Glas Zaveznikov Leto i - st. 9 O m e to> m ii k P. W. Cena 2 lir! TRST, petek 29. junija 1945 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Vi* Silvio Pellico n. S. — Telefon it 93864, 7863, 93851. OGLASI: Cone aa milimeter v in« (širokost ene kolone): trgovski I* 7. Mrtvaški I* 18 (ZsJovalna obveotila L. 36). Porodila 1* 9. Finance, pravni oglasi 1* 12. V vsebini časopisa L. 12. Davčni dodatki. Plačuje se vnaprej. Unlone PubblicitA Italiana S. A. Tret, vla Silvio Pellico it. 4. — Telefon It 94044. Cena vsake številke L. 2 (zastanki L. 4). 'j Po zaključku konference v San Franciscu Izjave vodij delegacij o ustanovni mednarodni listini TUDI CORDELL HULL ČESTITA K USPEHU Prehod razmejitvene črte ■BiSiilllii S. Francisco, 2» junija Predsednik ameriške delegacije Stettinius je Izjavil pri zaključnem zasedanju konference, da je ona izpolnila svoj namen. Lord Halif«x, predsednik angleške delegacije je rekel, da so Združeni narodi napravili orodje, s katerim si ljdje lahko pridobijo mir, če ga res hočejo imeti in če sp pripravljeni žrtvovati se zanj. """»Edino čas bo pokasal — je Izjavil — če stoji listina, katero smo skušali zgraditi, na peščenih tleh ali, kot thdno upam, na šivi ska-11. da se bo lahko zoperstavila vsaki nevihti*. Odvrniti napad« Paul Bonoour, predsednik francoske delegacije, je pripisal propad Društva narodov le pomanjkanju pravila, ki bi predvidel pooblastilo m uporabo sile proti vsakemu napadu. Rekel je: »Danes smo izpolnili ta nedostatek. V listini je točno aznačena obveznost, da morajo vse države članice -sodelovati prt odvrnitvi napada. Tako bo mednarodna organizacija dobro oboroiema proti nasilju. Izrek našega pisatelja Paskala bo uresničen: sila brez pravice Je sa-mosilstvo in pravica brez sile je le šala.* Vršilec dolžnosti predsednika sovjetske delegaoije gromljko je tekel, da lahko vsak član mednarodne organizacije, vse velike in majhne države veliko doprinesejo k ohranitvi miru in utrditvi sodelovanja pod okriljem listine. »Mislim, da bo ta konferenca prešla v zgodovino človeštva kot edon izmed najbolj pomembnih dogodkov in bodo naši napori imeli dobrodelen učinek na vse narode sveta, ki ljubijo mir in ki so prenašali tokiko pomanjkanja in trpljenja zaradi svetovnega požara, ki ga je povzročila hitlerjevska Nemčija.* Dr. Wellington Koo, vršilec dolžnosti predsednika kitajske delegacije, je rekel, da se bo listina konference Združenih narodov za mednarodno organizacijo izkazala kot dokument zgodovinske važnosti, in da bo za svoj doprinos k stvari mednarodne pravioe in miru imela isto važnost, ki sta jo imeli Magna oarta in ustava Združenih držav za stvar politične svobode in predstavniške vlade. »Upamo, da bosta trajen mir ln stalna blaginja dve lepi darili nove organizacije vsemu svetu. Mislimo, da ja to upravičena težnja, razumno upanje ln pravična nagrada za naše napore,* Feldmarsal Smuts, predsednik južnoafriške delegacije je označil listino kot orodje, ki ustvari oborožen mir, da brani samega sebe. Praktičen načrt »Naša listina ne predstavlja popolnega dokumenta — je rekel feldmarsal Smuts — ali nam da vsaj praktičen načrt, da sl zagotovimo mir.* Jan Maaaryk, predsednik češkoslovaške delegaoije je izjavil, da je listina »dober dokument, do katerega smo prišli z resnim delom. Ne vidim pred nami nobenih ne-premagijivlh težkoč.* Padtla, predsednik mehiške delegacije je pohvalil Združene držav,, Veliko Britanijo in i » o zvezo, ker so sklicale konference, kad w ^ ^ me odločile o bodočnosti »veta. Govornik je rekel: »Konferenca ie izraz najvišje človeške £ pravico in svetovni mir,* Prlno Ibni Abdul Axls, predsed' nik delegacije saudtstlčne Arabije" je izjavil, da Je listina hren dvoi ma »najboljša, ki bi jo bili i^aj koli obravnavali.* Pedrov Lea o Pelloso, predsednik brazilske delegaoije, je rekel, da Je konferenca ustvarila ustavno listino mednarodne vrste, »v katere učinek moramo vsi Imeti največje rsupanje.* Mir, pravičnost, napredek Zunanje ministrstvo je danes objavilo izjavo bivšega zunanjega ministra Cordeii Hull-a, ki se nahaja še odi oktobra preteklega leta v mornariški bolnišnici v Bethe-sda Maryland. Izj*vi je pridna poslanica Stettlniusu, zunanjemu ministru in predsedniku delegacije Združenih držav na konferenci v «*» » »Pošiljam najiskrenejše čestitke ob priliki srečnega aklJA konference in potrditve listine Združenih narodov. Osebno hočem čestitati Vam in drugim članom delegacije Združenih držav za modrost, potrpežljivost in spretnost, a katero niste samo predstavljali naše države na tem Izredno važnem sestanku, ampak »te tudi zavzeli vodilno mesto aa ostva-ritev največjega Ideala clovet-Stva: mirni, pravičnosti ln napredka. Danes sera podal uradno izjavo ln priložil sem Vam prepis te izjave. Naslov izjave se glasi: Konferenca v S. Francisco bo prešla v zgodovino kot eden izmed največjih mejnikov na poti človeštva do resnično kulturnega žlviljenja. Listina Združenih narodov predstavlja neohhodno potrebno sredstvo za sodelovanje miroljubnih narodov, ki skušajo preprečiti nove »popa-do ln podpirati napredek človeštva. Listina obsega in natančno določa osnovne moralne in politične ideale, ki morajo biti osnova za vsak »istem urejenih odnošajev med narodi. Slamo s pomočjo takega sistema more človeštvo upati, da bo doseglo mir, varnost, pravico in resničen materialni in kulturni napredek. Ta sistem je osnovan na stoletni izkušnji ln na ‘ie-sn lenosti modernega sveta, ki sta ga pretresli dve svetovni vojni. Delegacije 60 narodov, ki so bile zastopani na konferenci v S. Frančiško, so sodelovale v istem duhu, s katerim so »e bojevale v zadnji najstrašnejši vojni za svobodo človeštva. V