tisoč kopalcev na dan. Julija je bilo vreme precej muhasto. Zato pa je tem boljše sedaj, ko je kopališka sezona na tržiškem kopališču dosegla vrhunec. Kopališče sprejme vsak dan Med f i' je zelo malo domači' ^| Veliko ljudi prihaja 'i pališče iz Kranja, BohiM^, od drugod. Mnogi tuJLtM sti, ki prihajajo ali om» sf se velikokrat ustavijo 1 ^ osvežijo v bazenu. J»*lflCe\'> mi kopalci je največ JVf Holandcev tn Italija*0]^ "/fj ljubljanska banka Nešteto poklicev dveh spretnih rok Pa vendarle mi še vedno ni povsem jasno, kako kljub sicer izredni vitalnosti in ži- Pavel Krznarlč vahnosti, volji do dela in ustvarjanja, uspeva Pavlu Krznaricu iz Mojstrane, da tako dobro usklajuje svoj sto in en poklic. Dober predmetni učitelj je, izkušen smučarski vaditelj in sodnik, vesten predsednik krajevne skupnosti, spreten oblikovalec svečnikov in lestencev, prijazen gostitelj v domači gostilni ter poleg vsega še zidar, pleskar, gospodar. Od jutra do poznega večera jc v nenehnem gibanju, iskanju novih poti in zamisli, v razreševanju tujih in lastnih težav. »Tak pač sem,« se nasmeje na vrtu gostilne Pri Cilki v Mojstrani. Njegove izdelke umetnega kovaštva in cizeler-stva je videti povsod: na stopniščih, oknih, vratih pa seveda v sami gostilni. »Precej sem se naučil iz knjig o umetnem kovaštvu, mnogo sem potoval in opazoval. Ideje, ki sem jih vrgel na papir, so kmalu postale stvarnost, povsem originalni Veliko radovednežev malo kupcev Na nedeljskem sejmu rabljenih avtomobilov v Ljubljani je bila minulo nedeljo gneča kot le malokdaj. Že po °- uri dopoldne je bil prostor pod kostanji poln do Zadnjega kotička, po 10. uri Pa ni bilo mogoče dobiti prostora niti ob pločniku ob cesti. To nedeljo se je »Pod lip-co« prodajalo sadje, pijača in klobase, veliko manj pa izstavljeni avtomobili. Ponudba je v vsakem primeru niočno presegla popraševa)ije, Saj je izredno malo avtomobilov menjalo svojega lastni. k«. Največ so se zanimali kupci za večje avtomobile, Ifiedtem ko lastnikov fiatov 750 — in ti so bili v večini — niso imeli veliko priložnosti 2a kupčijo. Tudi tokrat ni Manjkalo radovednežev, ki so 'e ogledovali, ocenjevali in Primerjali. Med avtomobili je bilo to-rei največ fiatov 750 vseh letnikov, z bolj ali manj ohra njeno karoserijo. Listmki so \}h ponujali po dokaj visokih Cenah.: letniki od 1966 naprej P° oceni lastnika niso bili V}'edni manj kol milijon, za Etnike od 1968 naprej pa ie bilo treba odšteti milijon in P°l ali več. Našteli smo tudi P>ecej škod pa avtomobilov **SV in večjih, dražjih. Kaže, da se kupci zavedajo, da prihajata jesen in zima, dež in mraz. Marsikdo torej čaka na pomlad, zato bodo morali lastniki avtomo. bilov počakati nanje še eno Zimo in se še nekaj mesecev jezili ob popravilih in spomladi prodajati, če bo sreča. V nedeljo je za marsikoga ni bilo. D. S. izdelki. Mislim, da je prav originalnost tisti čar, ki mi ne dopušča, da bi izdelke tudi prodajal. Kadar sem sproščen in spočit, tedaj prihajajo sveže ideje, se izoblikujejo in ne mine dolgo, ko postanejo otipljiva stvarnost. Pri tem nj olajšanja, zamisli neustavljivo silijo k uresničitvi. še najbolj so mi pri srcu stenske knjižne omare, obe-šalne stene za obleke, pa stenska svetilka na dvojniku, svečniki in lestenci.« Prelepi ročni izdelki so v okras tudi savnj, ki jo je kar sam postavil ob gostilni. »Ko sem potoval, se mi je porodila ta zamisel in zdaj je skorajda že povsem uresničena. Z vso opremo vred me bo veljala okoli 7 milijonov S dinarjev, brez neštetih ur dela mojih lastnih rok, seveda. Savna bo zelo udobna, s tremj prostori: sprejemnico, kabino in prostorom, kjer bo obiskovalcem na voljo več predmetov za osebno nego; od kreme do brisač in sušilnika za lase. V vsakem prostoru je naprava za zračenje in za alarm. Uredil bom tudi bazen pred savno. Zdaj obiskujejo savno le domačini in nekateri športniki, kmalu pa jo bom odprl za vse goste. Za enkraten obisk v savni bo treba plačati okoli 15 dinarjev. Mislim, da bo dovolj obiska, saj tudi naši ljudje vsebolj spoznavajo, kako zelo koristno je tako utrjevanje telesa, ki hkrati zdravi tudi išias, revmatizem ter druge bolezni.« D. Sedej Dirkači formule 1 v Zeltvveg' i V sosednji Avstriji je bila v nedeljo, 13. avgusta, deveta dirka za svetovno prvenstvo avtomobilov formule 1. Vsi svetovno znani vozniki boli-dov so prišli v Zeltvveg, da bi se pomerili med seboj za Veliko nagrado Avstrije. Dolga kolona pred mejnim prehodom na Ljubelju je dala slutiti, da je med Jugoslovani za dirko veliko zanimanje. Kako tudi ne, ko pa je od svetovno znairn prog nam najbližja prav fa v Zelt-vvegu. Ko smo po treh urah vožnje prišli i/. Kranja v Zel t-vveg, smo se skoraj izgubia v morju osebnih avtomobilov, ki so povsem napolr.Li velika parkirišča. Okrog dirkališča, ki leži 80 km od Ce- /O ljubljanska banka lovca, ob cesti proti Dunaju, je bila nepregledna množica ljudi. Mnogi med njimi so prišli že nekaj dni prej. Na startu se je zbralo 25 bolidov s prekaljenimi vozniki raznih narodnosti. Že v prvem krogu sta Stevvart in Fittipaldi prevzela vodstvo in ker avto prvega ni bil povsem brezhiben, je Brazilec ušel zasledovalcem.in na koncu prvi prišel na cilj pred Hulmom (Nova Zelandija). Emerson Fittipaldi, ki vozi lotusa, si je s to