Novo mesto, 19. novembra 1954
Ceno 10 din
S+ev, 46
Leto V.
Lastniki in Izdajatelji: Okrajni .odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Uredništvo in uprava; Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva In uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 618-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani,
Tednik okrajev Črnomelj, Koč
OD TEDNA DO TEDNA
Ko Jfc nedavno mali obrtnik lz kairskega predmestja Mah-mud Abdel Laiif po naročilu vodstva stranke »Muslimanskih bratov« na mitingu v Kairu osemkrat ustrelil na predsednika egiptovske vlade Naserja, si je malokdo predstavljal, kakšne posledice bodo imeli atentatorjev! streli.
Latif je osemkrat ustrelil In vseh osemkrat zgrešil. Polkovnik Naser je ostal živ. Klobčič dogodkov se je začel odvijati. La-tifa so zaprli. Potlej so se začele vrstiti aretacije: petsto voditeljev »Muslimanskih bratov« bo poslali za zapahe, med njimi njihovega vrhovnega poglavarja El Hodeibija ter oba voditelja terorističnih oddelkov te organizacije za Egipt in aa kairsko področje.
Preiskava je pokazala presenetljive stvari. »Muslimanski bratje« so hoteli ubiti ne samo Naserja, temveč vse člane Revolucionarnega sveta, razen tega pa še zapreti 150 častnikov, ki so desna roka Revolucionarnega sveta in Naserjeve vlade.
Na državni udar so se dobro pripravili: dva milijona simpati-zerjev so imeli, od tega pol milijona organiziranih članov, na razpolago so imeli okrog 25 milijonov dolarjev, skladišče orožja, zaupnike v vojski...
Toda Naser ni opravil pred dvema letoma samo s Farukom in njegovo kliko, znal je stopiti na prste tudi »Muslimanskim bratom«. Zaroto so zatrli. Množice niso podprle verskih fanatikov iz vrst »Muslimanskih bratov« ampak Revolucionarni svet, Naserja in njegove. O tem priča zlasti izjava egiptovskih sindikatov, ki so docela podprli vladne ukrepe.
Ob zaključku obračuna so strmoglavili tudi predsednika republike generala Nagiba, Dokazali so mu, da je ne samo pred leti zagovarjal dejavnost »Muslimanskih bratov«, temveč je bil tudi zdaj povezan z njimi in soglašal z njihovim nasprotovanjem anglo-egiptovske-mu sporazumu o Sueškem prekopu, ki ga je sklenila Naser-jeva vlada.
Spričo vsega tega je treba poudariti: Naser je nedvomno najnaprednejši državnik, kar jih je bilo v zadnjih desetletjih na krmilu egiptovske države. Glede Sueza je dosegel pomembno zmago. Prvi Je bil, ki Je začel deliti kmetom veleposestniško zemljo. Toda to so šele začetki. Da pa bi Egipt napredoval, mora dokončno likvidirati zaroto verskega fanatizma. Tega pa ne bo mogoče storiti, če ne bo rešil malega egiptovskega človeka skrajne bede, v kateri živi. Za to pomeni Naserjev udarec po »Muslimanskih bratih« vendarle samo konec začetka egiptovske revolucije.
Preteklo soboto je SZ poslala noto 23 evropskim državam. V njej Je predlagala, naj bi se 29, novembra v Moskvi ali Parizu sestali predstavniki vseh teh držav, pa tudi ZDA ln Kitajske Na konferenci bi razpravljali o ustanovitvi sistema evropske kolektivne varnosti.
Na Zahodu je sodba o tej noti skoraj soglasno takšnaie: njen cilj je, preprečiti potrditev pa-riSklh in londonskih sporazumov ki jih Je podpisalo devet držav V bistvu gre pri tem za proglasitev suverenosti Zahodne Nemčije, za njeno oborožitev In vključitev v Zahodno evropsko zvezo, oziroma Atlantski pakt. . Zato sodijo na Zahodu, da je treba najprej počakati, da parlamenti odobre te sporazume, potlej pa bi se morebiti dalo a FZ meniti o splošni evropski konferenci, prej pa ne.
Le nemški socialni demokrati »o drugačnih misli. Ti sodijo, da bi konferenca o evropski varnosti, kakršno predlaga SZ, olajšala združitev Nemčije, čeprav poudarjalo, da ima Moskva seveda pri tem svoje račune, ko zahteva to združitev, zahodne države pa spet svoje.
Prire priprave za formiranje toimin ¥ novomeškem okraiu
Pri okrajnem odboru SZDL Novo mesto je bil predikrat-kim imenovan posebni odbor, ki bo začel zbirali posebne podatke za osnovanje komun v okraju. Tudi v kočevskem in čraomeljskem okraju veliko razpravljajo o komunah ter o konkretnih predlogih za njihovo število, o teritorialnem obsegu posamezne komune in drugem. Vse kaže, da bomo imeli tudi na Dolenjskem komune zelo verjetno že prihodnje leto-
O komunah se pri nas že nekaj ča9a obširno razpravlja, v posameznih okrajih z močnejšim gospodarstvom pa so jih že začeli oblikovati. O pomenu komun v naži današnji stvarnosti, ki narekuje nastanek komun, smo mi že veliko pisali in posredovali bralcem osnovne misli naših vodilnih ljudi o komunah. Vendar razprave na nekaterih sestankih in konferencah kažejo, da ljudem le še ni povsem jasno, zakaj gre. Seveda so se pojavili pri tem tudi stari »preizkušeni« mojstri potvorb, ki tolmaičojo že samo besedo komuna taiko kot ustreza njihovim ciljem. Besedo komuna so gladko raztegnili na komunizem in s tem, če5 sedaj pa gremo v komunizem, begajo nevedne ljudi prav tako, kot so jih v času, ko smo začeli graditi zadružne domove tz govoricami, da bomo imeli v njih skupne kotle za hrano in celo skupne postelje, O vrednosti takih izmišljotin, pa tudi drugih, so se naši ljudje lahko temeljito prepričali, da so brez vsake cene, toda s točno določenim   ciljem njihovih
avtorjev. Tako je tudi s takim tolmačenjem komun.
Beseda komuna ni nič drugega, kot z drugo besedo občina, v organizacijskem smislu pa pomeni določeno, zaokroženo gospodarsko samoupravno enoto. Prav asato ni mogoče nikjer naprej določiti, koliko prebivalcev bo štela bodoča komuna in kako velik obseg bo imela, ker je na koncu konca združenje občin v komune le stvar hotenja prebivalcev teh občin, da si hočejo ustvariti skupno komuno.
Mi pri nas ves čas govorimo o decentralizaciji državne uprave in odmiranju države kot posebnega organa upravljanja ter postopnem prenašanju upravnih poslov na vedno širši krog državljanov. To decentralizacijo mi tudi že več let izvajamo, sporedno z razvojem našega gospodarstva. Ta gospodarski razvoj in dosežena stopnja v graditvi socializma, narekujeta tasta-novitev komun kot nadaljni krepak korak na poti prenašanja upravnih poslov neposredno na državljane, kajti sedanje oblike družbene uprave postajajo ovira hitrejšega razvoja pri nas-
Komune bodo nadomestile sedanje občine, zveze komun pa sedanje okraje. Seveda bodo tako komune kot zveze komun po teritorialnem obsegu znatno večje kot so dosedanje občine in okraji. Prav tako bo njihova vloga v družbenem upravljanju mnogo širša. In ravno v tem je tudi njihov smisel in pomen. Komuna bo samostojna upravna edinica, ki bo reševala vsa gospodarska,   kulturno pro-
Dva zelo različna sestanka SZDL
Po dobro pripravljeni občinski konferenci vsega aktiva so imeli v Sentrupertu 9. novembra zvečer množičen sestanek SZDL.. Udeležba je bila izredno velika, okoli 180 do 200 ljudi. Tako pripravljen sestanek kot j« bil ta, bi morali biti vsi, potem ne bi bilo treba vpraševati, zakaj nI ljudi na sestanek. Za ta sestanek v Sentrupertu so pripravili Člani odbora obširen dnevni red, ki je obsegal poročilo obč. LO o delo odbora, poročilo o delu kmetijske zadruge ln njenih odsekov ter poročilo o delu OLO Novo mesto, zlasti pa o komunalnih delih v okraju. Ta izčrpna poročila so sprožila živahno razpravo o vseh problemih. S takim sestankom so bili udeleženci in prireditelji lahko zadovoljni. Na nJem je bil tudi sprejet sfcleip, da bodo članstvo SZDL povečali.
Tudi v Gabrju so imeli prejšnji teden množični sestanek SZDL, Namesto da bi se bili lepo pogovorili o vrsti gospodarskih ln drugih problemov, ki jih je v Gabrju več kot dovolj, jc nastalo splošno vpitje ln prerekanje samo o tem, kdo je dobil morda %a orehovo lupino več pomoči tn kdo Je dobifl manj. Gabrčani trdijo, da je dobil kredit za obnovo hiše aktivni domobranec, torej okupatorjev pomagač. S to trditvijo hočejo nekako dokazati, da okraj, oziroma okrajna odbora
ZB in SZDL podpirata bivše okupatorjeve pomagače, borce pa ne. V resnici pa so sami domačini odločali, kdo bo dobil kredit za obnovo v vojni poškodovanih hiš. Cs Je bilo res kaj narobe, morajo predvsem preizkusiti lastno iskrenost.
Cas bi bil, da bi tudi v Gabrju nehali na sestankih obravnavati osebne koristi posameznikov ln bi se resno razgovori 11 o vrsti gospodarskih in drugih zadev ter ukrepih za izboljšanja
svetna, zdravstveno socialna, in druga vprašanja določenega področja povsem samostojno, zvezna komuna pa bo reševala le tista skupna vprašanja, ki jih ne more rešiti posamezna komuna (N> pr. večje bolnišnica ali bolnišnice sploh, bodo morale biti pod upravo zveze komun, ker vsaka komuna ne bo mogla imeti svoje bolnišnice.) Jasno, da se ta postavlja vprašam je ekonomske moči posamezne komune. Prav to vprašanj© je bilo vzrok prvotnega predloga, naj bi najprej ustanovili komune v talkih središčih, ki imajo dovolj močno gospodarsko podlago. Ker pa bi to pomenilo dvojni sistem državne uprave v republiki, je bil ta prvotni predlog zavrnjen. Na mesto tega je sedaj na osnovi širokih razprav sklenjeno, da je treba osnovati komune hkrati v celi Sloveniji. Ta zaključek je tudi vzrok, da smo začeli na Dolenjskem resneje razpravljati 0 komunah in se pripravljati nanje-Vprašanje pasivnosti posameznih komun se bo verjetno reševalo tako, da bo zveza komun razpolagala z določenim odstotkom dohodkov komun za uravnovešenje proračuna gospodarsko pasivnih.
Se eno vprašanje je, ki naše nevedne ljudi bega, in to je sedež komune, ki bo za mnoge gotovo bojj oddaljen kot je bil sedež občin. Toda, ta strah je brez osnove. Vsaka komuna bo imela na sedežih sedanjih občin, ali pa v večjih krajih {kje bodo, je skrb samih prebivalcev) svoje izpostave ali manjše urade; tu bodo državljani lahko opravili vse tiste manjše posle, ki so jih sedaj opravili na občini.
Sodeč po dosedanjih razgovorih, predlogih in razpravah, bodo na območju novomeškega okraja verjetno štiri komune. Škocjanska in šentjer-nejska dolina kaa komuna, druga bi obsegu, i v glavnem bivši okraj    Trebnje, tretj*
področje Suhe krajine in Dolenjskih Toplic, četrta pa območje Novega mesta z okolico ter podgorjanskim sektorjem Taka razdelitev je sedaj le še najbolj verjetna domneva, končno razmejitev bo dala razprava s prebivalci in raz nimi gospodarskimi, kulturnimi, prometnimi in drugimi gospodarstva, brez katerih se j pokazatelji, ki jih sedaj zbi-tako v Gabrju kot drugod ne bo ra posebna komisija. Dolžnost izboljšal življenjski nivo, pa če vseh je, da ji pri tej nadvse jim družba postavi hiše vsem zapleteni in odgovorni nalo-zastonj. gj pomagamo.
Dolenjska je dobila farmacevtski laboratorij
Prejšnji teden Je Dolenjska dobila novo podjetje —• v Novem mestu so izročili svojemu namenu farmacevtski laboratorij »Krka«, prvi v Sloveniji ]n četrto tovrstno podjetje v državi.
Moderni obrat, ki Je velika pridobitev za Dolenjsko, so si ob začetku redne proizvodnje zdravil ogledali zastopniki ljudske oblasti, političnih organizacij ter zastopniki sorodnfh podjetij v državi, tako sekretar okrajnega komiteja Franc Pir-
Pred prvim občinskim praznikom v Metliki
Spored prireditev:
tO. nov. ob 20. url nastop pevskega zbora »Svoboda« Is Kamnika 21. nov. ob 20. url  koncert metliške godbe 13. nov. ob 19.30 url kino-predstava
24. nov. ob 19.30 uri kino-predstava
25. nov. ob 15. url na Suhorju svečano zborovanje in odkritje
plošče padlim borcem
ob 20. url v Metliki telovadna akademija ff. nov. ob G. uri budnica
ob 9. url   svečana seja LOMO Metlika ob 10. url zborovanje In odkritje spominskih plošč In
spomenika »Belokrnnjskega borca« na trgu
v Metliki
ob 20. uri Flnžgar: »Veriga« (KUD »Janez Marentlč)) Ve* teden je odprt Belokranjski muzej ln Razstava partizansko fotografije.