ustavni listini so »družili največje spomenike, ki »o v naj temnejših urah vojne služili človeštvu kot. blesteči svetilniki vzpodbude in upanja, to je Atlantsko listino, Izjavo Združenih narodov, Izjavo štirih narodov v Moskvi, Teheransko izjavo, predloge iz Dumbarbon Oaksa, odločitve krimske konferenca. Veličastni uspeh konference v S. Franciscu potrjuje neomebljlvo odločnost Združenih narodov, d>a delajo skupaj v miru kot so sodelovale v času vojne, da ohranijo ideale, za katere so ln še doprlna-šajo tako strasne žrtve, da ures ničijo ideale v živem spomeniku onim, ki so že žrtvovali svoja živ-jenja, da bi ti ideali živeli naprej. Končno imamo listino mednarodne organizacije, ki odgovarja upom človeštva. Izlečit! rane To listino so ustvarili ljudje in zato ne more biti popolna, tod« ji tako srožna, da nudi možnost razviti in prilagoditi se Izpremen-ljlvim pogojem. Ustanovna listina bo delovala, se razvijala in izboljšala, če bodo naš narod in vsi miroljubni narodi ohranili duh, v katerem so jo ustvarili ln bodo vedno skrbno podpirali in branili one v zvišene ideale,^na katerih je bila osnovana. Pred' nami so še številne težave ln zapletena vprašanja. Izlečtti moramo rane, ki jih je zadala vojna in .popraviti raz-ruŠenja, ki jih je vojna povzročila. Delati moramo, d« bomo dosegli trajen mir in najvisjo stopnjo gospodarske In socialne blaginje. Mož n osti za dosego teh obtsirnih nalog so se neizmerno povečale s tem, da je pe deset narodov, ki so različni ,po jeziku, značaju, zgodovini ln načinu življenja, sodelovalo v S. Člani Narodne zaščite, ki so se odločili preiti z orožjem preko razmejitvene črte v Julijski pokrajini na ozemlje pod upravo jugoslovanskih oblasti, so pomikajo v jugoslovansko področje. VOJNA NA DALJNEM VZHODU OTOK LUZON POPOLNOMA OSVOBOJEN VELIKE IZGUBE SOVRAŽNIKA Slellinius odstopil Trumanova izjava - Ni se objavljeno ime naslednika New York, 29. junija General Mac Arthur je danes obut........ j javil, da je otok Luzon popolnoma Franciscu ln ustvarilo listino Zdiu . . _ ... 1 , I osvobojen. Osvoboditev otoka Lu-i zona je posledica spojitve pehotnih mentarnimi ustanovam '> zasedli Japonci. Nadaljevali so se težki boji, pri katerih so imeli Japonci velike izgube. Operacije v Burmi Vojno poročilo povgljstva za jugovzhodno Azijo javlja da so indijske trupe 14. armade, kljuovala pre moči sovražnika, zavzele velik del pokrajine 40 km. severozahodno od Pega. Nekaj Japoncev, ki so hoteli prekoračiti 'reko Slttang v Let-rangom: so napadli Burmanci. So Gen. Mark Clark poveljnik v Avstriji LlCSČ V i-MviviSi Washington, 29. junija Reuter javlja, da je Robert Patterson, ameriški podtajnik v vojnem ministrtvu izjavil vferaj na konferenci tiska, da je general Mark Clark poveljnik 6. skupine zavezniške vojske v Italiji imenovan za poveljnika ameriških okupacijskih čet v Avstriji. Indipendence, 29. junija Predsednik Truman je izjavil, da je sprejel Stettiniusovo ostavko. Rekel je, da je bil Stettinius imenovan za ameriškega predstavnika pri odboru za organizacijo ustanove Združ-nih narodov w Londonu. Poročilo pravi, da bo ime bodočega drlavnega tajnika objavljeno v ponedeljek ali v torek. Truman je rekel, da je Stettinius sprejel mesto ameriškega predstavnika pri organizaciji Združenih narodov, ki so mu jo ponudili. Stettinius je označil to mesto kot najvišje, ki jo ame riška država lahko podeli. Truman je rekel, da je šele zdaj sprejel ostavko, katero je bil Stettinius podal že dan po smrt predsednika Roosevelta. . Truman je izjavil, da je takrat prosil Steltiniusa, da ostane na svojem mestu, ker bo samo tako lahko izvršil življensko važno nalogo kot predsednik ameriške delegacije pri konferenci v San Franciscu.. Še druge Trumanove izjave Indipendence (Mlssouri, 29. junija Predsednik Truman je izjavil, da bo takoj, ko bo prispel v prestolnico, objavil čas svojega prihodnjega sestanka s Churchillom in Stalinom. Dodal je, da bo prisostvoval konferenci treh veselil tudi Byrnes, katerega je on povabil. Predsednik je podčrtal, da bi Stettinius kot njegov osebni predstavnik v primeru njegove odsotnosti ostal v Washingtonu ter nudil senatu vsa tista pojasnila, ki bi jih potreboval pri razpravi o potrditvi mirovne listine. Opozoril j« Stettlnisua, naj pazi na delo pripravljalne komisije za odobritev listine in ga prosil, naj sprejme imenovanje za zastopnika Združenih držav pri mirovni ustanovi Združenih narodov. 1 Važno delo V dolgem poročilu, ki ga je prej pripravil in ga prečltal na konferenci tiska, ki se Je vršila v njegovem rojstnem mestu, je predsednik Izjavil, da je bila demlstja, katero >je sprejel, že predložena dan po Rooseveltovi smrti, a Je bila takrat odklonjena. Predstavnikova izjava, ki Je pisana v obliki osebnega pisma naslovljenega Stettlniusu pravi, da Je konferenca v San Franciscu dosegla cilje, zaradi kateri je bila sklicana. Listina, ki potrjuje zvezo va*h narodov je Izgotovljena. »VI ste lahko ponosi na delež ki ste ga imeli pri tem dogodku«. Truman se Je zahvalil Stettlniusu, ker Je ostal na svojem mestu, da zaključi Izredno važno delo, ki mu je bilo poverjeno kot predsedniku a-merlške delegacije na konferenci Združenih narodov v San Franciscu. V pismu naslovljenem Stettlniusu Truman pravi: «Naprtili ste si to odgovornost. Bila je težka odgovornost. Uspeh konference v San Franciscu je bil odvisen od upanja, da bo Združenim narodom mogoče po tej vojni vzpostaviti trajen mir*. Na včerajšnji zaključni konferenci v San Franciscu je bil Truman najboll znamenita politična osebnost, Danes Je apet postal Harry, kot ga naziva jo njegovi aosedje v tem majhnem mestecu, kjer se j« rodil in rastel, Truman Je prispel