zmago že zagotovil naslov svetovnega prvaka. Oba voznika ferrari-jev, Belgijec Ickx in Švicar Regazzoni, sta odstopila. Od sonca razgreti gledalci so zadovoljni zapuščali prizorišče, saj so poleg dirke videli tudi drzne akrobacije angleških lovcev. M. GabrljelčIČ Družina Ules v narodni noši Za bralce verjetno ne bo nič nenavadnega, če objavimo skupino ljudi v narodnih nošah. Toda svojevrsten in edinstven slovenski rekord ima družina Karla in Cilke Ules, ki se z družino pojavljata v narodni noši na raznih proslavah širom po Sloveniji. Naj jih predstavim:, Družina je iz Mengeške Loke. Oče Karel je ključavničar v Litostroju, žena Cirila pa gospodinji. Posebnost je v tem, da je mati Cirila kljub obilnemu delu v gospodinjstvu uspela za sedemčlansko; družino sama rešiti narodne noše. Poleg tega je samouk in celo nikdar ni videla drugje, kako se šiva to narodno oblačilo. Marjan s harmoniko je star šele pet leti njegova sestrica Helenca osem, Min-ka deset, Ciril dvanajst hi Dragica trinajst let. Na vprašanje, koliko stane narodna noša, mi ni vedela povedati. Niti to, koliko časa jo šiva, ker vsak dan šiva le po nekaj ur. J. V. Medtem ko spravilo sena v ravninskih predelih ne povzroča več večjih težav in ne zahteva velikih naporov, v višjih predelih ni tako. Seno, posušeno na strmih senožetlh, je treba spraviti v rjuhe In ga na hrbtu znositi do skednjev. Posnetek je s Pokljuke. Le kdo ve, koliko sena je ta možakar na svojih plečih že znosil na varno .. (Jk) —■ Foto: A žalar Tekmovanje PTT delavcev v hitri hoji V nedeljo, 13. avgusta, je Podjetje za PTT promet Kranj organiziralo tekmovanje gorenjskih ptt delavcev v hitri hoji. Na 12 km dolgi progi, ki je potekala na črti Predoslje—Ko-krica—Sr. Bela, je preizkusilo svoje moči in sposobnosti 9 pismonoš. Vrstni red treh najboljših je bil naslednji: 1. Jovič Vukadin, Jesenice — 82 minut, 2. Metelko Valentin, Jesenice — 83 minut, 3. Stale Vinko, Železniki — 85 minut Ti trije tekmovalci bodo zastopali Podjetje za PTT promet Kranj na republiškem prvenstvu, ki bo 21. avgusta v okolici Ljubljane. Pet najboljših s tega prvenstva se bo nato udeležilo zveznega tekmovanja, ki ga bo organizirala Skupnost jugoslovanskih PTT in ki bo hkrati_tudi izbirno tekmovanje za pravico nastopa na mednarodnem tekmovanju oktobra letos v Grčiji. S temi tekmovanji ptt delavcev v hitri hoji poskuša Skupnost jugoslovanskih PTT po nekajletnem premoru oživeti tradicijo te zanimive Športne panoge. D. S. Jeseniško kopališče spet odprli Prejšnji teden je bilo jeseniško kopališče za nekaj dni zaprto, ker je počila dovodna cev za čisto vodo z desnega brega Save. Zaradi izredno lepega vremena so bili prizadeti številni kopalci lin člani Plavalnega kluba Jesenice, odpadli pa sta tudi dve plavalni prireditvi. Prejšnjo nedeljo pa so okvaro odpravili. Kopališče je spet odprto za kopalce, v jeseniškem kopališču na Mu-rovi pa bodo organizirali tudi nekaj plavalnih prireditev. Tako bo 31. avgusta tekmovanje v skokih v vodo, 3. septembra plavalne tekme za pokal mesta Jesenic, med-obratna tekmovanja Železarne Jesenice in s pričetkpm šole tudi šolska plavalna tekmovanja. D. S. Pozdrav s treninga Z desetdnevnih priprav v Mozirju so se vrnili na-miznotenlški Igralci in igralke kranjskega Triglava. Kljub napornim treningom pa niso pozabili tudi na našo športno redakcijo, saj so nam poslali razglednico. Igralke Ljuba Novak, Tončka Novak, Nada Jakopin, Jana Krmelj, Zdenka Zakojč ter igralca Danilo Ramovš in Tone Novak ter trener Marušič so prave »bele vrane« gorenjskih športnikov pri pozdravih naši redakciji, -dh Pisali smo že o tragediji, ki se je odigrala 29. julija pod vrhom Triglava. Skupina mladih planincev se je spuščala z »jugoslovanske strehe« proti Kredarici, ko se je sončno vreme nenadoma prelevilo v nevihto. Tedaj je strela ubila štiri ljubitelje gora. V nedeljo, 13. avgusta, pa je za posledicami strele umrl še Janez žumer z Bleda, ki je bil med Petimi ranjenci najhuje prizadet. Na fotografiji, ki je bila posneta v dolini Krme dan po nesreči, so planinci, ki so bili usodnega dne na Triglavu, a so brez posledic ušli ognjenim zubljem. Verjetno nikoli ne bodo pozabili žalostnega dogodka. še enkrat se spomnimo članka o tej nesreči, ki ga jO napisal Uroš Zupančič. V njem nas svari pred samozavestjo in precenjevanjem sposobnosti in opozarja predvsem na vremenske spremembe, ki so letos še zlasti pogoste. — M. G. Foto: F. Debeljak /O ljubljanska banka Komunalno podjetje VODOVOD KRANJ obvešča vse uporabnike vode na območju Kranja in okolice, da je prepovedana uporaba vode za zalivanje vrtov in pranje avtomobilov. Prepoved velja do preklica. Trgovci igrajo že deseto leto Kadar v križišču utihne motor, je treba avtomobil kar najhitreje odstraniti, da se promet ne ustavlja. V takih primerih Pomagajo kar mimoidoči in tudi prometni miličniki. — Foto: f> Perdan Lepši časi za Dom pod Planino Lepi načrti hotela Dom pod Planino na Trebiji v Poljanski dolini — Poljansko dolino bodo vsaj tri leta obiskovali gostje zagrebškega Generalturista »Žal doslej Poljanske doli-ne nisem poznal. No, zdaj ko Sem ta kratek čas na Trebiji Pa moram reči, da sem dobil 2e'o dobre vtise. Pravzaprav se moram malo popraviti. Dober vtis name je napravi-la