Od 5. do 12. decembra bo v Beli krajini Kmetijski teden
V počastitev desete obletni- | Kmetijski strokovnjaki iz vse ce prvega posvetovanja kme- Slovenije bjdo organizirali ti j stih strokovnjakov na 1 manjše ekipe strokovnjakov, <rsvo!>ojenem ozemlju Bele ki bodo r tem tednu imeli krajine v Dobličah je skle- strokovna predavanja v vseh nilo društvo kmetijskih inže- ! občinah. Ker bodo ekipe osta-nirjev in tehnikov prirediti i le po v;č dni v enem kraju, v Beli krajini kmetijski teden ; bodo coenem s predavanji in v dneh od 5. do 12. decembra, strokovnimi nasveti proučevale (udi razne kmetijske in splofne gospodarske razimere nn rasi- Skupno s kmetijskimi strokovnjak: bodo delali v tem tednu tudi gozdarski in veterinarsk' strokovnjaki ter ekonomisti. To bo skupni doprinos teh strokovnjakov za hitrejši nospodarski razvoj Bele krajne. Ob zaključku tedna se bodo zbrali vsi na največjem državnem posestvu Bele krnjne. v Mestnem logu pri MetliM, in proučili pogoje za bodoči razvoj tega posestva.
Vreme
za ča: od 20. do 28. nov. Do kona tepa tedna suho, lepo vrnil V jasnih nočeh mraz. V prihodnjem tednu nestalno s padavuami. SncR do nižin, ■lasti okog 27. novembra.
kovic, predsednik OLO Viktor Zupančič, direktor Kemofarma-cije v Ljubljani magister Ru-pert, direktor »Mecnke« iz Zagreba tov. Supiio, direktor «Sr-bolekaa lz Beograda magister Tomič in drugi.
Novo podjetje Je nastalo v zelo kratkem času; po izjavi strokovnjakov je najmoderneje opremljeno, brezhibno urejeno v prav vsakem oziru. Farmacevtski laboratorij »Krka« bo izdeloval več vrst zdravi", že sedaj, na začetku. Jih izdeluje 20 vrst. S prvo pošiljko zdravil, ki so Jo poslali na trg, so cene nekaterim zdravilom znižali za 10 odstotkov. Kolektiv si bo prizadeval, da bodo zdravila »Krke« čim bolj kvalitetna in čim cenejša.
Ta laboratorij Je vsekakor uspešen začetek za industrijski razvoj tovarne zdravil v Novem mestu. Za njegov nastanek m ureditev ima največ zaslug magister farmacije Boris Andri-Janlč, predsednik mestne občine Novo mesto.
OBOBO
IAE5T0
	
	
	
ž"--t	;;;.;::v: >:"'>'? i. .V
Na državni praznik 29. novembra bo izročen svojemu namenu eden najlepših dijaških domov v Sloveniji — Dijaški dom Borisa Kidriča v Črnomlju
Ob 50 letnici arhitekta,
3HOBOIOilOBCJIiiQ
16. novembra 1954 je dopolnil petdeset let naš novomeški rojak arhitekt Marjan Mušič. Vsak Novomeščan pozna visokoraslega moža, ki pogosto obiskuje novomeška gradbišča, ali pa ob mehki luči večernega neba hodi po novomeških ulicah in. z ostrim očesom arhitekta in toplim žarom umetnika v mislih lušči zanemarjene in iznakažene, pa čeprav še tako skromne lepote stavbnih gmot, hiš ali celo ulic našega mesta. Arhitekta Mušiča poznajo delavci in zidarji, poznajo ga gradbeniki, ki delajo po njegovih načrtih in navodilih. Prav posebno pa ga poznajo in cenijo vsi, ki jim je skrb za napredek in lepoto našega mesta ne samo uradna dolžnost, ampak tudi zadeva srca. Saj najdejo vedno in ob vsakem času pri našem rojaku vso iskreno in vsestransko pomoč pri reševanju mnogih ne ravno lahkih regulacijskih in urbanističnih problemov našega mesta. Zato je prav, da se ga naše mesto ob njegovem življenjskem prazniku spomni in mu iskreno čestita.
Rojen je bil Marjan Mušič v Kandiji in je vso svojo mladost preživljal ob Krki, sredi dolenjske pokrajine. Po končani gimnaziji se je pri mojstru Plečniku posvetil študiju arhitekture in po diplomi delal kot arhitekt med drugim tudi v Splitu, Mariboru in Ljubljani, Po osvoboditvi je bil kmalu poklican na vseuči-liško stolico fakultete za arhitekturo a? Ljubljani. V teh neka) skopih potezah zunanje življenjske poti arhitekta Mušiča pa je skrito toliko dela in ljubezni, borb in uspehov, da jih v takem prigodnem Članku, katerega naj nam jubilant ne Šteje v zlo, ni mogoče zajeti.
Kdor bi podrobneje motril delo Marijana Mušiča, bi brez dvoma dognal, da je v srčiki njegovih snovanj, v jedru njegovega dela globoko nekje včrtana ljubezen do mesta in okolja, v katerem se je rodil in doraščal, v katerem so izzvenele prve sanje mladega, za lepoto močno zavzetega fanta. Daleč od vsakdanjega lokalpatriotizma je njegova zavzetost za rodno mesto, vsa podobna mladi ljubezni, ki rii-koli ne onemi.
Prvič je noš petdesetletnik opozoril nase v Novem mestu v letih po prvi svetovni vojni. Na Šolskih klopeh naše gimnazije smo se takrat srečevali mladi gimnazijci le z nekaj let starejšimi tovariši, ki so jih že ostro zresnili težki meseci in leta, preživeti v vseh grozotah strelskih jarkov. V vomladi 1919 so se vračali za daljši ali krajši čas tudi oni, ki j\h je vojna matura že iztrgala srednii šoli. Razumljivo, da Je takrat vrelo v vseh teh mladih glavah. Bil je to čas Mirana Jarca, Antona Podbevška, Božidarja Jakcain drugih. V Novem mestu, kjer
Iz Predgrađa
7. novembra je bil sestanek (Manov ZK in ostalih množičnih organizacij. Sestanka sta se 'ideležlla tudi predsednik OLO 4ov. 2unlč In podpredsednik tnv. Belopavlovlč. Tov. predsednik se je prljavi] k bespdi ln ^ndal zunmlepolltlčni proslod. "pr so poslušalca zanimali zla-M zadnji dogodki v zvezi s Trstom *n odnosi na?e države s Sovjetsko zvezo, je posebej obširno govoril o njih.
V i> V
so bile Se vedno žive literarne tradicije od Ketteja in Puglja, pa preko Cvelbarja, Turka in Gorenjka do Mirana Jarca, se je razbohotilo sicer kratkotrajno, pa tako intenzivno ukvarjanje z vsemi možnimi teoretskimi vprašanji, kot morda nikdar dotlej. Osnova, jedro in žarišče vsega pa so bila vprašanja estetike, lepote, literarnega dela in umetniškega, slikarskega in kiparskega snovanja. Ne prej ne slej ni Novo mesto živelo v takem tempu. Stara, umirjena in cvičkarsko razpoložena ali v nekako umišljeno patricij-stvo togo zapeta meščanska družba kar do sape ni mogla. Na čitalniškem odru se je vrstila igra za igro, v njih pa so nastopali med drugimi Janez Cesar, Markič, Pirnat itd. Igram so sledili literarni in
recitacijski, glasbeni in pevski večeri. Višek vsega pa je pomenila vrsta prireditev ob otvoritvi prve umetniške razstave v letu 1920. Razumljivo, da je yps ta opoj zajel tudi gimnazijsko mladino. Takrat so se poleg že znanega Mirana Jarca pojavljala imena Zdenka Skalickega, Vladimira Premruja in drugih. Slavko Grum je kljub odhodu iz mesta bil še vedno povezan s tem rodom. Na umetniški razstavi Pa se je poleg Božidarja Jakca in Jožeta Cvelbarja predstavljal tudi mladi rod. In med njim Marjan Mušič. Ne trdim preveč z ugotovitvijo, da so prav ta leta bila odločilna za ves njegov nadaljnji razvoj. Mlademu iskalcu lepote se v zrelih letih harmonično pridružuje tudi njen tvorec, čeprav slikarsko platno ni več glavno področje njegovega ustvarjanja, je vendar tudi tej svoji ljubezni ostal zvest, kar očituje tudi vse njegovo delo ; arhitekta — umetnika.
Ni tu mesto   za strokovni razbor dela, ki ga naš jubi-j lani opravlja bodisi kot profe-' sor na fakulteti za arhitekturo bodisi kot snovatelj mnogih načrtov za naša mesta od ; Zadra do Celja. ■ To je posel I bolj poklicanega peresa. Poudariti pa je treba ob tej priložnosti njegovo delo za rodno mesto.
V prvih letih po osvoboditvi se je zdelo, da bo Novo mesto Se dolgo ostalo v vsej zanemarjenosti in razbitosti v katera ga je pahnilo večkratno bombardiranje sovražnih letalskih sil v času osvobodilnega boja. Ko pa je postalo važno vprašanje ureditve zvezne ceste, ki vodi skozi sre-, dino mesta in za tem nujno
tudi vprašanje obnove ln ureditve mesta sploh, je prišel čas za poseg arhitekta Mušiča v oblikovanje zunanjega lica središča Dolenjske,
Vrača se v svoje rodno mesto z vsemi bogatimi izkušnjami in dragocenim znanjemt ki ga je še izostrila in obogatila vrsta študijskUi potovanj v inozemstvo. Z očesom umetnika je vpijal vase lepotne stvaritve starih mojstrov, z razumom znanstvenika je analiziral njih delo in tako ustvarjal tisto svojo notranjo silo, ki s pravim občutjem in sigurno roko pristopa tudi k najbolj delikatnim problemom urejevanja mešata, danega okolja ali arhitekturne gmote tako, da jim ostane ves historični in lepotni pnačaj ali ga znova oživi, obenem pa ga prilagodi zahtevam sodobnosti.
Prvo Mušičevo delo v Novem mestu po osvoboditvi je bila ureditev fasade nekdanje Fichtenauove hiše na Glavnem trgu, kateri je vrnil nekdanjo monumentalnost stare meščanske hiše. V rcnolikem mnenju o rešitvi ožine na Vratih je z resnično prekinjenim čutom ustvaril okolje, ki je do danes nedvomno najlepši mestni predel in je s plastično dopolnitvijo spomenikov in spominskih plošč ves posvečen spominu na osvobodilni boj našega naroda. Staro in zanemarjeno poslopje nekdanje Križatije je po njegovih zasnovah postalo dostojen dom Dolenjskega muzeja in predstavlja obenem vzorec pravilne spomeniškovarstvene obnove skoraj 400 let stare stavbe. Studijska knjižnica more le arhitektu Mušicu vedeti hvalo va ureditev njenega poslov ja na Vratih, ki je eno med pom.emhnimi reprezentančnimi stavbami mesta. In prav za petdesetletnico se dovrsujejo dela na dosedaj naši največji etavbi, grajeni o~irom.a obnovljeni po njegovih načrtih. Na Glavnem trnu je vstal iz razvalin nekdanji stari in kasneje večkrat pre-zidani Stiski dvorec, poleg njena pa poslanje Naredne banke, delo njegovega prijatelja arhitekta Trenza.
Tako kot te vidne stavbe v našem mestu r>a je važno in pomembno tuđi delo, ki pa v svojem ateljeju opravlja s podrobnim študijem in privrnv Ijanjem načrtov za ureditev celotnega historičnega d^a Novega mesta, in ki ga ho mogoče posfovonva izvesti šele v vrsti vrilinrintih let.
Arhitekt Mušič je obenem nlavni svetovalec pri vseh naših spomen.išTcovarstv^nih problemih hođisi na no''>i"n'-"', kot vri Zavodu za spomeniško varstvo v J.jvhljnni.
DtooI Marjan.' Ne tomeH mi teh nekaj vrstic, ki Se zdaleč ve zajemajo vsega, kar bi s Tvojim delom, v zvezi bito treba novedaM. in Jr> 7>nTj pri-jateljske rrm'vi^e^^ce. $n) veš, kako le. Če srečaš nrHa-telin It mlad'h dvi. na wn čestitaš k vetftejtetemu rojstnemu dnevu. TrtTco fe, kot da hi se za?rl v tolmun, v katerem ?arj še vsa bleščavn fhladih tet, nad njim va se otojnt' krik ietenikm ptic. Pa ne takih zvokov, prijatelj! Da M še đolftn M? ohravien r>t>g Tvoj mlovfl ~nr )n vsa veVika t^omr-rt Tnoi'"'b ■»»•oTifj Trt. 1r-di v korist namena mesta, TI voščimo vsi Tvoji prijatelji. <
Stran 2
»DOLENJSKI LIST«
Stev. W T
Kabo bom
1 Nali vinogradniki bodo gotovo
veseli novice, da dobimo v prihodnjih mesecih Zakon o pospeševanju vinogradništva. Zakom bo dal osnovne smernice za obnovo ln uspešni razvoj te Izredno važne panoge našega kmetijskega gospodarstva, hkrati pa bo tudi zajamčili izdaiteio pomoč naša družbene skupnosti za razvoj vinogradmištva. Z oziroem na ta zakon in pa z ozirom na grenke skušnje naše vinogradniške prakse, posebno v zadmjih desetih letih, bi rad dal našim vinogradnikom vsaj nekaj osnovnih načel za napredno vinogradniško proizvodnjo.