v Kansas City z letalom v prvih popoldanskih urah in je žel na 26 km dolgi poti, ki vodi od letališča do njegove Bele hiše prisrčen sprejem od oseb, ki ga poznajo kot kmeta, senatorja in zdaj š« kot predsednika. To je bila za predsednika tretja veličastna slavnost v tem tednu. Bil je že počaščen od tisočev o-selbv Portlandu (Oregon). Pri poznejšem prihodu z letalom v San Francisco je eprejel veličas-no dobrodošlico od 250.000 oseb. Zavezniško vojaško sodišče Prva razprava v Pulju Sestava nove poljske vlade Vatteava, 29. junija (Radio Varšava javlja, da j« po dogovoru v Moskvi ministrski predsednik začasne poljske vlade Obsupka Moravski predal ostavko svoje vlade predsedniku Boleelavu Blerutu, da se olajša ustanovitev nove vlade. Bierut je sprejel ostavko ter poblastil bivšega predsednika, da sestavi novo vlado. Uro po objavi odstopa začasne poljske vlade, ki J. je načeloval Obsupka Moravski je bil objavljen, sledči šemam ministrov nove vlade: Ministrski predsednik Obsupka Moravski, ministrski pod predsednik ln minister za poljedelstvo Stanislav Mlkolaj»cyk, m in istrski pod predsednik Vladislav Gomolj ka, minister za javno upravo (notranje zadeve) Vladislav Kier-nik, minister za vojsko Rola Zi-mierskl, minister za javno varnost Stanislav Radklevlcz, zakladni minister Konstantin Dombrovskl, minister za industrijo Hilary Mine, minister za sodstvo Henrik Svlt-kovlskl, minister za vzgojo Vjac-zeslaw Wyoech, minister za gozdove Stanislav Dkaczev, minister za goriva ln električno energijo dr. Szachelski, minister za pošto in braojav Timgut, minister za socialno politiko Btanzcyk, minister za kulturo Kovalski, minister za propagando ln informacije Matuszero aki, minister aa obnovo Karzerev-akJL KRATKE VESTI Pulj, 29. junija Danes se je v Pulju vršilo prvo zasedanje Zavezniškega vojaškega sodišča. Francesco Comet, star 55 let, Tulilo Comet, stgr 24 let, in Gio-vanni Stilli, star 40 iet, ki stanujejo v Via Carduoci 18, so bili obtoženi, da so motili red na ozemlju Pulja, zato ker so 19. junija napadu nekega Vincenca Carchla, ki biva v Via Flavla 40. Carchlo je Izjavil kot priča, da •ta 19. junija z nekim prijateljem ponujala ljudem zastave, zato da bi jih Izobesili. Delila sta Italijanske zastave a kraljevskim grbom ln angleške. Dajala sta tudi nekaj belega blaga, da se pokrije kraljevski grb. Ponudila sta zastavo TulUu Come-tu, kateri je pa ni sprejel. Do prerekanja ni prišlo, »topila eta v drugo stanovanje gornjega cadstropja. Kmalu nato so štiri osebe * napadle Carcha na stopnicah iste hi. še ln ga bile s pestmi in z nogami po glavi, po rokah in po nogah. Spoznal je med napadalci oba Cometa. Ni mogel Izjaviti z gotovostjo, če je bil Silili takrat pri. šoten- Pripadniki vojaške policije ao kot priče izjavili, da se je na cesti •blizu hiše v Via Carducci 16 zbra- la velika skupina vznemirjenih ljudi. Razgnali so ljudi in stopili v hišo, kjer so aretirali tri obtožen-oe, katere je Carchlo bil spoznal za svoje napadalce. Obraz Car-chia je bil krvav. Advokat Marottl je povdaril, da se dejanje n javno vršilo ln se ga zato ne sina smatrati kot dejanje, ki bi motilo avnl red, ter n# predstavlja na noben način krivde proti Za vezniškim silam. ' BU je Carchlo, ki Je Izzval nezgodo, ker je ponujal zastave ljudem drugačnih političnih nazorov. Odbor, ki ga J« bil poslal, bi bil tne. ral paziti, da bi šel samo k ljudem svojih političnih nazorov. Skupina se j« nahajala na mestu, da protestira proti dejanjem Cai-chla ln njegovega tovariša. Sodnik je • pri obsodbi označil napad kot posebno grobo ln podlo dejanje ter je izjavil, da je bilo Izzivanje neprimerno, da bi upra. vlčllo sam napad. Zavezniška vojaška uprava ni zavz žela nobenega političnega stališča, toda je trdno odločena, da ohrani zakon ln red. Napad je povzročil zbiranje razburjenih ljudi, katera je morala vojaška policija razgnati. Carchlo ni mogel spoznati Stll-lla med svojimi napadalci, za kar je bil oproščen. Francesco in Tulilo Comet ata bila obsujta »a mesec« zapora.' y ■ Predsedstvo vrhovnega sovjeta }c podelilo 1 Ivšemu glavnemu tajniku komlntern« Georglju Dimitrovu red Lenina. Done« se je De Ganile posvetoval o bodoči francoski ustavi z bivšim francoskim mlnistreekim predsednikom in voditeljem radikalne stranke Herriotom ter z voditeljem komunistične stranke Thore-zom. Poročajo o načrtu, za proizvodnjo automobilov in autobusov na Norveškem. To je en* izmed točk načrta sa razvoj industrije, ki je bil objavljen te dni in Izdelan na tajni seji v času okupacije. Poveljnik ameriških sit v Veliki Britaniji general Koenig ja danes izjavil, da bodo ameriške čete aa pustile britanske otoke in bodo vojaške naprave Združenih držav v kratkem porušene. Vodja gospodarskega odseka 22. armadne skupine podpolkovnik Leonard Soully j« včeraj ‘zjavll, da so v teku priprave za načrt, po katerem bo Nemčija dobavljala osvobojenim Evropskim državam električno energijo. Nacistični minister Kari Frark je sestavil izjavo na 70 straneh, katera bo poslana v Prago. Kakor je znano bo Frank v kratkem predan češkoslovaškim oblastem, ki ga zahtevajo bot vojnega zločinca. Radijska postaja v Moskvi Je danes dal* sledečo'objavo agencije »Tass*: »Izvedeli smo, da je Sovjetska vlada pristala na to, da se uvede preiskava o stanju sovjetskih državljanov v Švici ln da se ustanovi komisija, v kateri bi sodelovali aastopnlki SZ. Komisija b1 tudi nudila svojo pomoč aa hitro vrnitev aovjetakih državljanov v domovino. Sovjetska vlada Je p»o diplomatsken zastopniku v Parizu prosila francosko vlado, naj obvesti švicarafco :r#ad0 o njenem pristanku.