le čudovita pokrajina, ne Pa sam hotel Dom pod Planico. Hotel, čeprav D kategori-■le> je po pravici povedano pGPolnoma ,na psu'. Pa tudi sicer v dolini ni poštenega 'okala,« mi je pred dnevi pripovedoval novi šef trebijske-?.a hotela Mariborčan Karlo Vrane. "Najprej moramo dobiti ekaj denarja za najnujnej-*° ureditev hotelskih prosto. ,°v. P0 predvidevanjih nam 1 2a začetek zadostovala in. peticija približno 600.000 din. okriti nameravamo teraso i1 °a njej uroditi zimski vrt. ^eveda bo terasa tudi poleti Privlačna, saj bo steno, obr. ^Jeno proti cesti moč odstra-Hkrati bomo začeli tudi Preurejanjem sob, ker je posteljnina docela dotrajana. a zima? Tudi za smučarje Domo poskrbeli. Na bližnji ^Petini bo namreč že od pr- eSa snega dalje postavljena j'enosna vlečnica. Končno nio si zastavili tudi nalogo, - že v bližnji prihodnosti j^Prenio bar, saj mislim, da *. °o tako prometni žili po-^oen.« zak J pa Oostc pripravili za 4oaVo gostov? »Naj najprej spregovorim o zimski sezoni. Uporaba vlečnice in smučišč ob njej bo za naše goste brezplačna. Ob večerih pa bomo trikrat tedensko poskrbeli za plesno glasbo. Tudi poleti bodo gostje lahko zadovoljni. Ob bližnji Sori bo urejeno kopališče in prav kmalu morda tudi manjši camping. Vse skupine bomo vodili do znanih izletniških točk — Erma-novec, bolnišnica Franja, Vi. soko... Sploh naj bi bil v poletnih mesecih naš hotel namenjen predvsem za okre. vališče. Menim, da z gosti ne ne bo težav. Za tri leta ima-mo namreč podpisano pogodbo z zagrebškim GeneralturU stom.« In želje? »Najprej želimo hotel spraviti na dober glas. O uspehih je trenutno še prerano govoriti. Vse kaže, da se bo. mo tudi z domačini dobro ra-zumeli: to pa je eden pomembnih adutov, pri našem delu. Z metanjem po!en pod noge se ne pride daleč. In še nekaj. Čimprej bo treba rešiti vprašanje kadra. V naš hotel namreč žeilimo vpeljati pravo gorenjsko kuhinjo. Lahko tudi zagotovimo, da se bomo potrudili, da bo vsak gost dobro postrežem« Upajmo, da bo res tako. J. Govekar Na veselici v počastitev krajevnega praznika Kokrice je igral ansambel Trgovci. Vodi ga Vinko Janežič iz Zaloga pri Cerkljah. Vodji an-samblja sem zastavil nekaj vprašanj. Od kod izhaja vaše ime? »Ansambel je bil ustanovljen leta 1963. Takrat smo se imenovali Veseli trgovci. Na začetku, ko smo igrali v triu, smo bili vsf trgovski pomočniki. Letos pa smo zasedbo spremenili. Trgovec sem samo še jaz. Na začetku letošnjega leta smo spremenili tudi ime. Sedaj se imenujemo Trgovci. Harmoniko in orgle igra Franci Osterman, na klarinet in bobne Matija Koritnik, kitaro Renato Ver-liči, bas In kitaro pa Darko Ogrin. Sam igram trobento, razen tega pa tudi pojem in pišem skladbe. Naš prvi nastop je bil na Silvestrovo leta 1963 v Zalogu pri Cerkljah, kjer smo tudi registrirani.« Na veselicah morate zaigrati veliko skladb. Za to pa je potrebno veliko vaj. Kdaj vadite? »Letos smo dobHi nove orgle, bobne in novo ozvočenje. Spremenili smo repertoar. Zato smo vadili štirikrat tedensko, sedaj pa vadimo dvakrat na teden. Od 27. aprila dalje igramo vse Ratitovec v cvetju Te dni je Ratitovec ves posut s planinskim cvetjem. Zacvetela je črna murka, planike, rododendrom, zlata jabol-ka in druge rože. Lepoto cvetja občudujejo mnogi obiskovalci in ne le občudujejo. Večkrat ga tudi neusmiljeno trgajo. Preteklo nedeljo je Ratitovec obiskalo prek 300 ljudi. Čeprav je na cvetje pazila gorska straža, je bilo še dosti takih, ki so ga trgali kljub opozorilu. V bodoče bo morala gorska straža in Planinsko društvo Železniki še poostriti nadzorstvo, da bodo planinci še lahko občudovali razcvetele bregove Ratitevca. J. S. Popravek V sobotni številki smo objavili vest, da bodo v nedeljo na Bregu pri Kranju imeli gasilsko vajo, na kateri bodo pokazali delovanje novega topa za gašenje, ki ga imajo gasilci industrijskega gasilskega društva v tovarni Sava. Izpustili pa smo datum prireditve. Gasilska prireditev bo v nedeljo, 20. avgusta. petke, sobote in nedelje. Igramo namreč v hotelu Bor v Preddvoru, v nedeljah pa na veselicah po Gorenjski.« Trgovci so nastopili lani tudi na ptujskem festivalu narodnozabavne glasbe. Z njimi so peli Fantje iz Šenčurja. Vinka Janežiča smo zato vprašali, če so Trgovci sodelovanje s šenčursikimi pevci prekinili in če nameravajo tudi letos nastopiti v Ptuju. »Sodelovanja s šenčurskimi fanti nismo prekinili. Pripravljeni smo sodelovati. V Ptuj pa letos ne gremo zaradi dveh vzrokov. Časa nam vedno primanjkuje, razen tega pa moramo za vsak nastop temeljito vaditi. 2elim, da da oceno našega Igranja občinstvo, ki nas posluša.« In vaše želje? »Želim, da bi še naprej igrali v tej zasedbi. V ansamblu so fantje, g katerimi je lahko delati. Tudi instrumentalno smo dobro zasedeni. Igramo domače skladbe, na plesih pa uporabljamo tudi orgle in bobne. Prihodnje leto bo 10. obletnica našega obstoja, zato želimo nastopati na čim več velikih prireditvah. V načrtu imamo tudi samostojne koncerte, na katerih bomo igrali svoje skladbe. Naša jubilejna prireditev pa naj b] bila v Zalogu.