Za vinograd izbiraj samo taka zemljišča, ki imajo vinogradniško lego I
Rajo-nizacija vinogradniških površin, katero bomo začeli izvajati prihodnje leto, bo točno določila predele ln parcele, ki pridejo v poštev za vinograde. Druga zemljišča se ne bodo smela uporabljati za sajenje z vinsko trto. Na ta način se bo zaščitila in zagotovila kvalitetna proizvodnja, hkrati pa bo zajamčen obstanek tistemu dedu našega prebivalstva, ki živi na takih terenih, kjer edino in najbolje uspeva vinska trta.
Pri napravi novega vinograda upoštevaj samo take sorte in podlage, ki so s Trsnim izborom za LRS predpisane za tvoj okoliš!
V naših starih in opešanIh vinogradih imamo mešanico najrazličnejših sort, zato tudi kvaliteta ne more ustrezati. Novi Trsni izbor določa za področje Dolenjske naslednje sorte:
Krško-gorjanski okoliš s Po-
savjem:
a) Glavne sorte (80'/»): žametna črnina ali kavčina, modra frankinja in rdeča kraljevina.
b) Postranske sorte (20°/«): laški rizling, rizvanec in sorte za zobanje {2'/«).
Novomeško-mokronoški okoliš:
a) Glavne sorte (80'/»): žametna črnina ali kavčina, modra Irankinja in rdeča kraljevina.
b) Postranske sorte (20°/*): modra portugalka, laški rizling, rizvanec in sorte za zobanje (2'/.).
Belokranjski okoliš:
a) Glavne sorte (dve tretfjlnl): žametna  črnina   ali kavčina,
modra franddnja ln«modra portugalka. Ena tretjina pa belih: laški rizling, zeleni silvanec in rdeča kraljevina. Tudi tu obsegajo glavne sorte 80'/».
b) Postranske sorte (20'/«): modri burgundec, rizvanec in sorte za zobanje (5*/»).
K rSko-gor jamski okoliš s Po-savjam ter Novomeško-mokronoški okoliš sta po Trsnem izboru določena za pridelovanje cvička, belokranjski okoliš pa za črnino. Metliška črnina in dolenjski cviček morata dobiti
spe* svoj zasluženi sloves med
silo venskimi vini. Tudi projektirani novi kleti v Metliki ki pod Trško goro imata ta namen.
Od ameriških podlag pridejo za ustrezajoče tipe zemljišč v poštev: Riparlja portailis, Kober, Teleki, Goethe ln Montikola.
Za saditev vinograda uporabljaj izključno prvorazredne cep-lenkel
Prvorazredna ceplemka mora Imeti dobro zaraščeno cepleno mesto, dobro razvite korenine in primerno dolge in dozorele roz-ge. Iz prakse dobro vemo, kako se maščuje slab material. V bodoče bomo v trsnlcah morali vzgajati selekcionirane ceplenke to se pravi, da morajo cepiči potekati od zanesljivih, rodnih in zdravih trsov. Vinogradi, ki so posejan! ■ selekcioniranimi ceplenkami dajo do 30'/» večji pridetlek.
Posveti vso pozornost pravilnemu sajenju ceplenk!
Sajenje moramo pravočasno opraviti in paziti, da sadimo ceplenke v pravilno globino. Predhodno moramo seveda dobro pripraviti zemljo. Sveži gnoj ne uporablja j mo, temveč le dobro dozoreli kompost. Za pripravo komposta uporabimo in Izkoristimo prav ves material, ki ga imamo v bližini vinograda ali drugod. Pripravi komposta moramo v bodoče posvetiti mnogo več pozornosti, ker je to izredno važno gnojilo ln nadomestek hlevskega gnoja, katerega nam navadno vedno primanjkuje.
Izogibaj se pregostega sajenja!
Pridelek grozdja v vinogradu ne zavisi od števila trt, temveč od tega, koliko Ima tnta na razpolago hranilnih snovi v zemlji. V bodoče bomo vsekakor morali jemati širše razdalje, ker predvidevamo, da bomo morali zaradi pocenitve proizvodnih stroškov začeti če že ne s strojnim pa vsaj z vprežnlm obdelovanjem naših vinogradov. Vinogradniki dobro vedo, koliko znoja ln koliko stroškov požre ročna obdelava. Pri obnovi vinograda, ki nam mora roditi, če ga tudi mi negujemo, par desetletij, bomo seveda mislili na to.
Tudi zadostnemu gnojenju v vinograda posveti vso skrb!
Naši vinogradi so večinoma mačehovsko pognojeni, ker ne pridelamo dovolj gnoja, ali vsaj ne dovolj dobrega gnoja. Življenje obstoječih vinogradov in pridelek pa zavisi v prvi vrsti od zadostnega gnojenja.
Zaradi tega bo že marsikje začeli s takozvanim »zelenim gnojenjem; kako se na ta način gnoji, smo v Dolenjskem listu že obširno pisali. Zeleno gnojenje z dodatkom umetnih gnojil lahko popolnoma nadomesti hlevsiki gaoj.
Vinski hram v Topolovcu
noše vinog
Pravočasno ln pravilne zaščiti trto proti boleznim in Škodljivcem!
Prav dobro vemo, da nam ves trud in znoj prav malo koristi, če ne opravimo pravočasno in
pravilno škropljenja proti peronospori ali paležu. Upoštevajmo napovedi antiperonosporne službe o datumih škropljenja, ker na ta način lahko z manjšimi Izdatki učinkovito zaščitimo naš vinograd! Leto za letom pišemo in govorimo, kako se mora pripravljati škropivo in kako se pravilno škropi, kljub temu pa na terenu vedno znova naletimo na napake, ki so za poedin-ce večkrat usodne. Sicer opažamo, resnici na ljubo povedano, v tem ozlru že lep napredek", vendar imamo še precej vino-
gradnikov, ki se trdovratno dr-
vžijo starih metod.
Agrotehnične ali obdelovalne ukrepe izvajaj pravočasno, redno ln pravilno!
Star slovenski pregovor pravi, >da je rezaitev v vinogradu pol .'trgatve, zato temu delu posveti •vso pozornost. Ne vršička j prezgodaj in prekratko, grozdje pa trgaj pozno. Pozna jesenska kop vinograda ti olajša delo v prihodnjem letu ter pomaga uničiti plevel. Kljub temu, da vinograd že leta in leta neguješ ter se brudiđ, da pridelaš čimveč, vedi, da ti v strokovnem pogledu še mnogo manjka, zato, mogoče niti ne nazadnje:
izkoristi vsako priložnost, da svoje strokovno znanje izpopolniš! Inž. Lojze Hrček
O poklicnem gleda' Ušću na Dolenjskem
Za gospodinje: Kislo zelje
Pričeli so se meseci, ko Je skoraj gotovo v vseh gospodinjstvih vsaj enkrat na teden na rrasci kđšlo zelje. A če ste doslej delale le zabeli eno kislo zelje, ali morda še kdaj sege-
Koristen tečaj za učiteljice v Metliki
Na pobudo sveta za prosveto in kulturo pri OLO Črnomelj so prejšnji teden pripravili v Metliki strokovni tečaj za u-čileljice iz vsega okraja. Na seminarju so udeleženke dobile osnovno znanje v izdelovanju raznih predmetov domače obrti, kot je pletenje izdelkov iz vrbja, iz ličkanja in iz drugih panog domače obrti. Pridobljeno znanje bodo učiteljice posredovale u-čencem v šolah, in bo verjetno poučevanje domače obrti tudi obvezni učni predmet. Organizacijo in vodstvo tečaja je radevolje prevzel zastopnik podjetja >Dom« iz Ljubljane, znani belokrajnski >ikumek« Božo Račič, ki je bil s potekom tečaja in prizadevnostjo tečajnic nad vse zadovoljen.
dinar ln sarmo, poiskuste za spremembo postaviti na mizo Surovo kislo zelje. Vzamemo 30 dkg surovega zelja, dodamo 3 žlice olja, malo sesekljane kumine, malo kisa ln popra. Postavimo na mizo namesto solate.
Dušeno kislo atelj« kot pri-kuha. Pol kg zelja operemo, če je zelo kislo, sicer pa ne-ctpranega vržemo v mast, v kateri smo zarumenile eno žlico sladkorja in nekoliko čebule. Dušimo ob robu štedilnika 2 do 2 ln pol urel dcikler ne postane ruijavo. Po potrebi vmes malo zalijemo.
Zeljnat štrukelj kot samostojna jed. Raz valjamo krompirjevo testo in. ga potrosimo z zeljnim nadevom. Nadev: pol kg kislega zelja ožmemo, narežemo in pražimo na masti ki čebuli, da se osuši in malo potemni. Ohlajenega potresemo po raz valjanem testu in potrosimo še s poprom. Zavijemo v mokro servijeto in kuhamo pol ure v slanem kropu. Razrezanega potrosimo z razgretimi, ocvirki ali praženlmi drobti-' nami.
Gradbene naloge novomeškega Partizana
Prefl dnevi so se na Loki zbrali člani gradbene komisije pri Zvezi športov Slovenije iz Ljubljane, skupno z zastopniki LOMO Novo mesto ln člani domačega Partizana. Gradbeno komisijo iz Ljubljane je vodil ing. Stanko Bloudek, priznani strokovnjak za gradnjo športnih naprav. Ogledali so si novozgrajene športne naprave na Loki, o Kaceriii so se pohvalno izrazili ter določili prostore Se ostalim objektom.
Nogometaši bodo dobili svoje Igrišče na prostoru med Portova-lom in pralnico peska »Kremen«. To igrišče bo tudi obdano z atletskimi napravami. Lokacija nogometnega igrišča je bila nujno potrebna, ker na starem igrišču v Kandljl že grade stanovanjske bloke. Mestna občina je obljubila finančno pomoč. Treba je samo najti ljudi, ki se bodo z veseljem lotili tega dela. Glavna zemeljska dela bo treba opraviti Se letos.
Določili so uidl prostor, kjer bo stal telovadni dom Partizana, in sicer v neposredni bližini Loke, da bodo telovadci lahko koristili Se ostale Športne naprave. Gradnja doma je zelo nujna, ker so Šolsko telovadnice pri telesno vzgojnem pouku že skoraj popolnoma zasedene od jutra do večera, tako da za novomeške pionirje ni mogoče več najti prostor v telovadnici za njihovo drugo tedensko vadbeno uro. Prihodnje leto bo položaj Se težji.
Na gornjem delu Loke, kjer sedaj Igrajo mali rokomet, bo urejeno novo igrl£če, poleg pa bodo tudi igrišča za tenis. IgriSče za mali rokomet bo ostalo na Loki, ker je v bližini naših Sol, ki so začele gojiti to novo Športno panogo.
V podaljšku Športnih naprav na Loki proti mestu, bomo doblU moderno čolnarno, kjer bo prostora za več tekmovalnih čolnov. V Novem mestu Imamo sedaj že dva dragocena četvorca. ki Se nimata primernih prostorov, zato je gradnja čolnarne nujno potrebna.
Gradbena komisija si Je ogledala tudi pralnico peska »Kremen« ln Je Izjavila, da hi po opustitvi tega obrata novomeški športniki lahko dobili svojo športno dvorano, v katert bi pozimi Igrali odbojko, košarko, mali rokomet in vadili še ostale športne panoge. Zamisel je lepa. Novomeški športniki bodo
gotovo koristno izrabili te prostore irs uspeh v športnih, panogah bi bU Se večji.
Ko smo tako opisali ln že določili lokacijo športnih naprav, ki bi bile potrebne v Novem mestu, naj omenim Se potrebo po večjem plavajočem lesenem bazenu za ne-plavače pod žel rmiškim mostom ter zimski bazen „.Gradnja zimskega bazena hi toijj; primerna v kletnih prostorih nove stavbe za učiteljišče ali nižjo gimnazijo, ki jo bo treba v bodočnosti vsekakor zgraditi.
Kakor vidimo, čakajo novomeške   telovadce   in   športnike na
gradbenem nodročju še velike naloge, uresničili jih bomo lahko s podporo našo oblasti, ki je pokazala že mnogo zanimanja za gradnjo potrebnih telovadnih in športnih naprav,
J. G.
ne pozabi na pravilo-FOX za čevlje je zdravilo!
Zelo me je razveselilo, da se je vendar pričelo rapravljati tudi o gledališču, in to o poklicnem gledališču na Dolenjskem. Nikakor pa ne mislim - pri tem na avantgardno gledališče ali gledališče v strogem umetniškem simislu, pač pa na gledališče, kot najboljše vzgojno sredstvo, ki je taki deželici, kot je Dolenjska, nujno potrebno. Mogoče mi bo kdo očital, da so to »šolmašterske« zadeve in da ne razumem, kakšen pomen in namen ima gledališče. Toda naj bo že kakoirkoii, dolga leta sem že pri amaterskem gledališču, ob jadral sem z amaterskimi gledališči skoraj vso Slovenijo in mislim, da bom nekaj le prispeval k razgovorom o poklicnem gledališču.