* »sit k ' •* • >* 5 * ■* -*• ^ (tu/U | , *c; 1 Louis BmMUNRRA Evropi odprta pristanišča in vrnitev k zemlji Louis Bromfield, slavni ameriški romanopisec in novelist, je znan tudi pri nas. Nekaj njegovih del so prevedli v ita- London, 29. Junija ljmAčipn, ]yer SO imela velik Rvrop»M odbor organizacije UK uspeh. V teh dneh je izdal delo RKA> M ** 1* sestal v Londonu pod drugačne vrste, «Antenska do- \ rr*M*Mvom sira Fred-neka lina* prav za prav ni roman in f,c?f?tro*t’ je **”*■'* pon bi ga lahko ocenili kot apev ve- "• evropskem sel ja moža, ki se je vrnil domov iv »*«/«• «4. po dolgem romanju. | MeMr* ’* kr'lie^ poslan*. I ga blaga za češkoslovaško, Grofje, Ogromna količina poslanega blaga PTca,'jr\cKa loroSilo o področju Po dolgih letih potovanja in bivanja skoraj v vseh oblljude-. msm0 t -a wesece jHnij in juHj nih delih sveta, potem ko je do- j •predvidevajo da bodo menovane segel velike uspehe s svojimi 4riBw in Albanija prejele eos.ooo naravoslovnimi deli in ko ai je j ton. blaoa. pridobil sloves kot dopisnik in predavatelj o mednarodnih v- Poljsko in Jugoslavijo dosegla ton. blaga, Kar se tiče Italije, je v mesecu prašanjih, se je Bromfield\ »p >ia*a, *a * J ** __... , sledeča dva meseca predvidevajo pošiljki po 1B.OOO ton. di v teka 17 dni 1 milijon 200.000 osvobodjenih izgnancev in vojnih Jetnikov. Prav toliko časa j« rabila rdeča armada za predajo 300 tisoč prebivalcev zahodne Evrope, ki so bili izgnani. Brzojavka dodaja, da se sedaj nahaja v zahodni Nemčiji če 800 ttfoč ruskih podanikov. Premestitev oddelkov 9. amerlike letalske skupina na Pacifik Pariz, 28. junija Poveljstvo 9. ameriške zračne skupine poroča danes, da bo ta k ro- stvarno in duhovno vrnili dni zemlji. Leta 1938, ko se je Neville Chamberlain podal v Monakovo s svojim dežnikom, da bi obiskal nizkotnega pustolovca, je Bromfield zbral svojo družino in se vrnil v Ameriko, da bi se posvetil delu, ki si ga je ustvaril v mislih že mnogo prej in da bi uresničil sanje, ki jih je že dolgo gojil v svojem srci. Načrti sanje sa tičejo neobdelanih polj, ki se razprostirajo po njegovi rodni dolini reke Ohio. Tu in v drugih krajih Amerike so se naselili stari naselniki. Uživali so bogastvo, živeli brezskrbno in izkoriščali kos za kosom plodne zemlje. Ko je bil uničen velik kos pokrajine in izčrpano rudninsko in organsko bogastvo so vsakoletne poplave uničile še ostale rodovitne dele, Bromfield je skušal zboljšati in obdelovati 1000 hektarjev takšne zemlje in ustvariti čudovito, ravnovesje narave. Poskus mu je uspel. Gospodarstveniki in izkušeni delavci so se za stvar zelo zanimali. Sloves o Brom-fieldovem delu in njegovem posestvu Malmabar se je razširil. Mnogi začetniki in izkušeni poljedelci so nestrpno pričakovali izid knjige, v kateri je Brom-1 field obljubil, da bo pripovedo-. val zgodovino svojih metod in svojih uspehov pri poljedel- j skem načrtu. To je »Amenskaj dolina*. Pripoveduje Iv celoti o ; načrtu o uporabljenih sredstvih, o ne uspehih in uspehih dela šestih let. Bromfield priznava pomoč, ki so mu jo nudile razne osebe in organizacije, da je uspel pri svojem delu. Uporabljal je njihove misli in njihovo gradivo. Obravnava na dolgo in široko izboljšanje zemlje, tako da bo njegova knjiga koristna za vse, ki se zanimajo za poljedelsko obnovo upostošenih pokrajin. Govori z navdušenjem preroka in trdi, da se grehi očetov maščujejo nad sinovi, kadar preveč zahtevajo od zemlje in ji ničesar ne vrnejo. Mnogo poglavij, ki so celota zase, spominjanjo eno izmed najstarejših in najbolj čitanih avtorjevih knjig: »Kmetija*. To so izpovedi ljudi, ki so si kupili kmetije na hribih in v dolinah in prispevali svoj delež veliki Bromfleldovi pustolovščini, o kateri je on sanjal in jo uresničil. Pripovedi prvotnih kmetov, njihovih sinov in hčera, ki so se razkropili po svetu, katerih spomin živi samo še v legendah. Knjiga je polna drugih stvari. V enem delu je tudi odgovor njegovim kritikom, ki so smatrali zadnje Bromfieldo-vo delo preveč uglajeno preveč «Hollywoodsko». »Antenska dolina* je knjiga, ki prihaja iz srca. Je romantična, kadar govori o dobri zemlji in odnosih, ki jih ima človek do nje. Kadar govori o politiki je trpka in razočarana. Polna čustvenosti, ko pripoveduje zgodbe drugih ljudi. Ta knjiga se počuti nekoliko tuja v vrsti drugih Bromfieldo-vih del, četudi ima z njimi mnogo sorodnih misli., »Ameriška dolina* predstavlja za mnoge -mnogo, za vse pa je spev sina, ki se vrača k zemlji. skupina, ki Je največja taktična zračna edinica sveta, razpuščena in nekateri oddelki bodo Delo za vrnitev ingnamcev iz ,***„, na Paciflk. v proBr8mu j, Kemciji napreduje zelo hitro. V „ Evrope ie prcd prvim Italiji je 16.000 otrok dobilo mleko j juUJwi. treh skupin lovskih bomb-m hrano. Pri prehrani I nlUov> dveh ,kupln hodnikov, šest skupin izvidnižkih letal in mnogih pomožnih oddelkov s skupnim moštvom, ki preeega 13.000 mož. Drugi oddelki 9. skupine bodo ostali v Evropi kot zračne okupacijske sile, dokler bodo ameriške kopne sile v Nemčiji, ^ — ----------] otrok bo prišlo vpoitev 50.000 otrok j ; Predaja vojnih ujetnikov London, 28. junija Kakor poroča Reuter, so anglo-amerlške sile predale rdeči arma- mas Mann, nosilec Nobelove nagrade za literaturo, je 6. julija dovršili V0 let. Zveza prijateljev velike, ga liberalnega tednika »Nation* je priredila 25. j milja njemu na čast slavnosten obod. V odboru, ki je dal pobudo za banket so Italijanski pristaniški delavci m Indijske čete raztovarjajo pošiljke, ki »o prispele na osmih ladjah pretekle noči v nedavno za promet odprto prltanišče. Za to je bilo potrebno odpreti prehod skozi gosta minska polja, ki še zdaj niso popolnoma odKčema. RIBE GOVORIJO l>r. ChrMopher Oaates, ravnatelj akvarija Neujorške