« M. Zaplotnik Nogomet Državno prvenstvo amaterskih reprezentanc Od 25. do 27. avgusta bo v Kranju polfinalni turnir za smatersko prvenstvo Jugoslavije, na katerem bodo sodelovale nogometne republiške reprezentance. Na turnirju bodo nastopile: Hrvatska, BiH, Vojvodina in Slovenija. Vsak dan bosta na spore-du dve tekmi. P. N. Spominska darila stalnim gostom 10. avgusta so v Kranjski gori člani Turističnega društva izročili šestim stalnim gostom spominska darila. Gostje, ki so prejeli darila^ so večinoma iz drugih republik in prihajajo v Kranjsko) goro na dopust že več let. Člani Turističnega društvi Kranjska gora so kot darilo^ namenili sliko Kranjske gorq( in knjigo slik gora Jaki Copa. D. B. jS I ZAVOD ZA IZGRADNJO IN VZDRŽEVANJE ŠPORTNIH OBJEKTOV KRANJ obvešča da bo zimsko kopališče v Savskem logu zaprto od 18. avgusta dalje zaradi čiščenja in pleskanja. UGANKARSKI PRIDE,KADAR PRIDE #© ljubljanska banka triglav konfekcija kranj v avgustu razprodaja konfekcije po znižanih cenah Šolski center ZP ISKRA KRANJ bo sprejel zaradi povečanih potreb po kadrih za šolsko leto 1972/73 naknadno v I. letnik poklicne kovinarske in eiektro šole Kranj 59 učencev za naslednje, tovarne v ZP Iskra Kranj: TOVARNO ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANIČNIH IZDELKOV V KRANJU: 3 orodjarje 5 finomehanikov 8 strojnih ključavničarjev 6 rezkalcev elektromehanika 10 telekomunikacijskih mehanikov TOVARNO ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV V OTOČAH: 2 orodjarja finomeh anika 2 rezkalca 3 elektromehanike TOVARNO ELEKTROMOTORJEV IN GOSPODINJSKIH APARATOV V ŽELEZNIKIH: 2 orodjarja 5 strojnih ključavničarjev 2 strugarja 2 rezkalca 2 elektromehanika TOVARNO GOSPODINJSKIH APARATOV V ŠKOFJI LOKI — RETEČE: 2 orodjarja strojnega ključavničarja Vsi učenci, ki bodo sprejeti v šolo, bodo prejemali med šolanjem na tej šoli štipendijo. Kandidati naj predložijo osebno do vključno 29. avgusta 1972 naslednje listine: prijavo za vpis v I. letnik na obrazcu 1,20 (dobi se v knjigarni), kolkovano z državnim kolekom za 1 din (v prijavi morajo kandidati navesti poklic, ki se ga želijo izučiti, in tovarno, za katero se želijo šolati) izpisek iz rojstne matične knjige spričevalo o končani osemletki zdravniško potrdilo obratne ambulante Iskra v Kranju. Vpišejo se lahko kandidati do 18. leta starosti. Prijave sprejema tajništvo šolskega centra ZP Iskra Kranj v Kranju, Savska loka 2. Kandidati bodo morali opraviti psihoteste, ki bodo 30, avgusta s pričetkom ob 7. uri. Sprejemnih izpitov ne bo. Učenci iz oddaljenejših krajev, ki želijo stanovati v internatu, naj zaprosijo za sprejem Dijaški dom v Kranju, Kidričeva 2. industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov potrebuje večje število delavcev v starosti od 18 do 35 let za delo v proizvodnih delovnih enotah Nudimo. organizirano uvajanje in usposabljanje, osebni dohodek v višini od 1800 do 2500 din, možnost napredovanja Delo v treh izmenah. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Možnost zaposlitve takoj. Kandidate vabimo, da se osebno zglasijo aU pošljejo prijave kadrovski službi podjetja najkasneje do 25. avgusta. /© ljubljanska banka INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV KRANJ sprejme 5 moških za delo v ŠKROB ILNICI BARVARNI APRETURI Osebni dohodek nudimo v višini 200© do 2200 din. Delo Je v treh izmenah. Zaposlitev možna takoj ali po dogovoru. Pismene aH ustne prijave sprejema OKgantacljftkO kadrovska služba podjetja. PRODAM Prodam JARCKE. Okroglo 24 pri Naklem 4112 Prodam 2ELEZO premera 'mm. Rozman Ivan, Trojar-jeva 18, Kranj 4219 Poceni prodam SPALNICO. L.Hibljanska 27, Kranj 4220 Prodam moško KOLO. Pra-vica, Planina 3, Kranj 4221 Prodam KRAVO pred te-"tvijo. Rupa 21, Kranj Prodam stoječo OTAVO. Sp. Brnik 4 4223 Prodam TRAKTOR fergu-Jpn 35 s kosilnico. Šenčur, ^Panova 40 4224 Prodam nove AŽ PANJE. SJ> Brnik 36 4225 Prodam mlado KRAVO, r^nik, Stara Loka 48, škofja Loka 4226 Prodam sobni F1LADEN-^ON. Naslov v oglasnem Oddelku. Prodam SUHE JESENOVE LOHE. Nasilov v oglasnem °ddelku. Prodam tri PRAŠIČE, tež-f* °d 50 do 60 kg. Lahovče 13' Cerklje 4241 . Prodam več SAMOKOLNIC F1 ELEKTROMOTOR 2 KVV, obratov na minuto. Vog-Jc 6, Šenčur 4242 0TORNAVOZILA Prodam FIAT 750 — ka- ^mboliran. Terlikar Eranc, W- Dobrava 2, Kropa 4144 Prodam 1,5-tonski TOVOR-£] FIAT v dobrem stanju, ^stilna Mangart, Bled GARAŽO na Zlatem polju l-*XXl. divizija) vzamem v ^jeni. Naslov v oglasnem °ddelku 4156 L'godno prodam ZASTAVO ^ letnik 1970. Praprotna polka 8, Cerklje 4157 frodatn FIAT 600 po gcne-Tenctiše 12 Golnik L^Sodno prodam ZASTAVO Kr' letnik 1965. Dolinar, ^'akarjeva 2, pritličje, Kranj AMT°tlarn tovarniško nov Kr!i! vL 2 dodatno opremo. KoV i- z uodatno opremo. Sar, ,' And^aševa 7, Ljub-la (nasproti Litostroja) kdaja In tiska CP »Go 23*1 tisk« Kranj, Ulica woša Pijade — Naslov Uredništva in uprave lista: 7"anj. Trg revolucije 1 8t»vba občinske skupšči ne -» Tek račun pri SDK J Kranju 515-1-U5 - Te-jjfefe redakcija 21-835, 1-860; uprava lista, ma- °°Klasna in naročniška JJuiba 22-152. - Naročnl-J*: letna 60, polletna JO S*, cena za eno številko uP»r. Mali oglasi: be-lov 1 dln> naročniki imajo o« poPU8ta- Neplačanih a*sov ne objavljamo Najboljšemu ponudniku prodam karamboliran osebni avto AUDI. Informacije na telefon 72-577 4231 Prodam FIAT 124, letnik 1968 recistriran do julija 1973. Žeje 5, Duplje 4232 Prodam FIAT 750, letnik 1966. Murni k