Dozdeva te mi, da amo govorili o poklicnem ali vsaj o polpoklicnem gledališču 1. 1948 ali 1949, ko sta bila novomeško in kočevsko gledališče Svobode oziroma SKUD na zavidljivi višini, danes pa o tem ne moremo govoriti, zlasti ne, kar se tiče predvajanja dramskih uprizori tev na podeželju. Zakaj so ama terska gledališča v okrajnih sro diščih nazadovala, je več vzro kov, eden od njih, ne rečem zadnjih, pa je pomanjkanj* finančnih  sredstev  za opremo, prevoz in vsaj delno priznanje za   naporno   delo amaterskih igralcev, režiserjev in imseena-torjev.
Tovariš L. B. ta Kočevja je
v svojem članku »O poklicnem gledališču na Dolenjskem«, ki ga je priobčil »Dolenjski list« v štev. 43., nanizal precej znakov zaostalosti Dolenjske. S temi ugotovitvami se popolnoma strinjam, poleg tega pa bi dodal še to: vsi štirje dolenjski okraji imajo manj Šol, kakor Gorenjska ali Štajerska, in ne samo to, te šole so tudi zastarele po stavbah, po opremi, po učillh, po šolarskih potrebščinah, po šolskih knjižnicah; imamo celo Šole po zapuščenih zidanicah, v pustošenlh kmečkih izbah, nad hlevi itd. Imamo tudi to, šo-lar&ki hodijo v šolo brez zvezkov, brez svinčnikov, brez šolskih knjig, kajti nerentabilna mala kmečka posestva ns prenesejo izdatkov za šoloobvezno mladino. Samo nekaj malih številk bi hotel navesti v podkrepitev zaostalosti v naši dolenjski šoli. Od naših abecedarjev jih ima samo 50.25°/i nove abecednike, od vseh naših šolarjev ima čitanke le 40,77"''«. Na mladinske liste je lahko naročenih le 43,37*/. in mladinske knjige bere le 63,44*/i naših šolarjev. Tudi nižje gimnazije niso na boljšem: Čitanke inna le 42,33'''», na mladinske časopise je naročenih le 35,19% in mladinske knjige bere Te 74,64*/«. To so sicer zelo žalostne ugotovitve, vendar pa nam kažejo, da je zaostalost zelo velika in da je finančna zmogljivost še manjša. 2e samo to priča, da je potrebno, če hočemo dvigniti kulturno, prosvetno in če hočete tudi proizvajalno stopnjo, nuditi tem krajem vse karkoli premoremo. V vseh štirih dolenjskih okrajih so le 4 višje gimnazije in 1 učiteljišče, pa smo opravili z višjim Šolstvom na Dolenjskem. To je kaj mala žetev višjega šolstva.
Tudi v tehničnih šolah ali bolje rečno strokovnih šolah nismo na boljšem. V vseh štirih okrajih Imamo 5 vajenskih šol, od katerih 3 komaj životarijo, 1 šolo za trgovske vajence, 3 a\l 4 kmetijske šole in konec. Nai ml ne bo šteto, v zlo, če povem, da tega nI krivo premajhno zanimanje za Izobraževanje ln šolanje, ampak zelo slabo finančno stanje, ali z drugimi besedami povedano, v naših okraj'h je narodni dohodek oziroma proizvodna dejav-
nost tako malenkostna, da ne prenese izdatkov. K temu moram pripomniti, da je v letošnjem letu samo novomeški okraj dal za štipendije 8 oziroma 12 milijonov din in da drugi okraji tudi niso dali mnogo manj. Vse to priča, da je proizvodnja, oz. narodni dohodek pri posamezniku tako malenkosten, da ni možno govoriti o ne-vem kakšnem dvigu kulturne dejavnosti v krajšem času.
Nekje sem bral, da je kulturni in prosvetni dvig le tam možen, kjer Je visoka proizvodnost, kjer je narodni dohodek na primerni višini. To nam priča Celje, Jesenice, Kranj, kjer lahko samo ena tovarna vzdržuje gledališče in kaj imamo pri nas...? Primorska s Koprom je povsem nekaj drugega .
Strinjam se tov. M. B. da ne bo niti enega odbornika, ki bi že samo idejo o poklicnem gledališču zavrl. Saj so ti ljudski odborniki že neštetokrat pokazali svoje veliko razumevanje za vse, karkoli je v zvezi z napredkom, s prosveto in kulturo. Toda nekaj je še za tem razumevanjem — kako to razumevanje podpreti z denarjem, ki ga primanjkuje celo za najnujnejše standardne potrebe. Menim, da je težko zagovarjati nekatere čezmerne izdatke, ko pa drugje ni še za temelje ali osnove, že težje pa je, če se predpostavljajo v začetku prenizki zneski In jih je treba kasneje podeseteriti, da se izpelje prvi že sklenjeni predlog.
Popolnoma se strinjam, da se moTa osnovati poklicno gledališče za vso Dolenjsko, kajti en okraj, pa naj bo tudi najbogatejši na Dolenjskem, ne bo mogel prenesti vzdrževanje tega zelo važnega vzgojnega sredstva. No, če so Kočevcl za središče Dolenjskega gledališča v Novem mestu, smo seveda za to tudi Novomeščanl, saj tov. L. B. opravičuje to središče lz vseh pogledov. Toda gre za rešitev vprašanja, kje naj bo to gledališče v Novem mestu. Oder, kakršen je sedaj v Ljudskopro-svetnem domu, je za prilike poklicnega gledališča nemogoč, poleg tega pa j a v tej dvorani stalni kino. Mnenja sem, da stalno gledališče in stalni kino nikar ne moreta živeti v istem prostoru. Bivša Čitalnica oz. star Sokolski dom je zaseden po vojski, drugega prostora ni. Torej kaj? Izseliti kino, ga namestiti v dvorani bivšega Sokolskega doma, izselit! vse stranke in jim v tej veliki stanovanjski   iriskl zagotoviti
nekje   drugje   atanovanje ln
Ljudskoprosvetni dom adaptirati za poklicno gledališče. Po načrtih, ki so vsaj v glavnem narejeni bi adaptacija stala 60 milijonov dinarjev.
No, prav, pa recimo, da Ljudsko prosvetnega doma še ni potrebno popravljati, ker bi v najboljšem primeru imeli v njem ie 24 predstav t. j. 4 premiere po 6 predstav, to pa ne bi motilo sožitja kina in gledališča. (Vaj ne štejem, ker bi te lahko bile v dopoldanskih urah in zgodnjih popoldanskih.) Torej s poslopjem stalnega poklicnega gledališča v Novem mestu bi bilo na hitro opravljeno- Zdaj pa pojdimo na popotno ali bolje rečeno potovalno gledališče-Po vsem se strinjam, da tako gledališče mora biti potovalno, kajti le na ta način bi izpolnilo namen in pomen Dolenjskega gledališča. V glavnem se strinjam z navedenimi kraji, vsekakor pa bi morali vključiti še Dol, Toplice z največjim delavskim središčem Stražo, Mokronogom, Šmarješke Toplice (zlasti v času zdraviliške sezonel Žužemberk, in če je že Semič, potem mora biti ^ upoštevan tudi najoddaljenejši in najbolj zapostavljeni del Slovenije, Stari trg ob Kolpi ali Vinica in končno tudi Cerklje, Nikakor pa se ne morem vskladati z načrtovanjem predstav po posameznih krajih gostovanja. Precej so mi znane prilike v inavedeniih krajih gostovanj, kakor tudi obisk predstav. Zato bi načrtoval takole (številka zraven kraja pomeni število predstav) :
Brežice 1, Cerklje i, Črnomelj 1 Dol- Toplice 2, Kočevje 3, Kostanjevica 1, Krško i, Metlika 1, Mokronog i, Novo mesto 3, Ribnica 1, Semič 1, Stari trg i, Šentjernej 1, Smar-ješje toplice i, Trebnje i, Velike Lašče i, Žužemberk i. Skupno 25 predstav, pa računajmo še na šest dijaških — 31 predstav.
Če bi gledališče imelo štiri premiere, kar bi bilo za potovalno gledališče s tako širokim delokrogom hud napor za igralce in režiserje, bi imelo gledališče na leto skupaj 100 predstav za odrasle in 24 dijaških. To Se pravi, da bodo igralci v najboljšem primeru sto dni v letu na terenu, torej na potovanju, in jim bo ostal le 201 dan, če odštejemo letni dopust, za Studij Štirih premier. Jože Za ml j en (Konec prihodnjič)
Po umoru lastnega otroka v smrt
O groznem umoru novorojenčka v Brusnicah ljudje že dolgo razpravljajo v vaseh pod Gorjanci in različno komentirajo ta žalostni dogodek. Zgodilo se je takole:
Kmečka delavka, 23 letna Nežika Lenarčič iz Brusnic, je v noči od 10. na 11. okt- letos porodila živega nezakonskega otroka. Se isto noč ali naslednji dan je novorojenčka umorila na ta način, da mu je z kuhinjskim nožem odrezala glavo in ga nato zakopala na njivi blizu hiše.
Vaščani so že drugi dan opazili, da z Lenarčičevo nekaj ni v redu- saj so vedeli, da je bila noseča. Tudi sama je Šla k babici in ji potožila, da te ponoči splavila in da se boji kaj bo z njo. Povabila jo je na dom, češ da bo sama videla, da je res splavila, toda babica splava ni videla, pač a samo otroško posteljico, o je še povečalo sum na de-tomor. Kriminalistični organi so Lenarčičevo zaradi utemeljenega suma detomora zaslišali. Tudi njim je zatrjevala, da je samo splavila, otrok pa do takrat še ni bil najden-
Po
zaslišanju so jo izpustili. Le-narčičeva je takoj nato odšla k svoji teti A, P. v Novem mestu. Enako kot babici in kriminalističnim organom je teti zatrjevala, da je splavila in se sedaj hudo boji ženskih jezikov v domaČi vasi, ki jo bodo obirali do kosti- A. P.„ ki je videla, da je nečakinja vsa iz sebe, jo je tolažila in ji rekla, naj gre v kuhinjo, da se bosta tom vse lepo pogovorili, sama pa je še za trenutek ostala na vrtu. Ko je prišla v hišo ,Lenarčičeve ni več našla nikjer. Našla pa je v veži njen plašč in v kuhinji na umivalniku njeno torbico, zraven pa zapečateno pismo.' Sluteč nesrečo je pismo takoj odprla in videla, da je to poslovilno pismo Lenarčiče ve, ki je v njem pojasnila, da gre v Krko. To svojo grožnjo je oči-vidno tudi takoj izvršila, kajti A. P. je takoj obvestila postajo LMo vsebini pisma in še sama stekla na breg Krke, da bi ji preprečila namero,
Trupelce novorojenčka so našli na navedenem krnju 1f. oktobra, truplo LenurČičeve pa v Krki pri vasi Ragovo 30. oktobra.
Strašna točo no Dolenjskem pred BO. leti
Peršla je strašna ura čez pole in čez gura; Strašua-toča telik piš, de je jemalo strehe s hiš, Janez Može - Rupnik
Ko je lansko pomlad mraz tako hudo prizadel vinograde, so stari ljudje zatrjevali, da čr-;i podobnega že dolgo aili po sploh ni bilo. Toda temu ni tako. V resnici je namreč »atanko 80 let poprej huda nevihta in strašna toča napravila na Dolenjskem toliko Škode na poljih, gospodarskih poslopjih in vinogradih, da se lanska   nesreča sploh ne da
i>rimerjati z ono. Vihar je 19. ulija 1873 p<>diral ko<zolce, ka-:or bi bili iz lepenke, vmes pa je padala kakor kurje jajce debela toča in klestila drevje, trie in poljske pridelke. Lahkoverni ljudje so mislili da se je približal sodni dan.
O dogodku so ljubljanske Noviee 23, julija prinesle naslednje poročilo:
>V soboto, 19. dan t. m. je Ibil pogubljiv, osodepoln dan
I za dolensko stran. _ Strašno huda ura je zadela najrodovit-najše kraje Trebanske, Mir-nopeške, Novomeške, Prečnij-ske, Št. Peterske, Brusniškc in St. Jernejske fare; vihar, toča in ploha iz odtrganih oblakov razsajali so tako grozovito, kakor da bi hoteli drug druzega še prestreči in prehiteti v pogubnem svojem delu. Tudi naj stareji ljudje ne pomnijo takega peklenskega raja, kakor so ga one tri elementarne moči nad našimi vbogirn, da sedaj nadepolnimi zemljišči in vinogradi v soboto plesale. Ob treh popoldne je bilo pri nas še vse mirno; samo Črno-višnjcvi oblaki so nizko viseli v zgornjem kraju proti Trebuem, proti Izhodu je Še sonce sijalo. Hipoma pa se začenjajo valiti beli oblaki s tako hitrostjo. menjajoči svoji1 podobe in oblike strašansko grdo, da je bila groza, gledati jih . . . Tema je nmstn-ln kakor zvečer; zdajei zatuli vihar mahoma in s tako silo, da so se pohištva tresln, in T.e-
Erenehoma je divjal, kakor da i se bili razpeli vsi duhovi. Drevesa so se lomila, opeka s streh padala, razbite šipe in odtrgana okna so po tleh rezljala — tuleči vihar pa je nnd vratami bobnal, kakor da bi hotel vse iz svojih tečajev in šteklov vreči. Zraven pa se je bliskalo in grmelo, kakor da bi bil soden dan, in ploha, od vetra gnana, je šumela kakor velikanski slap.