zoološke družbe prončuje »voke, Id j Ih proizvajajo ribe. Sovjeftsko-ameriškl odnoiall New York, 27. junija Ameriški notranji minister Ickes Je pri koe.Uu, ko Je govoril v spo. mjn Thomasa Manna, obtožil delovanje onih, ki bi hoteli, da se i Združene države bojujejo s Sovjet, j sko zvezo. Minister je rekel: «Vsi j poznajo govorice, ki krožijo in ki imajo namen, da vznemirijo Javnost Večkrat, ko sem šlišal te govorice, sem se vprašal, de Je Ooebels res mrtev ali če Ri mogoče prispel v Ameriko^ ker govorice, ki tukaj krožijo, vsebuje]^ ton Goebelsove propagande. Sovjetska zveza potrebuje zdaj predvsem mir, ki bi Ji dal da«, da izkoristi svoje ogromne vire, obnovi i svoje porušene industrije in ozdra. • vi svojo nemirno zemljo. Ko ob-| tožujem ti*te, ki bi. hoteh, da se : borimo proti Sovjetski zvezi, vem I prav dobro, da na vprašanje, če sl bodo Združene države in Sovjetska zveza napovedale Vojno, ne morejo odgovoriti samo Združene države, ker Je to odvisno tudi od Sovjetske zveze. Ne vidim pa vzro. ka, zakaj naj bi sovjeti želeli stopiti z Z. D. Jugoslovanska gospodarska delegacija na kosilu pri načelniku Z. V. U. Tret. 29. junija Polkovnik Montfort, načelnik Zavezniške vojaške uprave tržaškega področja, je dane« priredil članom jugoslovanske gospodarske delegacije kosilo v tukajsnem hotelu »Regina*. Prisotni so bili člani jugoslovanske delegacije, delegacija vrhovnega zavezniškega glavnega stana z brigadnfm generalom Anderson-om na čelu in drugi zavezniški predstavniki. Doktor Kobe se je v imenu Jugoslovanske delegacije zahvalil Zavezniški vojaški upravi za gostoljubnost tn hvalil delo zavezniških armad »pri njihovi veliki nalogi za uničenje fašizma*. Nato je napil trem velikim voditeljem Churchillu, Trumanu in Stalinu. Polkovnik Montfort je odgovoril v imenu Zavezniške vojaške uprave. Dejal je, da upa, da bo duh | prisrčnosti, ki Je bil ustvarjen to j jutro rešil vse probleme. Pil jo zdravico maj živi Jugoslavija* ob ; veliki navdušenosti vseh prisotnih. Prihod britanskih in kanadskih sil v Berlin London, 29. Junija Velika kolona britanskih in kanadskih sli, na čelu katere se na. haja 11-ti huSarski oddelek, ki je prvi'vkorakal v Tripolis, Tunis in Hamburg, pričakuje danes ukaz za pričetek velike zmagoslavne parade, ki ee bo vršila v prestolnici Reicha. OPOZORILO Opozarjamo naše cenjene bralce, da je pravilno besedilo proklama-cije it. 2. Zavezniške vojaike uprave bilo objavljeno v našem časopisu. Opozarjamo, da imajo objave proklama-cije št. 2, ki so nalepljene po mestnih zidovih, nekaj manjših napak. POBUDA PREPROSTEGA DRŽ AVLI AN A Kako so Združene države postale najmočnejša pomorska sila Thomas Mann sedemdesetletnik Dolga, ali slavna odiseja nosilca Nobelove nagrade za leposlovje. Slavni nemški romanopisce Tho- ljan. V .letih njegovega bivanja v Ameriki se je. neprestano boril pr,dtl nacizmu tp fašizmu, na sboro-vanjih, s publikacijami brošur in E, Shervvood, minister trgovin Robert . dri rgovlne instein. govori po radiu. Imenovali so ga za svetovalca za nemško književnost knjižnici kongres^ Združenih Henry R. VVallace, Albert Einstein, Sir Norman Angeli, član britanskega parlamenta, dr. Nicola Mur-rav Butler, predsednik «Columbia Unlvoreity», sloviti ‘ tamieriSki ' mediograf in Nobelov najraje: Eugene O Netil, Pearl Buck Nobelova nagrajenka in mnogo drugih slavnih pisateljev Jn političnih osebnosti. 1 " ! žav. "■'rf Ilc: Med esode Uptona Sincftirai, . vsemi, i ’ Njegov prvi roman Thomas Mann se jo rodil v Dubček.u. Leta 1901 je Izdal svoj prvi najpopularnejši in najboljši roman: »Buddenbrooks*, študijo krajev in značajev, ki se odigrava večinoma v njegovem rojstnem kraju Preden je prišel na oblast Hitler je naklada tega romana prekoračila milijon Izvodov samo v Nemčiji. Poznoje je Thomas Mann izdal druga razna dela v rednih razdobjih ln je postal znan kot eden Izmed največjih živečih pisateljev, i,1 ki sc počastili Thomas Manna ob priliki njegove 70 letnice, sta bila dva*naj»tarejšša in ko- najslavnejša' ameriška pisca: Up-ton Sinclair ln Theodore Drclser. tudi V svoji izjavi je Upoton Sinclair dejal: «Zaradt vojnih dogodkov so postali mnogi najbolj znameniti VcrrSki razumniki moji sesedi v južni Kaliforniji. To pomeni za me. dobiček, a za Nemčijo najtežjo izgubo, katere važnost dandanes nihče ne more presoditi. Tl možje in te žepe pišejo že vodno v nem. škem jeziku in njihove misli so še vedno posvečene domovini. S čarom tiskane besede !n boji moderne po radiu, vi Nemci še lahko poslušate njihovo besedo ln lahko izveste, kaj eo odkrili v naši svobodni in demokratični republiki. Med temi nemškimi razumniki je Thomas Mann, ln jaz sem srečen, da se nahajam med tistimi, ki mu Ko so topovi in bombe na Uho-; Toda povest o morskem bajišču grozeče javljale j vojne mornarice Združenih držav je vsemu svetu strahovito moč ame- priznanje pobudi državljanov, riških oboroženih sil, fo brzojavke izgradnji današnje | gantzacijska vprašanja. Vodji od-Združenih, držav ie' bora je Thomas P. Archer, navdu- iz Wahingtona odkrile zopet eno izmed zaves, ki krijeji pred radovednimi očmi svetovne javnosti, rrestd.1 kako so postale Združene države v ,tn0sti preteklih štirih letih najmočnejša pomorska sila na svetu. Vest, ki je osvetlila to dejstvo, je imela za osnovo zelo suhoparen vir, ki nosi naživ eLetno poročilo za proračunsko leto 191,1,*, katero je poslal predsedniku Združenih držav ameriški minister za vojno mornarico Forrestal. Porodilo je bolj kakor katero koli drugo stvar odkrilo dejstvo, da je ameriška pomorska vojna sila ustamitev preprostih državljanov, ne pa šolanih vojnih pomorščakov, ki so izšli iz vojnih pomorskih Sol, Minister za vojno mornarico Forrestal, bivši borzni agent iz Wall-Strceta, ni prikrajšal v najmanjši meri oblasti in vpliva, katerega so imeli v ameriški vojni mornarici admiral t» drugi po-močni častniki, ki izdelujejo načrte in poveljujejo bojnim edinicam. 