Branko, Velc-sovo 47, Cerklje 4233 STANOVANJA Iščem SOBO (lahko neopremljeno) po možnosti s posebnim vhodom in garažo. Ponudbe poslati pod »plačam dobro« 4161 Iščem prazno SOBO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4162 OPREMLJENO SOBO oddam. Ponudbe poslati pod »škofjelo&ka cesta« 4235 Zaposlena kot gradbeni tehnik iščem primerno SOBO v Kranju. Plačam 6 mesecev naprej ali instruiram za osnovno šolo. Vprašajte pri FOTO'ŽUMER, Partizanska 4, Kranj 4236 Tistemu, ki mi da v najem DVOSOBNO STANOVANJE v Kranju ah bližnji okolici, plačam za tri leta naprej v devizah. Naslov v oglasnem oddelku 4237 ZAPOSLITVE Iščem ŽENSKO ZA DOPOLDANSKO VARSTVO 4-mesečnega otroka. Klojčnik Mirjana, Kranj, Moše Pijade 46, tel. 23-440 Sprejmem samostojnega DELAVCA za napeljavo centralne kurjave. Prednost imajo vojaščine prosti. Maček Andrej, Šenčur, Mlakarjeva 66 4238 Iščem FRIZERSKE POMOČNICE ženske in moške stroke. Po možnosti samske. Za sobo poskrbljeno. Zasilužek zelo dober. Naslov v oglasnem oddelku 4239 m DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ, Zupančičeva ul. 4 obvešča vse stranke z območja skupščine občine škofja Loka, da sprejemamo naročila za dimnikarske storitve v nabiralniku v ve-žj Mestni trg 3, Škofja Loka ali na upravi podjetja, telefon 21-456 4171 V najem oddam GARAŽO pri Vodovodnem stolpu. Naslov v oglasnem oddelku. OSTALO Opozarjam vsakogar pred nakupom premičnin od sina Jankoviča Ljubisava iz Bri-tofa 303, ker niso njegova last. Jankovič Angelca, Dvor-je 14, Cerklje 4240 Kranj CENTER 16. avgusta franc. barvni film ZAKON V PEKOSU ob 16., 18. in 20. uri 17. avgusta franc. barvni film ZAKON V PEKOSU ob 16., 18. in 20. uri 18. avgusta amer .-i tal. barv. CS film SUPERDIABOLIK ARGOMAN ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 16. avgusta ital. barv. film ONEMOGOČITE INŠPEKTORJA STERLINGA ob 18. in 20. uri 17. avgusta franc. barvni film KAPETAN FRAKAS ob 16. in 18. uri 18. avgusta franc. barvni film ZAKON V PEKOSU ob 16. in 18. uri TriBč 16. avgusta nemški barvni film KAMASUTRA - POPOLNOST LJUBEZNI ob 18. in 20. uri 17. avgusta nemški barvni fiim KAMASUTRA — POPOLNOST LJUBEZNI ob 18. in 20. uri 1B. avgusta amer. film STAN IN OLIO V DEŽELI SMEHA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 16, avgusta franc. barvni film KAPETAN FRAKAS ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 16. avgusta franc.-ital. ban', film MORA ZA UBIJALCA ob 18. in 20. uri 17. avgusta angl. barvni iilm SLA ZA VAMPIRJEM c/b 20. uri 18. avgusta amer .-ital. barv. film SUPERDIABOLIK ob 20. uri Železniki OBZORJE 16. avgusta amer-ital. barv. film SUPERDIABOLIK ob 20. uri 18. avgusta angl. barvni film SLA ZA VAMPIRJEM ob 20. uri Radovljica 16. avgusta amer. barvni film TEKSAS JE NA DRUGI STRANI REKE ob 20. urj 17. avgusta franc. barvni film OBRIŠI SOLZE, OČKA ob 20. uri 18, avgusta amer. barvni film TEKSAS JE NA DRUGI STRANI REKE ob 20. uri Bled 16. avgusta špan.-ital. ban', fdm DINAM1TAR JOE ob 18. in 20.30 1 17. avgusta špan.-ital. barv. film DINAMITAR JOE ob IS. in 20.30 15. avgusta amer. barvni film PRVI MITRALJEZ ZAHODA ob 18. in 20.30 Jesenice RADIO 16. avgusta amer. barvni film ZADNJI NABOJ Jesenice PLAVŽ 16. avgusta danski film RDEČI RUBIN 17. avcusta danski film RDEČI RUBIN 18. avgusta amer. barvni film VENEC POPKOV Kranjska gora 17. avgusta amer. banni film VENEC POPKOV Javornik DELAVSKI DOM 17. aveusta amer. banni film ZADNJI NABOJ Šolski center združenega podjetja ISKRA Kranj v Kranju, Savska loka 2 razpisuje naslednja prosta pedagoška delovna mesta: učitelja strokovnih predmetov elektrotehniške stroke za poučevanje na poklicni kovinarski in eiektro šoli v Kranju. Za to delovno mesto se zahteva diploma prve stopnje fakultete za elektrotehniko — šibki tok ali višje industrijske pedagoške šole eiektro smeri. učitelja splošnih predmetov za poučevanje matematike in fizike na tehniški strojni in eiektro šoli v Kranju. Za to delovno mesto se zahteva diploma druge stopnje fakultete za naravoslovje in tehnologijo, odsek za matematiko in fiziko. učitelja splošnih predmetov za poučevanje telesne vzgoje na poklicni kovinarski in eiektro šoli v Kranju. Za to delovno mesto se zahteva diploma visoke šole za telesno kulturo. Nastop službe 1. septembra 1972. Prijave z dokazili o šolski izobrazbi je treba poslati na naslov: šolski center ZP Iskra Kranj, Kranj, Savska loka 2. Tiho, kot je živela, je odšla za vedno od nas naša mama Katarina Krek roj. Pivk Pogreb drage .pokojnice bo danes, T6. avgusta ob 17. uri izpred mrliške vežice na pokopališče v Skofji Loki. žalujoči: mož Janez, hčerka Ivanka, sin Franci, sestra Marija in drugo sorodstvo Kranj, 15. avgusta 1072 nesreče Po rezervne dele v tuje avtomobile Fantje sicer še niso povedali pred sodnikom, zakaj so zaceli kar na veliko vlamlja. ti v avtomobile, vendar pa se je vsa stvar začela, ko je Vinko G. z Jesenic, star 21 let, vodovodni instalater trenutno brez zaposlitve, kupil rabljenega fiata 750. Ker je na starem avtomobilu vsak čas kak del odpovedal, je bila pač najcenejša pot do novih delov, če so jih odvili z drugih avtomobilov. To so počenjali od maja pa do avgusta, ko so jih odkrili. Pri takih nočnih obiskih na parkirnih prostorih pred bloki na Jesenicah