Ko se toliko pomiri vihar in neha ploha, da se je moglo malo okol videti — žalosten je bil pogled! Drevje, kozolci, vse na tleh, bližne vinske gore, naša lepa tržka gora-evet dolenske vinoreje - vse belo od toče, kakor da bi debel sneg ležal po njej, Žalost ne-popisljivn nas je prešinila vse, videti toliko škode! Na tr/.ki gori ni ne en grozd ostal; perje in mladike: vse vprek le/i na tleh in od daleč se vidi kakor da bi bilo še le prvo kopanje minulo. V /Minski srenji se na njivah še ne pozna ne. kaj da je ondi rastlo.
ravno tako pri sv. Ani v Tre-bamskem okraju. Kozolci so vsi na tleh, hiše in podi odkriti; kar je bilo Že spravljenih pridelkov, zmočeno je, posebno seno. Ker že preŠičeun nimajo ljudje kaj pokladati, bilo je danes na tržnem dnevu tukaj vse polno preŠičev na prodaj po nizki ceni. — Tudi v hostan je vihar neizmerno škodo naredil. Vse Škode na poljskih pridelkih, vinogradih, vrtih, gozdih, na pohištvih itd, za letos in še za naprej, ne moremo preračunati. En milijon je gotovo premalo rečeno, kajti tu ni toča dosegla le en kraj, vničeni so pridelki, trud in znoj kmetovalcev več kakor šest milj daleč in celo uro na široko, od Trebnega noter do Gorjancev. V pogledu na toliko grozovito nesrečo ni dosti, da se gospodarjem samo davki čisto in popolnoma odpišejo — to se že samo na sebi razume, da kier ni nič, je tudi cesar pravdo izgubil ~-ampak večih, več i h pomoč-kov je treba. Nnd jamo se, da si bo o. k. de/elna vlndn prizadevala, kmalu pomoči prinesti ondi, kjer je je najbolj treba, in da tudi naši deželni
zastopnik nas ir bode zapustil v velikih nadlogah. Bog se usmilil«
Da je besneča mrava obupno gospodarila, se ze prepričal tudi najvišji oblastnik na Kranjskem — deželni predsednik Auersperg. Ogledal si je prizadete kraje in ugotovil, da je pšenico in oves, ki večinoma Se nista požeta, toc\ popolnoma izmlatila in un'^ila docela koruzo in fižol. Z dreves je klatila ne satno std, ampak tudi listje in celo olupila lubje. Trte so bile tako uničene da ni bilo pričakovati pridelka za več bt naprej. >Potovanje skozi knije« pravi deželni predsednik, >sem se osebno prepričal, daje škoda •traino velika in daje žali-bog resnično vse to, tar se je dozdaj poročalo o nesreči. Pri tej priliki sem se pa tudi žalostnega srca preprčal, da mnogo prebivalcev eh tako netrečnih občin je v »aj veči revščini, tako, da se jim je bo/ti si rasnih nadlog, :er se s svojini i pomočki ne bolo mogli nikakor vzdrževati do prihodnjo žetve, a tudi semenskega žita ne si priprrveti za žetev.«   Zato   je predsednik
razpisal nabiranje milodarov po vsej deželi.
Da bi se najbolje pomagalo po toči poškodovanim ■ vinorodnim dolenjskim krajem, je po nasvetu novomeške podružnice Kmetijske družbe bil poslan trškogorski vinogradniik Ogulin v Klostcnburg in na Dunaj, da se posvetuje s tamkajšnjimi strokovnjaki in izkušenimi vinogradniki. In res so si trte vendarle opomoglo in so tretje leto po nesreči že spet rodile.
Toda dobro leto po omenjenih dogodkih je prav iste kraje ponovno doletela nesreča. 12. avgusta 1874 je prihrumela nevihta od Dobrniča, zavila proti St. Petru in od tod čez Gorjance ter močno pokončala poljske pridelke kar v 28 davčnih občinah novomeškega glavarstva. Skoda je po prvih cenitvah znašala nad pol milijona goldinarjev. Hudi naliv je povzročil tako povoden!, da je voda vdrla v stan ovan j-ska_ in gospodarska poslopja, rušila drevesa, odplavlrola prst in nanašala na polja blato, Vendar pa škoda le "i bil« tako velika kakor 1. 1873.
Sploh pa je bilo  1873, leto
zelo nesrečno za slovenskega kl£«ta. *a dolenjskega Še posrbim Tista leta je v Avstriji vladal huda gospodarska kriza. Kmet jo bil zadolžen, kupna moč je padala, da marsikje še za sol ni bilo. Bolezni so ugonabljnle ljudi in živino, prav 1. 1873 pa so se pojavile osepTiice ali koze v posebno nevarni obliki in spravile veliko ljudi na oni svet. Nič Čudne:?! ni, če jo gospodarsko in kulturno zaost.ili človekzapa-dal praznoverju in iskal vzroka elementarnim nesrečam v pregrešnem življenju, .!• '. ;i krivdo za točo coprnieo. nepriljubljene duhovnike Itd, Gmotne in duševne stiske v katerih so je znašel dolenjski
ftloi ek je, daiiratno v preprostih in Deoglojemih. drastičnih, pa vendar pretresljivih besedah in podobah i/ni/.il iudi tedaj v novomeški okolici najbolj priljubljeni ljudski p*" „ J" ff°dec - Junez Rnp-nik-Može. Ljudje še danes pomnijo njegovo verze, v katerih je opei ,,| težave in stiske tifltefa časa. Naj v zvezi z omenjeni dogodki i* L '873 sledi ie U u pni kova pesem na 4. strani. Bcr.
Stev, 4«
m* ■
»DOLENJSKI LIST«
Stran 8
Spet ena volkulja manj
Volčja nadlega je najhuje zlo naših lovišč, pa tudi domačih livadi. Ni jih veliko pri nas, vendar je škoda po njih precejšnja. Je pa ta zverjad prebrisana in jo je težko dobiti pred cev,
Ze kak mesec dni so volkovi Čisto po mesarsko gospodarili na sektorju med Dol. Toplicami in Urinimi seli ter v okolšcl do Radohe. Med drugim so odnesli m seveda raztrgali na Uršnih selih in Lazih kar 7 psov, od teh dva lovska. Celo po priklenjene pse so prihajali v vas ln ljudje so se že resno bali, da ne bodo napadli tudi otroke. Lovci se s psi skoraj niso upali na brakado, saj niso
Razdivjana Krka
Krka. ki se vsa tiha in sanjava Vije okrog Novega mesta, je v zadnjem kratkotrajnem deževju zelo narasla in postala kaj nevarna. Njeni u-mazani valovi so drli z vso silo, preplavili bregove in odnašali s seboj ogromne količine lesa in izruvanih dreves. V enem samem dnevu je narasla en meter in 80 cm nad nor-malo.
Kakor v letošnji spomladi, ko je pretila Krka, da razruši leseni most pri Ragovem logu, je tudi sedaj bila resna nevarnost za oba lesena mo-stiča, ki vezeta desni breg z levim ter za most v Otočcu. Voda'je namreč poplavila ves prostor na kopališču prav do kopališke stavbe in je že trgala 50 m dolgi tekmovalni plaval- bazen V zadnjem trenutku so ga gasilci rešili in privezali z močnimi vrvmi na poslopje blagajne ob vhodu na kopališče-
Ce bi bila voda ta basen odtrgala in splavila naprej, bi bila prav gotovo podrla vse tri lesene mostove. 'Skupnem naporu gasilcev, ki so rešili bazen in mestnim delavcem, ki so ves dan in vso noč stražili na mostu in z dolgimi kavi j i usmerjevaU plavajoče lesovje, se je zahvaliti, da so mostovi nepoškodovani.
vedeli, če se to pes še vrnil iz grmovja. Seveda jim to ni bilo povšečl, zlasti ker so dobili v revirju vedno več raztrganih srn, toda roparji so se jim spretno izmikali.
12. novembra zjutraj pa se je lovcu Janezu Bučarju lz Bu-šinca le nasmehnila lovska sreča. Pri čakanju v lovišču mu prišla pred cev stara volkulja in Bučarjev strel j t je za vedno preprečil mrharski posel. Bučarju čestitamo k »dobremu pogledu« In mu želimo še več takih. V. F.
Tekmovanje strelske družine v Trebnjem
Strelska družina v Trebnjem je za konec strelske sezone organizirala 31. oktobra in 1. novembra prvenstvo v streljanju. Tekmovali so skoraj vsi člani družine in sicer iz vseh 'treh stavov. Zmagal je Tone Glogovšek, ki je dosegel 70% možnih točk. Sledili so mu: Poldi Rebernik, Nace Bukovec, Slavko Petrovič, Nace Gabrijel itd. Tekmovanje je bilo izbirno. Deset najboljših strelcev se bo v kratkem pomerilo za naslov strelskega prvaka v Trebnjem.
V nedeljo 7. novembra sta
Huda burja zaradi „zadružne harmonike" v Straži
Gasilski kotiček
Plodna konferenca v Dol. Toplicah
V nedeljo, 14. novembra je bila konferenca poveljujočega kadra v Dol. Toplicah za sektor Žužemberk in Toplice. Ta konferenca je imela namen, da obnovi in poživi delo v prostovoljnem gasilstvu, kakor tudi, da poskrbi za dobro organiziranost požarne varnosti in preventivne službe. Določeni so bili za posamezna društva požarni rajoni, v kolikor to še ni bilo urejeno in izvedena kategorizacija društev, kar predstavlja veliko olajšavo in izboljšanje dela posameznih društev, s tem pa večjo odgovornost kakor do sedaj. Obravnavani so bili razni problemi in vprašanja, ki stojijo pred nami, katere je gasilski Inšpektor tov. Buh dobro preučil In podal lepe smernice za bodoče delo.
Vsi navzoči zastopniki društev so sprejeli sklep, da bodo v zimskih mesecih prirejali strokovne tečaje, na koncu pa bodo opravili izpito za Izprašane gasilce. Take in slične sklepe bi morali sprejeti na vseh konferencah, ki še bodo aH pa so že bile v našem okraju ter Jih tudi res uresničiti.
OGZ Novo mesto
Med prispevki v 44. Številki Dolenjskega lista je bila v »Drobti-nah iz Dolenjske Popotne malhe« omenjena tudi harmonika, ki naj bi Jo kupili v Straži iz fonda kmetijske zadruge. Ta objava je zbudila v Straži in okolici obilo hude burje in za tu do — največ pri »Svobodaših«. Ti imajo res harmoniko, ki so jo kupili letos. Sami pišejo sedaj, da je stvar sledeča: Kmetijska zadruga je lz svojega dobička res dodelila 200.000 din v kulturne namene in to poleg zneska 1,200.000 din, ki ga Je namenila za pospeSevanje kmetijstva. Fond za kulturno prosvetno dejavnost je bil namenjen kot podpora prosvetnim organizacijam, za ureditev dvorane, odra, knjižnice in pod. Iz tega zneska so dobila razna društva kot Partizan, gasilci ln Svoboda razne manjše podpore. Svoboda je dobila 21.468 din za nakup knjig, obljubljenih pa ima še 30.000 kot podporo glasbe-sekciji. Za to sekcijo so res kupili letos harmoniko, ki pa nI
100.000, pač pa »samo« 80.000 din! Denar, ne le za harmoniko, pač pa tudi tamburaške inštrumente, so dobili od Glavnega odbora Svobod v Ljubljani in sveta za prosveto OLO Novo mesto. Har monika Jim je nujno potrebna, ker nimajo klavirja, imajo pa več pevskih zborov in tamburaški zbor. Prav tako jim služI pri raznih prireditvah in telovadnih nastopih. Poleg tega nudi Svoboda brezplačen glasbeni pouk članom in nečlanom.
Podatke za omenjeno navedbo v »Popotni malhi« je »Popotni Janez« dobil iz razprave na občnem zboru Ljudske tehnike okraja Novo mesto, kjer Je delegat Straže navedel, da se brezuspešno bori za to, da bi lahko poučeval kme
strelska družina in Partizan priredila patrolno tekmovanje s streljanjem- Tekmovalo je sedem patrulj: Partizan — člani in mladinci —, LMS, strelska družina, Ljudska milica, Zveza borcev in dijaki nižje gimnazije. Tekmovalna proga je bila dolga 3 km s 500 mejtrov vfcpona. Strelišče je bilo vzorno urejeno, organizacija tekmovanja prav dobra. Najbolj požrtvovalna je bila patrulja ZB, ki so jo sestavljali stari partizani (Nace Sila, Nace Slak in Franc Zidar).
Tekmovanje je privabilo na start precej gledalcev, ki so z zanimanjem opazovali ogorčene borbe patrulj. Nerazumljivo pa je, zakaj nista poslali na tekmovanje svojih patrulj organizaciji rezervnfth oficirjev in predvojaške vzgoje.
Strelska družina in Partizan nameravata prirediti podobno tekmovanje v čast Dneva armade, na katerega bosta povabila patrulje vseh sosednih občin in organizacij.      N, B.