80.000.0CO Minister šen morjeplovec in podpredsednik družbe General Motors ing. ge Wheeler Vfolf, absolvent vojne vojno mornarico : akademije in predsednik družbe U. je dodal k znani uspe-j s* Steel Export Co. Skupina, kate-ameriške vojne industrije \ ro sta vodila ta dva moža, je nad-nove podatke, Iti zaprepaščajo hirala vso preskrbovalno službo in vsakega bralca. Ob koncu proračunskega leta 191,1, (SO. junija) je \ delala v mornariškem ministrstvu kot strokovnjaki za organizacijo. imela ameriška vojna mornarica 1108 bojnih ladij in 60.191 drugih ladij, za katerih pogon je razpolagala 80 milijonov HP; na ladjah j e bilo 280.000 topov in to ladjevje je razpolagalos S!,.000 letali. V estih mesecih je vojna industrija zgradila in oborožila 250 rušilcev, t. j. skoraj tri vojne ladje vsaki drugi dan. Vzdrževanje v Pacifika... Rasen na najvišjih poveljniških mestih so poklicni vojaki danes | povsod v ogromni manjšini. «Ko naše bojne ladje prvič zaplujejo \ i na morje, da bi dobile vojni krst, tedaj je 87% njenih posadk prvi- [ krat na morju. Izmed 2,981.565 oseb, kolikor jih je štela vojna mornarica ob koncu proračunskega leta 191,t, je bilo v času napada na Pearl Harbor «8% še šolarjev kmetov ali trgovcev», tako da so ga nekateri kritiki celo čestitajo ob njegovi 70 letnici. On je pisatelj v velikem duhu Goetheja in Scriller.ja; srečati, slišati ga in govoriti z njim Je, kakor da bi »e vrnili v slavne dni, ko je nemška kultura predstavljala del svetovne kulture, ko so vesti o svobodi ln o novem duhovnem življenju orehajale iz ene dežele Evrope v 4rugo ln preko morji. Ob rojstnem dnevu Thomasa Manna, pisatelja in branitelja svobode, mu jaz prisrčno čestitam. Ta obletnica me spominja njegovih nesebičnih in neumornih naporov v vsej dobi mračnjaštva, za boj proti nevednosti in surovosti nacizma v njegovi domovini in po svetu... Vsi, ki ljubijo svobodo, naj ohranijo plamen baklje, katero je on novil. Koliko boljši bi bil svet, če bi vsi sledili njegovemu vzgledu h. nazvall teden izmed največjih pi. sateljev vseh časov*. Med njegovimi deli so zelo znana »Začarana gora* ln serija svetopisemskih romanov »Zgodbe Jožefa*. Kot goreč protifašist ln protl-nacist se je Thomas Mann še pred nastopom Hitlerja prostovoljno preselil v Švico, kjer je začel pisati proti nacizmu. Leta 1936 so mu vzeli nemško državljanstvo in njegove knjige so sežgali ln prepovedali. Predsednik fleškoelo. Geor- j vaške Edvard Beneš mu Je podplll častno češkoslovaško državljanstvo. . * Leta 1938 se je podal Thomas Mann v Združene države in se nastanil sprva v Prlnoetom v zvezni državi New Yersey; pozneje je odšel v Kalifornijo, kjer sedaj živi in kjer je postal ameriški držav- TRZASim GROMKA Vojna mornarica je morala zgraditi na morski poti, ki meri v eni i ^ preteklosti je moral vsak smeri 5.000 km, v obeh pa 10.000 \ čo-stmik, preden je stopil na km, 900 obalnih naprav, med kaf -1 stražno službo na krovu ladje, rimi je tudi 300 velikih oporišč, imeti vsaj dve leti vojne službe, ne j ni les, železnina, predvsem žeblji, Vprašanja ki so v zvezi z oskrbo ' glede na štiri leta šolanja v Vojni vijaki, ključavnice, tečaj, vratni Zapora industrijskih pro *vodov Po nalogu Zavezniške vojaške uprave javlja Pokrajinski gospodarski svet sledeče: Z 25. junijem 1945 se uvaja zapora sledečih proizvodov: gradbe- ladjevja, so te-. akademiji. Danes pa vrše to plu&bg l\azne informacije Telefon brez elektrike Ameriško mlnisterstvo za notranje zadeve je te dni objavilo vcat o senzacionalni iznajdbi telefona, ki deluje potom tresljajev glasilk namesto električne iskre. Iznajdba bo imela izredno važnost pri reševalnih delih v primeru nesreč v premogovnikih. V premogovnikih sc pogostoma zgodi, da je arak poln strupenih in eksplozivnih plinov in je radi tega uporaba navadne telefonske naprava z električnimi baterijami nemogoča. Da bi odpravil to težkočo, si le Izmislil Franklin E. Grlffith novo vrsto aparatov, ki sestoji iz belo občutljive opne, katero privrejo na grlo osebe, ki vodi reševalno moštvo. Opna ja zvezana z Izolirano žico tako, da J« podan popolen stik; žica je ovita okrog valja ln se jo lahko odvije do poljubne daljave. Moz, ki vodi reševalno delo na prostem ima tudi okrog vratu napravo z opno. Ugotovljeno Je bilo, da zado- stujejo tresljaji glasu, kot »človeška baterija* za ustmeno občevanje. Odrazil spet v šolo Po izjavah Prfo. Alvln Johnsona, predsednika novega zavoda za socialni pouk iz New Yorka lahko obiskujejo solo v posebnih oddelkih odrasli možje In žene med njimi tudi obrtniki. Vpisi odraslh v tečaje socialne kulture so dosegli v tem letu v Združenih državah prirastek 43% v primeri s prejšnjim šolskim letom. Iz celotnega števila vpisanih študentov, ki znaša 4533, Je 1900 obrtnikov, odvetnikov, doktorjev In učiteljev in oseb najrazličnejših poklicev. Profesor Johnson, kateremu Je bilo podeljeno posebno odlikovanj« za zasluge, katere si je pridobil z ustanovitvijo šol za odrasle, smatra ta Izredni pojav kot dokaz za veliko zanimanje, ki vlada danes za socialne probleme v Združeni! državah. tega ogromnega _______________ p 'MA ■ 'A žavna. Oprema za oporišča pri po šestih mesectih službe na ladji, Kroajaleinu so naročili pri tovar- nah celih 17 mesecev, preden je bil otok iztrgan Japoncem iz rok, Tedaj so bile posadke za Knajalein že na poti, medtem ko so se dela za oporišča na Marianskiji otokih šele začela. Medtem