ali kje drugje so včasih res odvili kaj malega, včasih pa odvzeli bencin. V noči od 6. na 7. julij sta Vinko G. in Milan L. vlomila v flat 750, last Malči Ca- farjeve z Bleda. Na Bled sta se pripeljala s starim avtomobilom Vinka G. Najprej sta se avtomobila lotila zadaj in odvila hladilnik skupaj s črpalko, nato sta prerezala jermene in cev za hlajenje. Odprla sta tudi pokrov prtljažnika in ukradla dvigalo ter nekaj avtomobilskega orodja. Dan poprej je MIlanov mlajši brat na Jesenicah v ulici Viktorja Svetine odvil z motornega kolesa NSU prima meglenko, prednjo luč, uro za motor in akumulator. Lotevali pa so se tudi mopedov. Konec aprila ali v začetku maja, točno ne vedo kdaj, sta se Vinko G. in Milan L. pripeljala v Zg. Gorje pri Bledu in pred gostilno Prijetno s koristnim Ne zgodi se tako pogosto, da bi bil krivec prijet, še preden je znano dejanje, ki ga je zakrivil. Prav smolo so imeli štirje mladi fantje albanske narodnosti, ki so se iz Zagreba pripeljali na izlet na Bled, ko so jih miličniki prijeli v gozdu nad Bohinjsko Belo 26. julija zgodaj zjutraj. Vsi so doma v občini Podujevo v Srbiji, trije med njimi pa so dijaki, le eden je že zaposlen. . Na Bledu so se kopali, proti večeru pa so jo mahnili proti Bohinjski Beli, ki jo je Redžep Ratkočeri, najstarejši med njimi, star 23 let, poznal, saj je tu služil vojaški rok. Nihče od njih ni hotel povedati, da so se ponoči mudili tudi v kampu Za-ka na Bledu. Pri njih so namreč našli žepni nož, fotografski aparat iso rapit in ročno uro znamke dogcna. Za te predmete so trdili, da so jih kupili poceni na za-grebšiki tržnici. Na laž pa je njihove trditve postavil že Čez kratek čas nemški državljan Manfred Heinbrok, ki je taboril v kampu Zaka. Povedal je, da je ponoči nekdo obiskal njegov Šotor in mu odnesel fotografski aparat znamke iso rapit, uro znamke dogena in pa nož. Oškodovanec je seveda dobil vse te predmete takoj nazaj, fante pa so pospremili v preiskovalni zapor. Utonila oče in sin V nedeljo, 13. avgusta, sta V Savi Bohinjki utonila Alojz Slmončič, star 32 let, In njegov štiriletni sin Aleš iz Sela pri Bledu. Simončičevi so se v nedeljo sončili ob bregu Save, ki tod ni zelo globoka. Okoli 15. ure pa je Alojz Slmončič dal sina Aleša na rame in hotel prebresti Savo. Nenadoma pa je omahnil in skupaj z otrokom padel. Vodni tok ga je potegnil v kake dva metra globok tolmun, kjer je utonil. Otroka pa je voda odnesla nekoliko dlje. Ko so kopalci potegnili očeta in sina iz vode, Je bilo že prepozno. Fortuna opazila rdeč Toni oso v moped. Milan L. se je z njim odpeljal na Jesenice, tam odvil motor z vozila, ogrodje mopeda pa vrgel v Savo. Motor je kasneje vstavil v svoj predelan moped in pri tem celo ponaredil številke motorja. Konec junija je bil na taki nočni vožnji z Vinkom G. mlajši Milanov brat. V Begunjah sta na dvorišču hiše 126 opazila pony ekspres. Z. L. ga je odpeljal na travnik in pod kozolcem nemoteno odvil prednjo luč in oba kompletna ročaja z jekleno vrvjo za zavoro. Te dele je uporabil za svoj moped. Fantje so bili »na delu« kake tri mesece, nato so jih odkrili. Vse nakradene rezervne dele, ki so jih našli pri njih v stanovanju ali v avtomobilu Vinka G., so vrnili lastnikom, za kakih 17 doslej znanih vlomov v avtomobile pa bo o primerni kazni zanje razmislilo Še sodišče. L. M. TRČIL V AVTO Na cesti tretjega reda v Mojstrani je v sredo, 9. avgusta, ustavil italijanski državljan, voznik osebnega avtomobila* Mario Russiani, da bi povprašal o prevoznosti ceste v Vrata. Za njim je tedaj pripeljal z neprimerno hitrostjo na mopedu Andrej Lakota iz Mojstrane in se zaletel v avtomobil. Pri trčenju se je moped vžgal. Lakota se je v nesreči huje ranil. ZADEL V OGRAJO Na kolovozni cesti v Naklem pri Kranju se je v sredo, 9. avgusta, pripetila huda nesreča vozniku kolesa s pomožnim motorjem Antonu Završniku iz Srednje vasi pri Šenčurju. Med vožnjo je pozdravljal svojo sorodnico, pri tem pa jO zavozil v ograjo in padel. S pretresom možgan so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. TRČENJE AVTOMOBILOV Na Koroški cesti v Kranju pred bencinsko črpalko na Zlatem polju se je v sredo, 9. avgusta, voznik osebnega avtomobila Janez črnilec iz Strahinja zaletel v nasproti vozeči avtomobil, ki ga je vozil Albreht Bracharz. V nesreči ni bil ranjen nihče, škode pa je za 35.000 din. IZSILJEVANJE PREDNOSTI V ponedeljek, 14. avgusta, dopoldne se je na Jesenicah na Cesti maršala Tita pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Rainer Haferkorn je vozil po neprednostni cesti in pred prednostno cesto ustavil. Vtem je pripeljal neznani tovornjak, ki je zavijal na neprednostno cesto. Srečanje ni bilo mogoče, zato je voznik Haferkorn zapeljal naprej na prednostno Cesto maršala Tita» pri tem pa izsilil prednost pred mopedistom Francem SeČe-nom z Jesenic. Pri trčenju je bil Sečen hudo ranjen. L. M. Vlamljal v avtomobile Miličniki postaje Ljubljana-Šentvid so v noči od 7. na 8. avgust zalotili 24-letnega Jožeta Matuša iz Kranja pri poskusu, da bi si zastonj na-točll bencina. Pri pregledu njegovega avtomobila pa so miličniki odkrili kup predmetov, za katere so podvomili, da bi bili Matuševi: našli so avto radio japonske izdelave, več baterij, dežnike, fotografski