Predgrod ob Kolpi
Pred časom so imele gasilske čete Pregrad, Stari : trg, Prelesje, Radenci gasilske tekme v Dolu na potoku. Ocenjevalna komisija pod vodstvom Jurija MašiČa je po končani tekmi razglasila, da je gasilska četa Pregrad naj-
r^iOBCDICDlOiCDBCDlOBCDiCOlCDBCDlOBOiOHOlCDBOiOBOiO
Starim In novim naročnikom »DOLENJSKEGA LISTA«
Kakor doslej, bo tudi letos za naše naročnike
velika nagradno žrebanje
Prva nagrada: RADIOAPARAT!
Pogoj, da boste izžrebani, je: poravnana naročnina za leto 1954 in plačana celoletna ali polletna naročnina za 1955.
DOLENJCI, ki Se niste naročeni na list, pohitltel
aioioioioioioioioioioicDioioioioioioioioicr
tljske predmete na šoli v Vavtl . vasi. Prav tako da so se borili,] boljša izmed vseh da bi ta fond 200.000 din porabili za dvig kmetijstva, pa v upravnem odboru posamezni člani zato niso imeli razumevanja ln so raje dali denar — oziroma del tega de-
stala kot navajajo »bajno« vsoto narja — za nakup harmonike.
Zaradi prostora smo morali zadnjič nekaterim dopisnikom šaha (Kočevje) tekst zelo krajšati. Naj nam pošljejo skupno poročilo o šah. udejstvovanju pri njih. — Uredništvo.
Prejšnji teden je tovarišu Ivanu Bočku iz Zagozdaca krava povrgla tele, ki ima dvoje čeljusti, dva jezika, dva goltanca in en drob. Tele ne more sesati, pač pa ga hranijo z gumijasto cevjo vsakikrat na drugi goltanec. Tele je zdravo in živahno.
KINO
Kino KRKA Novo mesto
Od 19. do 22. novembra; ameriški barvni film zdravica new orleansu
Od 23. do 25. novembra: argentinski film 2ENA MORJA
Potujoči kino Novo mesto
predvaja ameriški film VELIKA REKA
v petek 19. novembra ob 18, url v Gor. Sušicah
v soboto 20. novembra ob 18. uri v Beli cerkvi
v nedeljo 21. novembra ob 15. uri v Bučki, ob 18. uri v Skocjanu,
Kino Dolenjske Toplice
20. ln 21, novembra: ameriški barvni film SMOKY
27, in 28, novembra: Jugoslovan-sko-nemški film HlSA NA OBALI
Kino Črnomelj
Od 18. do 21. novembra; TRUBADUR
23. ln 24. novembra; IRENA V ZADREGI
Kino Jadran Kočevje
Od 19. do 21. novembra: angleški film AFRIŠKA KRALJICA
Od 24. do 25. novembra: angleški film KAPITANOV RAJ
Kino Loški potok
20.  in  21. novembra: ameTiški
film tajni TOVOR
27. in 28. novembra; angleški film TRIO
'SPORT IN mt$NAVZG03A
Reprezentanca Novega mesta
V okviru proslave občinskega praznika Novega meita so šahisti pripravili dvoboj reprezentanc JLA in Novega mesta na 16 deskah. Doslej je zmagala reprezentanca JLA, zato je bila želja Novomešča-nov, da se tokrat maščujejo za prejšnje poraze. V obeh reprezentancah so nastopili nekateri boljši šahisti, na prvi deski pa prvokategornik Mi-ljaniČ (JLA) proti Hofu (N-m.). Po finalni borbi se je glavna partija končala z zmago vojaka MiljaniČa, celoten dvoboj pa z zmago Novega mesta Fink je rernizlral, Brkič Slavko in Milan pa sta premagala dva vojaka drugo
Slaba disciplina pri najboljših
Pri okrajnem prvenstvu se Je pokazala slaba disciplina naših najboljših fiahistov, ki se tekmovanja niso hoteli udeležiti ln Je bilo vprašanje, če bo reprezentanca sploh lahko odpotovala v Celje. Medtem ko sta Sila in Hof Izostala opravičeno, sta Sitar ln Skerl izostala iz neopravičljivih vzrokov. Oba sta kršila društveno disciplino, zato ju je disciplinski odbor kaznoval. Sitar, ki Je Izjavil, da iz principa nI nastopil za društvo in ker se je pri zaslišanju vedel nedisciplinirano, Je bil kaznovan s šest meseci prepovedi nastopanja na vseh šahovskih tekmovanjih. Skerl Je zaradi prvega takega primera dobil nižjo kazen — tri mesece suspenza.
kategomika. Razen Finka je remiziral še Kump Peter, zmagali pa so še Skrabl, Ver-bič, Polovic. Kačunič, Kotnik in Jovovič. Navzlic majhnemu številu partij je revanž novomeške reprezentance popolnoma uspel.
Malo sreče v Celiu
Oslabljena reprezentanca Novega mesta je v Celju nastopila s štirimi (rezervami: Brkič M., Fopo-vič, Mlhelin in Prime. Zmaga v prvem kolu nad Trilcem s 6:2 je kazala, da bo vseeno nekaj uspeha. Z zmagovalnim moštvom Ljubljane so dosegli Pnfboljšl uspeh od ostalih ekip v skupini <6 in pol : i in pol za Ljubljano). Enak poraz je dosegel tudi tretjeplasi-rani Kranj, čeprav Je Imel v svojih vrstah mednarodnega mojstra
TELOVADNA AKADEMIJA V NOVEM MESTU
Novomeški telovadci ln telovadke se Se dalj časa pripravljajo na samostojno telovadno akademijo, a katero se bodo 27. novembra avecer ln 28. dopoldne predstavili Javnosti, obenem pa proslavili praznik ustanovitve nove Jugoslavije. Na programu bo tudi vrhunska telovadba, talna ln orodna, katero bodo pokazali mednarodni tekmovalci ln tekmovalke iz LJubljane.
ŠAH V NOVEM MESTU
AVSEC DVAKRAT PRVI
Brzoturnlr za prvenstvo SD Novo mesto Je bil letošnji najmno-žičnejši brzoturnlr v Novem mestu. Osemnajst šahlstov se Je v dveh skupinah borilo za vstop v finale. V prvi skupini sta si prvo mesto delila Hof ln major Popo-vič (7 točk), sledila sta Avsec in Abramovift s 5 točkami. Po štiri točke sta Imela major Kačunič in Iličin, Vitanc 3, Ramšek 1 itd.
Dr. Golež Je v drugI stkupini zmagal z velikim naskokom (7 in pol točke). Sledili so mu Mlhelin 5, Brklč M. 4 ln pol, Viršček, Vodopivec 4, Jovovič, Verblč 3 in pol itd.
rinale se Je razlikoval od pred-tekmovanj. Utrujeni so nekateri slabše igrali. Fink je sodeloval samo v finalu in zasedel prvo mesto, vendar Je pravi zmagovalec Avsec, ki Je v finalu igral mnogo bolje kot prej. Dr. Golež, Kenda itd.
Hof ln Fopovic so slabše zaigrali in se razvrstili o dtretjega do petega mesta. Končni vrstni red je bil naslednji:
Pink 7 točk (Izven konkurence), Avsec 6 točk (prvak SD Novo mesto), dr. Golež in major Po-povič 5 in pol, Hof 4 in pol, Brklč M., Mihelln in Abramovič 4 točke itd.
*
Na brzoturnlrju za okrajno prvenstvo Je presenetil Bilbija iz Šentjerneja, ki Je skupaj z Avse-cem osvojil okrajno prvenstvo. Z naskokom 7 in pol točk sta zasluženo delila prvenstvo pred Finkom in dr. Goležem. Lep uspeh je dosegel tudi Vitanc, ki se je plasiral takoj za favoriti. Vrstni red okrajnega prvenstva: Avsec in Bilbija 7 in pol, Plnk ln dr. Golež 7, Vltane 5, Vodopivec 4.   Slede   Mihelln, Skrabel,
St. Puca, moj str. kandidata Cu-
dermana   in   Zicherla   ter vrsto prvokategornlkov,
V nadaljnjem tekmovanju pa Je nase sreča popolnoma zapustila. Dobljene partije so zgubljali in čeprav so imeli z Ravnam; enako število točk, so se v finale plasirale Ravne.
V drugI skupini, ki je bila formirana poleg finala, je bila novomeška reprezentanca najboljša, kar dokazujejo zmage nad Radovljico 5:3, Sežano 6:2 itd. Toda spet je prišla smola. V zadnjem kolu so z najslabšim moštvom Tržiča dosegli le neodločen rezultat 4:1 in prvo mesto je šlo v Radovljico namesto v Novo mesto.
Vrstni red finala: LJubljana, Maribor, Kranj, Celje, Trbovlje itd. Vrstni red v drugi skupini: Radovljica 26 točk, Novo mesto 25, Hrastnik 24 in pol, Tržič 15 in pol itd. Za osvojeno drugo mesto v tolažilni skupini je novomeška reprezentanca dobila knjižno nagrado.
Od   posameznikov   Je dosegel najboljši uspeh Bilbija, ki je od! devetih   partij   dosegel   7   točk I (drugi   skupini   lOOVo),   Avsec in dr.   Golež  sta  dosegla 6 in pol i točk (Avsec je premagal mojstr. kandidata Beneditiča iz LJubljane.! Prime Je dosegel 5 in pol točk, Mlhelin 4 in pol, Fink 4.
Dve Igri - polovični uspeh
V nedeljo Je bila v Črnomlju rokometna tekma med slovenskim prvakom RK Svobodo iz Ljubljane ln Partizanom Črnomelj. Navzočih Je bilo kakih 500 gledalcev. Igra je bila prav lepa le v prvem polčasu. Domačini 50 začeli močno napadati in so vodili s 5:0. Zatem pa so iniciativo vzeli v roke gosti. S pomočjo firobe igre ln sodnika so zmagali 11:9. CrnomaljČani so se pokazali kot solidna ekipa,
V predtekml je Partizan B Črnomelj premagal Partizana Novo mesto z rezultatom 27:13.
MALI OGLASI
PRODAM tapeciran globok otroški voziček in siv krznen plašč. Naslov pri upravi lista.
(450)
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR« NOVO MESTO sprejme takoj strojnega mehanika z večletno prakso za nadzor in vodstvo večjih skupin gradbenih strojev (plača po tarifnem pravilniku in terenski dodatek), ter več absolventov ekonomskega tehnlkuma. Ponudbe z navedbo dosedanjega dela je treba dostaviti Direkciji Novo mesto, Tavčarjeva 12.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR« Novo mesto kupi več velikih blagajn. Ponudbe z na tančno navedbo velikosti in cene dostaviti Direkciji, Novo mesto, Tavčarjeva 12.
PRODAM 28.882 kvadr. m gozda v Trebnjem — vaa Studenac (20 minut od glavne ceste). Ponudbe na naslov: Leban Janez, Drenl-kova 28, Ljubljana.
Kdor je od Novega mesta do Ločne izgubil suknjič z manjšo vsoto denarja, ga dobi v Cadražah št. 3 — Bela cerkev.
OBRATOVNEGA KNJIGOVODJO-KINJO z nastopom takoj ali b 1. XII. 1954 sprejmemo na na-našem obratu v Soteski pri Novem mestu. Pogoji: brez prakse popolna srednja šola, ali nepopolna srednja šola (4 razrede gimnazije) s 3-letno prakso v mezdnem in materialnem knjigovodstvu. Ponudbo poslati na naslov »NOVOLES«, Novo mesto.
KMETIJSKO POSESTVO METLIKA potrebuje za oskrbo goveje živine 3 moške (samske) vešče živinoreji in molži, lahko so tudi za to sposobne ženske z istimi pogoji. Plača po dogovoru. Prijave poslati na zgoraj navedeni naslov.
PODPISANI POLJANEC ALOJZ iz Jurke vasi pri Straži sem izgubil osebno izkaznico. Najditelj naj jo vrne na upravo Dolenjskega lista.
Za lepo urejeno planinsko postojanko v Gorjancih, ki leži ob dobro oskrbovani dovozni cesti, iščemo oženjenega oskrbnika. V hiši stanuje tudi logar z družino. Primerno za invalida ali mlajšega upokojenca. Nastop takoj ali pozneje.
Ponudbe na Planinsko društvo
v Kostanjevici na Krki.
Vinogradnki ln vinogradniška zadružna posestva!
Od 1.OO0 do 2.00O komadov kostanjevih kolov na rastilu naprodaj po dogovoru na področju Malin l km od kamionske ceste; pripravno za metliSko-novomeški vinorodni okoliš. Pojasnila na upravi lista in Malinah 6 pri Semiču.