ko je tretja skupina vojnega ladjevja pod poveljstvom admirala Haysey-a šarila v poznem poletju 91,1, po vzhodnem delu Pacifika, pri čemer se je 21 krat srečala im pomerila s sovražnikom, so morate njihove tovorne ladje izvršiti 26 prevozov zalog in moštva. Toda posledica uspešno izvršenih prevozov zalog je bilo dejstvo, da je ob pojavu japonske vojne mornarice na dan 28. oktobra Halsey-eva tretja skupina vojnega brodovja bila v stanju, da se kljub dvomesečnemu, križarjenju po morju, pri čemer je izvršila 16 oboroženih podvigov, bila v stanju, da se je spustila v boj in uničila japonsko mornarico v bitki u zalivu pri otoku Leyte. Šolska mladina ima besedo... Forrestal je prvikrat odkril kopreno, ki je zakrivala odbor gospodarstvenikov, ki so pomagali vojni mornarici reševati težka or- itfobenski d8oj|, vodovodne ni vi* predvsenS manjši barva* raztopine in nteklo; kuhinjski StadlMlki-v »l Kimarmkff 99tt, i vžigalniki, električne žarnice, vse Vojna mornarica je ustvarila po- vrate 6,ektrltxnlh žic, stikala, no-sebno vrsto izkrcevalne zdravniškei w aveHni , t d; kotli za toplo Izkrcevalna zdravniška služba... 33; 2 službe, ki naj bi šla roko ki z moderno izkrcevalna vojno taktiko na pacifiškem bojišču. Na prvem mestu stoje bolničarji, spravi junaki naše zdravniške službe*, ki se izkrcavajo na obrežna mostišča obenem z naskakoialnimi če. tami. Od nosilk teh bolničarjev vodi dolga vrsta zdravniških nasprav in postaje za prvo pomoč, obve-zovališča, poljske bolnišnice -r- tako da je zdravniški službi uspelo rešiti življenje 98% ranjencev. Astronomske številke... Stroški za vse to, izraženi v dolarjih, so bajni, od 191,0 so dosegli svojih prodajaln ln naj prtčno vodo, mrzlo ln toplo vodne napeljave. V tržaški pokrajini pod Zavezniško vojaško upra.o Pokrajin, skl gospodarski svet ne bo mogel dvigniti zapore zgoraj nvedenih proizvodov brez plsemnega dovoljenje Zavezniške vojaške upra. ve, podpisanega od vodljenega častnika preskrbovalnega urada. Felc.imam. Trgovska zveza Javlja: V zvezi s poročllcm «8?prala* o razdelitvi kvasa civilnemu prebivalstvu pozivamo vse pekarne, naj ne zapirajo danes popoldne razdeljevanjem kvasa. 68 milijard dolarjev po računih ministra za vojno mornarico Forre- stala, toda naložbe so se izplačale Smrtne posledice eksplozijo mlin se bodo isplačale tudi o bodočno- i ne< odvrženo vojno razstreljivo je sti, če jih bodo Združene države j zahtevalo novo žrtev, o kateri po-zadržale. Močna vojna mornarica ročajo današnje vesti. Kmet Gior-bi. mogla biit delež Združenih držav I gio Pertan v starosti 50 let, sta-svetovnemu miru. Preprosti amerI. * nujoč v Meli je zadel ob mtfio, ki ski državljan Forrestal pravi: [ mu je povzročila težke poškodbe nSredetva za vojno morajo biti v j na nogah. Med prevozom v bol. rokah tistih, ki sovražijo Vpjno...». nišnico je podlegel poškodbam. 16. Julij - pričetek univerzitetnih izpitov Rektorat tržaške univerze raz. glasa, da se bodo pričeli Izpiti za letni semester 16. julija in sicer po vrstnem redu, ki bo v kratkem objavljen n« univerzitetni deski. Do 10. Julija Je treba nepreklicno predložiti prošenje za končne za končne izpite. Prošnje za diplome je treba predložiti skupno s pismenimi nalogami do 20. julija. ŠPORT Nogometna tekma Vili. Armade Kakor je bilo že objavljeno, se bo Vršila v nedeljo 1. julija na Stadionu, negometva tekma med motov! 13. in 5. Korpusa, ki pripadata XIH armadi. ZeI6 zanimivo je videti ravnovesje pri tekfnt z ozirom ha ena-kovradnost obeh moštev. Tržaški delavski nogometaši bodo teknfovali v Ljubljani Zastopstvo največjih tržaških tovarn Je odpotovalo v Ljubljano na nogometvo tekmo z ljubljansko reprezentanco, Tekma se bo vršila verjetno danes v petek. V tržaški enajstorioi so: Miehelazzi; Capro-ni in Maculno; Ponis, Carlln in Por opat; Jurohl.ch, Reddi, Persi, Bergamasco in Tommasini. DIREKTOR: Por. ALFRED L. GRIGI3 Sef Tiska Glavni Urednik: VITTORIO ZANABONI VT. O A R N E R Čudodelna ip IL i S E N (Nadaljevanje tn koneo) Medtem ja dar. Martin H. Daw-son, član zdravniškega in ljlrur-Jkega »bora kolumbijskega vseuči-šca postavil poizkuse na širšo podlago. Leta 1941 je objavil, da more penicilin, razredčen celo v 1,000.000 delih fiziološke raztopine, uničiti bakteriološka organizme. Njegovi poizkusi, katere j« izvršil pred Ameriško družbo za klinično preučevanje, so pokazali, da je v 10.000 delih fiziološke raztopine razredčeni penicilin v 96 urah naredil popolnoma neškodljivo kulturo atrep-tekokov. Močnejša raztopina penicilina pa more še zvečati nltrost rnteevanj« bakterij. Nadaljne poizkuse so Izvajali v medicinskem oddelku kolumbijske univerze in v prezbltertjanskl bolnišnici v New Yorku. Ugotovili so, da je penicilin zelo ..učinkovit pri uničevanju neverjetno velikega števila vrst bakterioloških organizmov. Med tem) so bakterije, ki povzročajo gnojenje ran, klice, ki *• pogostoma prisotne, pri pljučnici, vnetju možganske mrene ln pri Z8strupljenju krvi, Učinkovitost penicilina je različna j pri raznih vrstah bakterij, Razne trgovske tvrdloe, ki Jih Je trenotno sedem, gojili'ln prlpav-liajo današnji penicilin. Nekatere šo’e V T- Svoie«t» r»rvo.G, druge pa — n. pr. Merck & Co., E R. Squtbb and Sons in Charles Pfizer Sc Co. — so Izvršbe razen proizvodnje Se zelo obsežna preučevanja o lastnostih in učinkovitosti penicilina. Najvačja neprllika pri izdelovanju penicilina Je bila dozdaj nestalnost njego »i kakovosti. Zgodi se, d« je prvi pridelek učinkovit in čist, naslednji pa ima majhno učinkovitost ali je sploh nima ter je zato neuporaben. Vso proizvodnjo prevzamejo ameriška vojska, mornarica ln družba za zdravstveno slubbo, ki Izvršuje poizkuse v