aparat, avtomobilske žarnice in druge predmete, ki se navadno naberejo pri vlomih v avtomobile. Kasneje se je izkazalo, da je MatuŠ, sicer doma iz Dolenc pri Murski Soboti, ukradel radio pet dni prej v Rlbče-vem lazu v Bohinju. Tisto noč je na avtomobilu znam-ke volksvvagen prerezal z nožem platneno streho, razbil steklo na vratih in tako prišel v notranjost. Odvil Je radio in potegnil s seboj še karirasto odejo. Že prej je poskusil vlomiti v sosednji parkirani avtomobil, pa mu ni uspelo. Po tem vlomu se Je zapeljal od hotela Zlatorog do Skalce, kjer je bilo parkiranih precej avtomobilov boljših znamk, vendar pa se mu je zazdelo, da tu ne bo imel uspeha, zato ni vlomil. V njegovem avtomobilu je še nekaj predmetov, za katere lastniki niso znani. Matu«, ki je brez sredstev za preživljanje in nikjer zaposlen, Pre* misija o tem v prelskovalne,,, zaporu. Eksplozija v kleti V četrtek, 10. avgusta, je v kletnem prostoru zadružnega doma nekdanje kmetijske zadruge v Sorici prišlo do eksplozije. Klet je prav takrat pospravljalo pet delavcev. V kleti so bili hlapi vnetljivih tekočin, razen tega pa še motorno olje. Ko J Stanko Pintar s Sorice P*t žgal cigareto, so se hlaP vneli in eksplodirali. V J* sreči so dobili opekline Sta1*" ko Pintar, Milan Kejžar, Ig dor Pintar, Anton Dro! lD Janez Ergat. Prepeljali 80 jih v ljubljansko bolnišnico. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene Staše Fink se zahvaljujemo vsem znancem, sosedom in sorodnikom, ki so nam izrekli sožalje, jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Krcčevi in g. Bežek, ki sta ji lajšala bolečine, častiti duhovščini in kolektivu Cestnega podjetja v Kranju. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: mama, brata Jože io Boštjan z družino, Helena Rebolj in drugi sorodniki Kranj, 14. avgusta 1972 Trije m rti: vi Na se je gorenjskih cestah prejšnji teden (od 7. do 13. avgusta) pripetilo U hujših prometnih nesreč, v katerih so umrli trije ljudje, hudo ranjenih je bilo 8, lažje pa 9. Po statistiki, ki jo vodi UJV Kranj, so se štiri nesreče pripetile zaradi nepravilnega prehitevanja, trem nesrečam je botrovala vinjenost. Med ostalimi vzroki nesreč so še nepazljivost, neprimerna hitrost, neupoštevanje prometnih znakov. Največ nesreč so povzročili vozniki osebnih avtomobilov, le dve nesreči voznika mopeda in eno vinjen pešec. Materialna škoda je prav tako velika, oceni saj po približni znaša 266.000 din. Prejšnji teden se je «a področju Gorenjske P*"** polila letos najhujša Pr0" mel na nesreča, v kateri sta zaradi opeklin umrla nemška zakonca Kurt, ki sta potovala proti morju. Nesreča se Je pripetila zaradi nestrpnega prehitevanja voznika caprija, ki se je odločil prehitevati na zelo nepreglednem delu ceste. Tri hujše prometne "e" sreče so se pripetile tudi, ker so za volanom sedeli vinjeni vozniki. KljuD vsem ukrepom, ki pa s° kot kaže še vedno P1*" blagi in zato neučinkoviti« ima vinjenost med Pr°" medlimi nesrečami Pr* nas še vse prevelik delež- Mednarodno atletsko prvenstvo Kranj 72 Ivančič in Kanadčanka Van Kiekebelt najboljša Deseti jubilejni mednarodni atletski miting Kranj 72 je za nami. Atletski delavci Triglava so pod pokroviteljstvom industrijskega kom-b.'-<~ Planike in zbora at-le- ^ih sodnikov pri ObZTK Kranj kljub »pasji vročini« spravili pod streho tudi to tekmovanje SiccT odlična organizacija in dokaj dobra udeležba, slabo luč na to tekmovanje pa meče le slabo doskočišče pri skoku v daljavo, SaJ se je med tekmovanjem Poškodoval kranjski repre-zentant Milek, do resne poškodbe pa bi iz istih razlogov lahko prišlo tudi pri °dlični kanadski atletinji in o'impijski potnici Debbie Van Kiekebelt. Kljub dobri udeležbi jugoslovanskih, avstrijskih in er*i predstavnici Kanade pa je treba pripomniti, da je bila letošnja udeležba po »ble-stečih imenih« skromna. Od jugoslovanskih reprezentan-tQv, ki bodo modre barve za- stopali na olimpijskih igrah, je bil na startu le metalec krogle Ivančič, drugi pa so udeležbo odpovedali. Razumljivo je, da so olimpijske igre tik pred durmi in da naši in tuji atleti na atletski progi z ugaski ne smejo tvegati nastopa ali poškodb. Toda vsi nastopajoči, ki so se predstavili peščici kranjskih ljubiteljev atletike, niso razočarali, saj so pokazali dovolj borbenosti in dobre rezultate. Za najboljši rezultat med atleti in atletinjami sta tokrat posebni priznanji dobila jugoslovanski rekorder v metu krogle član beograjske Crvene zvezde Ivančič in atletinja Kanadčanka Van Kiekebelt v skoku v daljavo. V vmesnih točkah letošnjega prvenstva, ki je bilo obenem tudi v počastitev občinskega praznika, so nastopili tudi pionirji in pionirke v teku na 60 m. Rezultati — moški: 100 m: 1. VVoschitz (KCL) 11,0, 2. Veslači na Gorenjskem Jugoslavija bo na olimpijskih Igrah zastopana s tremi čolni: dvojcem brez krmarja, četvercem brez krmarja in osmercem. Te tri posadke, med katerimi so tudi Blejčani Bere, Potočnik, Mandič in Janša pod vodstvom trenerja Janjuševiča se skupaj s splitskim dvojcem pripravljajo na olimpiado na Bohinjskem jezeru. Osmerec šibeniške Krke trenira v glavnem na Bledu. Blejski četverec je dobil tudi nov čoln, ki je prispel iz Šibenika. M. Hudovernik Ravnikar (Tr) 11,0, 3. Penca (01) 11,1; 1000 m: 