OlOlOBOSODOgo
Preklic
Freklicujem neresnične besede, ki sem Jih govorila proti Zagatf IflSa* rijl iz Birčne vasi. Ferbelar Mirni, Potočna vas
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Dežurni zdravnik od 22. novembra od 7. ure do 29. novembra do 7, zjutraj Je dr. Vodnik Mire V dnevnem času od 7. do 19. ure v ambulanti Zdravstvenega doma, v nočnem Čas.u na stanovanju Novo mesto, dr. Volčičeva. — Oblike prijavljajte do 16. ure v ambulanti Zdravstvenega doma,
Iz novomeške porodnišnice
Pretekli teden so rodile: Martin Jožefa iz Dola pri Smarjetl — deklico. Uhan Slavka iz Cešnjic tai Mirni peči — deklico. Kralj Ančka iz Novega mesta — Bršljina — deklico. Gorenčič Neža iz Jordan Kala pri Mirni peči — deklico. Hudorovae Zora iz Srednje vasi pri Semiču — dečka. Ucman Marija lz Velikega Cerovca pri Stopicati — dečka. Bukovec Zora lz Vel. Sevnice pri Trebnjem — dečka. Murn Silva lz Novega mesta
— dečka. Zamida Marija iz Dol. Toplic — dečka. Moralt Marija 1» Irce vasi — dečka. Rajer Marija iz Vinjiga vrha pri Beli cerkvi
— deklico. Gršid Terezija iz Metlike — deklico. Vraničer Ljubica iz Karlovca — dečka. JaketiČ Anica iz Vinice pri Črnomlju — dečka. Zulič Tončka iz Dol. Vrhpolja pri Šentjerneju — deklico. Bečaj Amalija iz Smarjeto — deklico. Grdenc Slavka iz Gor. Karteljeve-ga pri Mirni peči — deklico. Mi-klič Marija z Gor. Kamene pri Novem mestu — dečka. Krhin Ju-stl iz Gor. Gradišča pri Senterne-ju — dečka. Berkopec Marija is Podgore pri Straži — deklico. Se-pec Kristina iz Stana pri Mirni — dečka. Popovski Zofija iz Novega mesta — deklico. Slak Justina iz Martinje vasi pri Vel. Loki — deklico. Konestabo Milka iz Novega mesta — deklico. Smalc Ruža iz Novega mesta — deklico. Rezelj Ana iz Mirne peči — deklico. Zere Marija iz Novega mesta — dečka. Srečnim mamicam čestitamo 1 (
Gibanje prebivalstva v Novem mestu
Pretekli teden je bilo rojenih devet dečkov in enajst deklic. — Poročili so se: Valant Franc, uslužbenec iz Novega mesta, in Kranjc Tončka, uslužbenka iz Ločne. Ratajc Jože, progovnl delavec iz Primštala pri Trebnjem, ln Pekolj Lojzka, servlrka iz Novega mesta. Pucelj Jože. šofer, in Strasberger Fani, kuharica, oba iz Novega mesta. Pcdržaj Franc, ključavničar iz Rumanje vasi, in Vavpič Marija, bolniška strežnica, iz Novega mesta. — Umrli so: Lenarčič Neža, gospodinja, 23 let iz Brusnic. Težak Anton, kmet, 58 let iz Dol. SuhorJa Pri Metliki. Tešlnar Jože, delavec, 17 let iz Stare vasi pri Skocjanu. Kegljevlč Marija, upokojenka, 78 let iz Novega mesta, Walda Marija, uslužbenka, 29 let iz Kočevja.
v Črnomlju
Odlična kvaliteta Zmerna cena Ugodno pranje To so odlike »PERION« praška za pranje finih tkanin
01010101010101
POPOTNE MALHE
Med Kcčevci me že dolgo nI bilo in ko sem oni dan križar"! med njimi, se mi je malha začela hitro polnliti. Prva mi je padla noter natakatica v »Pu-glcdu«, kjer je vražja deklina mojemu znancu iz Zagreba zaračunala zajtrk dvojno. Sem prepričan, da to ni storila prvič. V Kočevju ravnokar praznujejo obletnico nove gradnje v slogu »atomske dobe«, aH nekaj podobnega. Ta posebnost obstoji v obliki petih hišic v kolektivu, Kočevci. ki se na take reči razumejo, so mi povedali, da bo ta reč kaj slaba pridobitev za Kočevje. Ha, če bi tiste milijončke, ki so jih porabili za ta umotvor dali za polteno stanovanjsko hišo, ki jih v Kočevju hudo primanjkuje ... SU so in ne bo j.ih več /nizaj. Kočevje pa bo dobilo
čudovito zgradbo, ki bo morda postala turistična privlačnost.
Ni daleč od Kočevja do Dolenje vasi in mimogrede so mi znanci ob poti povedali lepe stvari o poslovanju gostilne v tem kraju. Milijonček in Se nekaj drobiža je šlo nekam s trebuhom za kruhom. No, vsak epas le nekaj časa traja, pa bo morda tudi tega enkrat konec, ko bo kateremu počil lonec, kot pravijo tam v Beli krajini V Ribnici sem ocenil, da so peki najbolj varčni, skoraj bi rekel skopuški. Zemljice so pa že tako majhne, da jih je revlce hudo sram nasproti cenam. Najbrž so cene zamešane z boljšim kvasom kot žemljice, ali pa so cene domače hčerke, žemljice pa pastorke- Vse sorte sem* si mislil, kajti kSeCt je kšeft, klobase pa klobase, ko sem jo mahal na občni zbor KZ Jurjevica. Videl sem tam okoli lepo urejene vrtove zadružnikov ln prav tako lepo živino, pa sem bil zato toliko bolj P«*, k«*r na občnem zboru predsednika ži-
vinorejskega in sadjarskega odseka nista imela kaj ziniti. »Mi delamo, odbori in odseki pa lOpo spančkajo«, so mi pojasnili zadružniki. Tem spečim odsekom in menda vsem mrtvim za sto let nazaj in 50 let naprej je najbrž zvonil no-voStiftski mežnar na dan vseh mrtvili in dolgo časa natezal tisto vrv, kot da jo hoče na vsak način utrgati. V resnici pa je samo meni utrgal del sladkega spanca, pa še marsikomu drugemu tudi.
V Sodražico pa ne grem več brez šlema in viteškega oklepa, tako sem sklenil, kajti tisti njihov narodni običaj mi se nič kaj ne dopade. Kot običajno so se ob mojem prihodu pretepali fantje, da se je kar kresalo. »Udari, navali«, sem jim še oddaleč zakUcal in jo brž od kuril nazaj. Sedel sem na kočevskega »brzca« ln se odocljnl do Grosuplja, ker je pač tod najbližja zveza z Novim metftom, Vsem, ki hodijo na izpiranje želodca v bolnišnice ali na klinike povem, da
to ni več potrebno. Ceneje bo, če samo pogledajo v stranišče na železniški postaji Grosuplje, kot sem pogledal jaz. Uspeh je več kot zajamčen.
Na Mirni sem s« skoraj do
smrti skregal z domačini. Oni so trdili, da je tu LR Slojveni-Ja, jaz pa da je LR Hrvatska. Sele ko sem jim pokazal, da imajo pri njih tvornico, v Sloveniji pa imamo povsod le tovarne, so utihnili. Prav tako sem hEtro razvozi j al uganko kmetijske zadruge, ker si nikakor ne znajo pojasniti manj ko oglja. »Na javno tehtnico bi pogledali, pa bi videli, da je s poleni podložena«, sem jim pojasnil, pa so kar debelo gledali. In koj so mi zastavili novo vprašanje:»Pes ti hlače pomeril, vražji Janez, ko si že tako brihten, pa nam Še povej, zakaj nimamo na križišču pro-4,1 postaji luči?« »I, zato, ker nihče ne skrbi zanjo«, sem jim zasolil in brž skočil na vlak za Novo mesto.
Lačen kot pes na lovu, sem Jadrno skočil v poslovalnico Prehrane v Bršljinu po nekaj dek sira. Pa so me trgovske duše mimogrede ofrnažile za 2 do 3 deke sira pri porciji. Komaj sem to okrnjeno malico pospravil, že sem se moral čuditi stanovalcem v hiši »Ke-
ramike«, ker so šli kar z odprtimi marelami v hišo. »Nič se ne čudi«, so mi pojasnili, »pri nas Imamo tudi na posteljah odprte dežnike, kadar dežuje, kajti je streha fuč in se nihče ne pobriga, da bi jo porpravil«. Komaj sem jim dopovedal, da niso sami v tej nesreči, saj se tudi stanovalcem nad poslovalnico »Konfekcija« na Glavnem trgu ne godi veliko bolje. Stanovalci na Cankarjevi cesti pa tudi ne pridejo iz nočnih neprijetnosti- Prej so cele noči »dežurali«, da so prišli do kapUce vode. sedaj pa radi poslušajo cele noči koncert cuckov vseh svetovnih pasem, ki imajo v tem delu mesta menda že kar domovinsko pravico. Sploh postajajo ščeneta pri vsaki hiši že nekak narodni običaj. To je vse lepo ln prav, toda narodni običaj je tudi, da delovni človek v miru spi in gre zjutraj spočit na delo, ne pa da celo noč posluša bevskanje.
Jako velik in težak problem imam pred seboj, pa ne vem, kako bi se ga lotil. Nujno namreč potrebujejo v naših okrnjih nekaj dobrih ušesnih specialistov. Mislim, da bi imeli ti nekaj let napornega dela, zlasti v Suhi krajini pa tudi drugod, recimo v Gabrju. Stvar je v tem, da imamo tod
veliko ljudi, ki slišijo samo enostransko. Se pravi, za pravice imajo ušesa odprta, za dolžnosti pa ne. Jasno je, da je to napaka v ušesih. In tako mislim, da je edina pomoč v tem, da bi tem ljudem ušesa obrnili in prekrojili Pravijo, da bi bilo na mah bolje na svetu, če bi ljudje lahko tako obračali ušesa, kot na primer Eajec ali osel, ali pa kot nekateri obračajo fe>o vetru značaj in prepričanje- Tako pa, ker imajo ušesa trdo pripopana, pa poslušajo samo tisto, kar jim je všeč. Takole za kako podporieo koj slišijo, za družbeno obveznost |pa so marsikje gluhonemi. Saj pravim, specialistov za ušesa bi bilo trba.
Ljudski odbornik mora biti prava živa vez med volivci in organi navzgor. Ljudski odbor mestne občine Črnomelj menda edini premore takega odbornika, ki je pripravljen tudi osebne grehe in težave po verski liniji prenesti na pravo mesto. Čudovit odbornik iz Čudovitega kraja, ki pride 51. 10. zvečer k,sosedu in se mu ponudi za tako uslugo, da mu revna duša ne zaide po smrti v spodnje kraljestvo. V resnici pravi ljudski posrednik v vseh težavah, ki se briga tudi za posmrtno življenje volivcev.
O receptih sem govoril zad-
Od 23. oktobra do 13. novembra je bilo rojenih 5 dečkov in 4 deklice. — Poročili so se: Mernik Janez, komercialist lz Lipe, in Kotnik Tončka, uslužbenka iz Šmarjete pri Celju. Jakža Ivan, delavec 1z Kota, in GimpelJ Marija, delavka iz Petrove vasi. Kra-marič Ladislav, kmet iz Dol. Pake in Grzln Ana, kmečka delavka iz Mihelje vasi. — Umrla sta Gešelj Jože, kmet. 72 let iz Nakla. Janša Florjan, delavec, 46 let iz Brezja.
v Kočevju
Od 6. do 13. novembra sta bili rojeni 2 deklici in 1 deček. — Poročili 80 se: Korbar Ignac, vodovodni instalater iz Rudnika in Grzetič Marija, knjigovodja iz Kočevja. Literšmid Štefan, delavec in Lipovac Dragica, gospodinja, oba iz Koblarjev. Zalig Ignac, delavec in Mere Marija, kuh, pomočnica, oba iz Kočevja. — Umrla Rta: Kovač Helena, 38 let iz Kočevja. Brecnec Marija, 60 let iz Kočevja,
njič, pa sem še enega dobrega iztaknii tam ob vodi Krupi pri Gradacu. Majhen državni mlin, pa daje obilo dohodkov, da kapo mlina lahko redi kar pet prašičev, kravo in jate perutnine in seveda tudi plačo po predpisih, pa menda še brezplačno stanovanje. Je vaška gostilna zelo vesela takega gosta, manj veseli pa so uslužbenci na posestvu, ki večkrat dobijo drugačno ime, kako grožnjo in še bunko povrhu. Pa rodite, če ni recept za tako življenje vreden zlata, posebno če ni — in mislim da ni — nobene kontrole.
V Metliki vneto skrbe, da se bo mladina naučila prelepih narodnih navad. To je zajamčeno tudi doraščajočim partizanskim sirotam, ki so dobile svoj drugi dom v Dijaškem domu na Pungartu — tradicionalnem prostoru za vse veselice in ljudske običaje pri krokanju. Mladina ima tu dovolj prilike videti vse, kar bi drugače ne mogla in po pravici tudi ne smela videti. Ali kaj hočete, veselica je vendar važnejša stvar kot je vzgoja otrok. Dovolj je, da nad mladino vijemo roke, kaj bi se .se za vzgojo brigali.