raznih zdravstvenih ustanovah za civilno prebivalstvo. V zadnjem času dobe to zdravilo tudi bolnišnice za zdravljenje bolnikov v najnujnejših primerih. Dozdaj še m uspelo ugotoviti kemijskega sestava tega zdravila, tako da trenutno še ne moremo misliti na sintetično proizvodnjo penicilina, ki bi omogočila dobavljanje večjih količin. Toda mnogi kemiki, ki preučujejo penicilin, menijo, da bo njr-ovo kemično »gradnjo kmalu mogoče ugotoviti. Verjetno je, da bo v času, ko bo to civilnemu prebivalstvu, cena že take nizka, da bo omogočeno zdravljenje vsakemu človeku. Zelo omejena proizvodnja je vzrok, da je cena penicilina — 200 dolarjev za milijon enot — tako visoka, da bi .sl ga povprečen človek v presti prodaji ne mogel nabavili. Nobena bolnišnica, kateri dodeljuje državna zdravstvena služba majhne količine za zdravljenje hjenlh bolnikov, ne sme ničesar zaračunati za uporabljeni penicilin. Trenotno je dovoljena uporaba tega zdravila le za brezupne primere obolenj ln za one bolnike, katerih zdravljenje bi moglo prispevati k podatkom o uporabnosti tega zdravila pri novih boleznih. Kot primere težkih obolenj, katere so zdravili v prezbiterijanski bolnišnici v New Yorku, naj navedemo sledeča dva bolnika: Petdesetletna Američanka Je bolehala na cirozi jeter in Imela zastarelo vnetje desnega gležnja. Vnetje je bilo posledica »voječa-srepa kostnega zloma. Za zdravljenje so uporabili zdravniki sul-fadiac n, toda tri dnj po izvršeni JC, Utt V UCU5U, no UO laumtii, i uufl tu un; iftviueni zdraHte r»s «r'ošno upiorabo :t di I operaciji eo nastale pri ženi kom- plikacije na ledvicah. Zdravljenje | ratlvnro očistili vneta mesta gnoja ’ lii končno uporabili penicilin. V 36 urah so izginile otekline in je prenehalo vnetje. Bolnikovo stanje se je stalno boljšalo. s sulfamldi so za nekaj časa prekinili. Nogo so dali v mavčni ovoj, toda vnetje ni prenehalo. Ko so začeli bolnico ponovno zdraviti » sufamldl, so zdravniki videli, da je to zdravljenje brezuspešno. Po treh mesecih so začeli misliti na amputacijo noge. Povrhu vsega se j« pojavil na obrazu bolnice še šen. Tedaj so jo začeli zdraviti s penicilinom. Po štiriindvajsetih urah Je vročina padla na normalno višino. Po preteku enega tedna je bila rana čista in zaceljena. Znaki vseh drugih obolenj *o izginili naslednji teden, tako da je mogla za pustiti bolnica zdrava bolnišnico. Dva in dvajsetletni mladenič je prišel v bolnišnico z zelo nevarnim vnetjem spolnih organov. Pred vstopom v bolnišnico so ga zdravili, s streptozolom, katerega je užival v velikih količinah. Pri pregledu so ugotovili zdravniki tako majhno količino rdečih krvnih telesc, da je pomenilo to že kar nevarnost za bolnikovo življenje. Nadaljna uporaba sulfamtdov je bila za zdravljenje Izključena. Izvršili so dve transfuziji krvi, ope- za zdravljenje opeklin ob požaru, ki je izbruhnil v nekem nočnem zabavnem lokalu v Bostonu. V splošni bolnišnici so uporabili zdravniki pri vsakem ponesrečencu sulfadiacln, da bi z njim preprečili streptokokom okuženje ožganih delov telesa. Ako je imel bolnik šest dni pozneje še vročino, je dobil vsake štiri Ure po eno injekcijo (5000 enot) penicilina v mišičevje. Zanimivo je, da ni umrl noben bolnik, ki je dobil penicilin, zaradi zastrupi jen ja krvi po stafl- lokoklh. Vojaška zdravstvena služba je morala v vsaki vojni voditi velik boj proti spolnim boleznim. Tudi tu obljublja penicilin velike im hitre uspehe. Klinika Mayo poroča o nekaterih presenetljivih uspehih zdravljenja kapavice. Akoravno je bila infekcija že nekaj tednov stara, jo povzročilo zdravljenje s penicilinom, da so že po 5 in pol do 48 urah po uporabi peniotllna po. nehale bolečine in izginile težave, ki spremljajo to bolezen. V sedmih dneh je bolnik popolnoma ozdravel. Penicilin se je tako nenadejano pojavil in potreba po njem je bila tako nujna, da so nerešena že mnoge vprašanja, ki se tičejo »njegove uporabe. Zdravniki nimajo nobenega podobnega zdravila, da bi se mogli P» njem ravnati. Niso bili in še vedno niso na jasnem, s čim prav za prav zdravijo bolnike. Korali so izdelati nove postopke za dajanje tega zdravila bolnikom. Ko so vršili te poizkuse, niso niti vedeli, ali bo zdravilo bolje učinkovalo kot raztopina ali v obliki suhih kroglic. Pri tjilšlh je bil učinek v obeh oblikah enak. Toda miši so nekaj drugega kot človek. Postopoma so ugotovili S poizkusi, da je vbrizgavanje v mišičevje v kratkih presledkih za človeško tele. najučlnkbvitejše. Pogoste injekcije so potrebne, ker teld hiltro izloča zdravilo. Danes je običajna Količina 10,OX) enot penicilina. Toča tudi glede tega niso mnenja zdravnikov enava. Vojaški zdravniki na vzhodni fronti uporabljajo že nekaj mesecev podobno zdravilo, katero na-zivajo «quartosol». Nedavno izdano sovjetsko zdravniško poročilo poudarja, da je moglo 70% ranjenih sovjetskih vojakov nazaj v bojno črto, za kar se morajo zahvaliti zgoraj navedenemu zdravilu. Sovjetski zdravniki uporabljajo se peko drugo ssdčavllo, ki zrlo učinkovito uničuje bakterije. Odi-stotek sovjetskih ranjenih vojakov v ki se vračajo v bojno črto. je mnogo večji, kot Je bil v ameriški vojski, dokler so uporabljali zdravniki pri zdravljenju zastrupljenj, pEstalih^ pri ^ ranah, le-še sulfamlde. Seveda je odvisno to število tudi od drugih člnlteljev, predvsem od tega, kakšne ranjence po okrevanju nju še pošiljajo na bojišče. Dandanes pomeni penicilin najvažnejše orožje v rokah zdravstvene službe ameriške vojske. Uporaba za Člvllno prebivalstvo Je danes še maihna, toda dobro je, da vemo, da uporabljajo to čudodelno zdravilo žč v vojaških bolnišnicah ‘a r.a leži v njem velika zdravilna moč, ki bo v bližnji bodočnosti na vsemu