1. Božinovič (Sp) 2:26,0, 2. Kavčič (Tr) 2:28,1, 3. Zalokar (KI) 2:30,0; 3090 m: 1. Vukomanovič (Kraljevo) 8:25,6, 2. Lisec (KI) 8:39,0, 3. Jukič (Sp) 8:41,0; 4X100 m: 1. Triglav 43,5, 2. Olimpija 43,8, 3. Celovec 48,5;, višina: 1. Vivod (JLA Kranj) 200, 2. Dušan Prezelj (Tr) 195, 3. Gurker (KCL) 195; daljava: 1. Milek (Tr) 711, 2. Sen (NG) 693, 3. Fister (Tr) 654; kladivo: 1. Goič (Sar) 59,06, 2. An. tolič (Din) 55,84, 3. Pristov-nik (KI) 52,90; disk: 1. Mijač (KI) 47,58, 2. Prezelj (Tr) 42,28, 3. Strmec (Ol) 42,02; krogla: I. Ivančič (CZ) 18,40, 2. Šti-mec (Ol) 14,82, 2. Satler (Tr) 14,39; mladinci: 1500 m ovire: 1. Vcgnuti (Tr) 4:20,5, 2. Leit-ner (KCL) 4:32,1, 3. Leb (Ol) 4:44,8; pionirji: 60 m: 1. De-lopst (Vel) 7,6, 2. Solrcnievski (Tr) 7,6, 3. Vede (Vci) 7,7; ženske: 109 m: 1. Polzer 12.4, 2. Knaller (obe KCL) 12.5, 3. Dermol (KI) 12,5; 400 m: 1. Urankar (KI) 58,4,2. Prcger (Br) 59,0, 3. Smrečnik (Ol) 59,5; 1500 m: l. Urankar (KI) 4:49,4, 2. Lacker 4:54,9, 3. Salbucher (obe KCL) 5:02,4; daljava: L Van Kiekebelt (Kanada) 5%, 2. Bon (NG) 547, 3. Velikovrh (Ol) 22; kopje: I. Žagar 36,51, 2. Krvrnik (obe Tr) 35,12, 3. Velikovrh (Ol) 32,32; disk: 1. Bir-kič (Zadar) 45,22, 2. Papler 43.90, 3 Horvat (obe Tr) 33,80; pionirke: 69 m: L Petutschnig (KCL) 8.2, 2. Brezar (Tr) 8,2, 3. Ocepek (01) 8,2. D. Humer v------ i/anjski vaterpolisti, ki so v Kranju izgubili samo derbi srečanje z Medveščakom, so v nada-vjfnju uigrali tako kot znajo; njihovi rezultati proti Jedinstvu in Solarisu kažejo njihovo ^"nost. Od leve proti desni stojijo: predsednik VK Becič, igralci Kodek, F. Rebolj, M. Na letošnjem atletskem tekmovanju »Kranj 72« je bila deležna pozornosti kanadska olimpijska potnica Van Kiekebelt. Nastopila je v skoku v daljavo, kjer bi pri tem lahko zaradi slabega doskočišča dobila hujšo poškodbo. Kljub nevšečnostim pri ogrevanju je s svojimi skoki navdušila peščico kranjskih ljubiteljev atletike. — Foto: F. Perdan V Kranju S RS v Od četrtka do sobote (17. — 19. avgusta) se bo v Kranju odvijalo letošnje mladinsko prvenstvo SRS v plavanju. Na startu bodo vsi najboljši mladinski :in pionirski repre-zentanti SR Slovenije, katerim bodo delali družbo še vsi ostali mladi tekmovalci, ki se bodo s svojimi rezultati poskusili prebiti v ospredje slovenskega plavanja. Mnogi med njimi so opozorili nase že na državnem prvenstvu v Kopru' (18. — 20. julija) in članskem posamičnem prvenstvu SFRJ (1. — 3. avgusta) v Zagrebu. Novost letošnjega prvenstva je tudi v tem, da bodo na prvenstvu lahko nastopili tu- prvenstvo plavanju di vsi najboljši pionirji, med katerimi so tudi taki, ki imajo boljše rezultate od svojih starejših vrstnikov. Kranj, ske ljubitelje plavanja, ki že nekaj Jet .zaman čakajo na kvalitetnejše prireditve v Kranju opozarjamo, da bo to republiško prvenstvo dokaj kvalitetno. Predtekmovan ja bodo vsak dan ob 9.30, finalna tekmovanja pa vsak dan ob 17.30. Ker je kranjska tovarna ISKRA - ELEKTROMEHA-NIKA pokrovitelj kranjskega plavanja, pokrila mnoge stroške tega našega težavnega športa, za vstop ne bo vstopnine. I. S. Sah Vodstvo prevzel Barle Na republiškem šahovskem prvenstvu je bilo odigrano peto, šesto, sedmo in osmo kolo. Prepričljivo — s poldrugo točko naskoka — vodi mojstrski kandidat Barle pred zasledovalci Pucom, Pen-kom in Karnerjem. Največ možnosti za osvojitev naslova republiškega prvaka imata Barle in Puc, ki sta do sedaj tudi edina neporažena igralca. Kranjčan Matjašič je slabo igral. Zmagal je v sedmem kolu, z nesrečnim porazom v osmem pa spet močno zmanjšal možnosti za osvojitev naslova mojstrskega kandidata. Vrstni red: Barle 6,5, Puc, Pcnko in Kamer 5 točk itd. B. M. 19 ekip na sindikalnem prvenstvu Na šestih letnih športnih igrah sindikalnih podružnic kranjske občine v nogometu So sodelovalo 19 ekip, ki bodo odigrale skupaj 50 tekem. Prvenstvo bo vsak ponedeljek, sredo in petek v času od 28. avgusta do 6. septembra. Lani je prvo mesto v malem nogometu osvojila ekipa Tek-stilindusa. P. Nf. "T^ašič, Z. Malavašlč, B. Balderman, Finžgar, Nadižar, trener Dldič, čepijo pa: Vidic, švarc, Halderman in Mohorič. Pripomniti pa je treba, da letos kranjski vaterpolisti tekmujejo v *Vezni vaterpolski ligi pod pokroviteljstvom tovarne Save, (-dh) /Q ljubljanska banka GLAS SREDA - 15. AVGUSTA 1972 Kakšna bo letošnja letina? Del kmetov meni, da bo še kar dobra, drugi pa trdijo, da bo pridelek zaradi dežja in hladnega vremena slabšj od lanskega. # Tina PAPLER, Lesc: »Lahko rečem, da bo letošnja letina slabša od lanske. Premrzlo je bilo, predolgo je ležal sneg In preveč Je bilo dežja. To se še posebno pozna pri žitu. Precej pšenice in ječmena sem podoral in vsejal krmo In lucet-no ter posadil krompir, ki še kar nekam kaže. Prav tako sem zadovoljen z obema košnjama. Koruze, ajde in ovsa zaradi ško de, ki jo povzroča divjačina, ne sejemo več. Zaradi slabše letine bom moral precej moke in živinske krme kupiti.« # Anton BERNARD — Dobropolje: »Imam 4 hektare obdelovalne zemlje. Kaže da bo letošnja letina vsaj za 30 odstotkov boljša od lanske. Tukaj Je namreč plast rodovitne zemlje debela le okrog 20 centimetrov, pod njo pa Je pesek. Taki zemlji, sula, kakršna je bila lani, škoduje. Zato so bile letošnje obilne padavine inliio