Lepo vas pozdravlja vaš
Janez Popotni
Btrsn 4
•DOLENJSKI LIST«
Stev. 4«
Marjan Mušič;
tvi novomeškega glavnega trga
KULTURNI RAZGLEDNIH
Tiemeyei":
tiost pred sodiščem
Doslej z velikim zanosom s strani mestne občine in meščanov opravljena preureditvena dela, s katerimi so se v dobršni meri zacelile rane na obličja mesta, ki j>jh je zadala vojna ln stoletna zapuščenost, v kateri je Novo mesto hiralo ln Izgubljalo kos za kosom svoje pražnje oblačilo, so odprla nove probleme, ki se mimo najbolj perečih komunalnih vprašanj (ceste, vodovod, kanalizacija itd.) postavljajo pred nas in zahtevajo nujno rešitev. V tem zelo občutljivem sklopu pripada nedvomno prvo mesto ureditvi Glavnega trga. Problem je dozorel ln je treba k dosedanjim realizacijam deteti le se poslednji lepotni soudsrek. Mate~ rialne osnove so podane; tu pa tam morda nekoliko nerodno, a v glavnem smo vendarle lahko zadovoljni z uspehom, do katerega smo se često le z velikimi napori in z medsebojnim koristnim sodelovanjem dokopali.
Transitni promet, ki si je nasilno utrl pot po razširjeni cesti skezi mesto,   nedvomno ne
predstavlja najboljše re&Ltve, a obravnavati ga moramo končno Ue kot začasno rešitev, ki bo v glavnem odpravljena, ko bo stekel promet po avtomobilski cesti, ki je v delu. Sčasom bo treba misliti tudi na povezavo regionalnih cest preko Krke z mostovi v neposredni bližini Novega mesta, a čimpreje je mogoče usposobiti kot razbre-menilko Glavnemu trgu bivšo Sokolsko ulico, ki naj bi prevzela kmečki vozni ln živinski promet v semanjih in tržnih dneh.
Težki poseg »Na vratih« je izvedeti tako, kakor je balo v danih pogojih možno Izvršiti; poleg manjših popravkov, ki jih je povzročila razširitev ceste, bo prej ali slej treba ustrezno rešiti problem grla pri gornjem vstopu na trg, kjer se vedno bolj kaže kot najboljša arkadna rešitev Goleževe hiše. Ureditev prometnega traka na Glavnem trgu je bila k sreči obravnavana kot sestavni del celotne površine trga ln so bile pri nivelaciji upoštevane tudi površU
iiosiaviit*
*i cenene igraće
Mraz, dež in zgodnji večeri nam bodo vse dolge zimske mesece pošiljali otroke v varno zavetje doma. Jih bomo znali prav zaposliti in zamo-titi?  Poizkusimo jim izdelati
nekaj novih igrač ki jih bodo gotovo zelo veseli
Za manjše otroke izdelajmo Hvalice iz materiala, ki ga lahko vzdržujemo čistega, ker otrok nosi vse v usta. G u miran o platno dobimo iz nerabnih siinčjkov, voščeno platno iz prtov, kose polivinila iz raztrganih dežnih plaščev-Povečajmo kroj konjička, na-rišimo na papir zajčka, mucko, slona; paipir položiano na krpo polivinila in u režimo dva «naka dela. (Ce je material tanek, ga vzemimo dvojno). Pripravimo nekaj vate, ostankov volne ali drobno zrezan i h krpic. Ukrojeno živaiico šivamo z zančnim ubodom skupaj, nato pa jo napolnimo z vato. — Taka igračka je najbolj enostavna; Če si vzamemo čas, da napravimo tako, ki bi stala, u režimo tako dol,x i— 3 cm širok trak polivinila
ali platna, kot meri obseg živali.
i" ris i jmo ga najprej na prvo, nato še na drugo polovico konjiča in ga napolnimo-
Malo večji otroci bodo imeli veliko zabave s pajackom Janiiem. Nekako četrt metra živobarvnega žameta ali def-tina bo zanj zadostovalo. Glavo u režemo tako, da jo bomo zašili po sredi velikega nosu. Život zašijemo ob straneh, vanj pa zataknemo napolnjeno glavo, jo znotraj z močnimi šivi pritrdimo s trupom in sipet tega napolnimo. Urežimo še štrelje za roke in noge. Na glavo bo dobil dolgo rdečo kapuco z velikim gumbom na koncu- Za kapuco urežemo četrtino kroga iz rdečega žameta; velika naj bo ob spodnjem robu toliko, kot znaša obseg glave. Rob pre-ganimo in prišijmo kapuco na glavo. Izšiimo mu z barvasto prejico velike oči in usta — pa je gotov.
Spretne matere bodo zanj izdelale še kako oblačilo, posteljico in si., pa bo dejal otroku mnogo ur prijetno družbo. z- g.
ne levo krt desno od prometnega traka, a pri višinskem poteku tudi navezava na obstoječ«, nepremakljive pragove obtržnih bis. Manjša nesoglasja so prišla do izraza le na spodnjem delu trga, kjer se j« novi cestni profil moral lz cestno prometnih ozirov nekoliko znižati, niso se pa mogli z njim v zvezi znižati tudi pločniki, ker se j« med delom ugotovilo, da so prizadete hiše skoroda brez temeljev in bi energični poseg zahteval draga in konstruktivno zahtevna dela.
Novo mesto j« v pogojih živahnega prometa in trgovanja izoblikovalo svoj glavni trg, ki prednjači po svoji prostornosti vsem ostalim trgom na bivšem Kranjskem. Po svoji obliki se uvršča v skupino srednjeveških trgov, ki jim daje značilnost lijakasto razširjena cesta, ob kateri je bilo dovolj od prometa osvobojenih tržnih površin. Parcelacija obtržnega zemljišča j« bila skrbno Izkoriščena in je omogočila, da si je ob trgu postavilo svoje hiš« čimveč meščanov, prvotnih rokodelcev ln trgovcev. Hiše »o u zgrnile v vrste, a ulice, ki se zlivajo v trg, so bile čim oije, d'3 se ni razsipaval o % dragoceno zazidalno površino. Prvotnih hiš ne poznamo, grajene so bil« nedvomno z neodpornim gradivom ln skromnimi konstrukcijami, pa so zato zsiradl pogostnih požarov propadle. H koncu srednjega veka se je tudi tu moral uveljaviti predpis, da je bilo treba zaradi varnosti pred požarom graditi hiše iz odpornejšega gradiva ln trdnejših konstrukcij. Sledovi teh hii so še vsepovsod ohranjeni v kasnejših prezidavah m se slogovno vežejo z odmlrajočo srednjeveško arhitekturo (gotiko). V tej zvezi je zanimivo, da so že tedaj obstajale dvonadstropnlce in je kot takšna bila spoznana pri zadnji obnovi tudi bivša Kobetova hiša ob Jarčevi ulici, z gotsko oblikovanima kamntt-nlml okni, na katerih se nedvomno poznajo sledovi požara.
Zaradi zaščite pred soncem In dežjem so bil« n* gornjem delu trga grajene hiše i arkadami, ki so v dveh primerih ohranjene (Bergroanova ln Kopačeva hiša, a ponekod drugod so sledovi arkadne arhitektur« ohranjeni v kasnejši zazidavl, ki jo je narekovala težnja po .večjem Izkoriščanju prostor* (Koncllje-va, Seidlova in morda tudi Iva-netlčeva hiša). M«d vojno je bil na žalost uničen najlepši arkadni sestav v Ogrlzkovl hiši, spomin nanj je ohranjen v edinem preostalem tordlranem (zavitem) stebru, ki stoji v spremenjeni funkciji spominskega stebra v neposredni soseski. Arkadna arhitektura je dala Novemu mestu pomembno značilnost In Izreden lepotni učinek. Zato je v zvezi z vedno večjo skrbjo, s katero se pristopa k olepSanju mesta, utemeljena obnova arkadne arhitekture. '
V dobi menkantillzma je Novo mesto postopoma gubilo svojo dragoceno patino. Skoda, ki je bila v tem kratkem, ne mnogo veft kot 50-letnem razdobju povzročena, je skoroda nenadomestljiva. Znto je povsem utemeljeno, da se, kjerkoli je to le mogoče, odstrani te neustrezne dopolnitve in se poišče za debelimi plastmi novejših ome-
tov likovno zanimivo In v svojem zgodovinskem pričevanju zgovorno strukturo zidovja, v kateri niso redki preostanki starejših razdobij, ki so deloma ohranjeni na svojem prvotnem položaju ali pa so bili v teku kasnejših prezidav uporabljeni kot gradivo. Posebno na spomlad, ko zaveje topel veter z juga. Imam vselej občutek, do ni daleč morje, ln takrat se zdi, da bi približanje mediteranu imelo svojo utemeljitev tudi v področju arhitekture, saj je kraški temperament tako prepričljivo podan na najlepšem spomeniku, na presblteriju kapiteljske cerkve. S ponovno obnovitvijo arkadnega dvorišča in s fasadlranjem kamnitnega pročelja bivše Kobetova hiše pa z delnim Izluščenjem zđđai na Ska* bernetovi hiši in drugod, so nakazani znanilci te preusmeritve. Prej aH slej bi bilo potrebno v tem smislu preurediti in obnoviti arkad« nai Bergma-novl, Kopačevi, Seldlovl ln Koncil je vi hiši, dokončati započeti poseg na Skabernetovl hiši in v dragocenejšo artiltekturo preoblikovati gostilno »Na vratih«.
(Konec prihodnjič)
Kot drugo premlero v sezoni je novomeško gledališče uprizorilo 30. oktobra dramo Mladost pred sodiščem, ki jo je napisal holandski pisatelj, igralec ln režiser Hans Tiemaver ln se lahko Imenuje razprava pred sodiščem za mladoletnike.
Dejanje se godi 1947 v Amsterdamu. Delo Je nekaj nenavadnega. Gledalci so namreč v sodni dvorani, kjer opazujejo zasliševanje pri razpravi. Zastora ni ne v začetku dejanja niti ne na koncu predstave. Oder je prizorišče za sodnika, obtožence in priče, ki prihajajo iz sodne dvorane in so torej del publike. Sodnik vodi razpravo. Na zatožni klopi sedi trojica mladoletnikov, in sicer dva fanta ter dekle, ki so osumljeni političnega umora. Izvršila ga Je mladoletna Ana. Zakaj? Sodnik hoče izvedeti za motiv umora. Dekle prizna zločin, ker se Ji studi povojna holandska družba, ki je pozabila na obljube o bodočem lepšem življenju, za katerega so v zadnji vojni padli milijoni ljudi. Družba je razočarala mlade ljudi, ki so delali ilegalno med vojno, in zato dekle sklene v svojem srcu obračunati z enim od vodilnih ljudi — Edvardom Mastersom. Drama, ki se v dveh dejanjih stopnjuje pred nami In v kateri nastopata tudi oče in mati glavne obtoženke Ane, je kričeča obsodba vseh tistih staršev, ki premalo skrbe za vzgojo svojih otrok ter z nečednim življenjem moralno zastrupljajo svoje doraščajoče otroke in jim dajejo slab vzgled, ki Je najmočnejše vzgojno sredstvo. Strašna obsodba je za mater hčerina izpoved: »Ce si ti tako delala, zakaj bi ne tudi Jaz?« Zasliševanje, ki se pred nami vrši, kaže življenje, kakršno v resnici je. Pisatelj nam realistično prikaže košček življenja, da Je umetnina že naturalistična podoba življenja. Človeku zastane dih, ko posluša izprijena mladoletnika, ki cinično odgovarjata na sodnikova vprašanja, in seksualno izživeto dekle, ki se roga paragrafom, vsi skupaj pa s prostaškimi izrazi izpričujejo svoja doživetja. 2alostno Je. da so kazniva dejanja mladoletnikov po vojni zelo močno narasla po vsej Evropi. Ce pogledaš tu in tam po tujih casonisih, ugotoviš, da se povsod obširno bavijo z mladinsko kriminaliteto. Pijančevanje, slabe družinske razmere, nesloga v družini, nemoralno življenje, ki ga otroci vidijo, ulica in slaba družba, kateri so otroci prepuščeni — to so vzroki moralnih padcev mladine drugod in tudi pri nas.
Dramo Je zrežiral Štefan Hle-de, ki se je poglobil v delo. Izbral je dobre igralce, posebno še nosilce »glavnih« vlog. Vedeti pa je treba, da pisatelj želi resničnega doživetja gledalcev ob razpravi, zato postavi dejanje v sodno dvorano. Vse, kar je gledališkega pri tej razpravi, moti in razblini koncentracijo. Tako je na primer godba sredi dejanja popolnoma odveč, posebno še taka, kot je bila tu. Tudi igra z lučjo na koncu 1. dejanja je odveč. Za psihološko poglobitev dejanja scena v ozadju z umorom sploh ni potrebna, ker je to gledališče, ne pa resničnost v sodni dvorani. Je sicer lep okras Igri, ki mu z estetskega gledišča nI kaj očitati, vendar bi prav tako ali pa še bolj učinkovala Anina izpoved na zatožni klopi, kako je prišlo do umora. Zdi se ml, da je scena v ozadju z nemimi figurami Edvardom Mastersom, dekletom, klientom, Črnoborzi-jancem ln kolesarjem nepotreben okrasek, ki sicer pokaže način umora, oropani pa smo za
Rojaki iz Argentine pozdravljajo Dolenjce
Naši rojaki iz Argentine, člani Slovensko delavskega podpornega društva »Edinost« v kraju Codroba, so pred nedavnim svečano praznovali 14. obletnico ustanovitve tega društva. O tej proslavi nam je poslala rojakinja Marija h Movern daljše poročilo, iz katerega posnemamo:
»Na letošnje praznovanje obletnice ustanovitve našega društva smo se še posebno skrbno pripravljali. JVo, mnoge je tudi skrbelo, kako bomo vso to obširno proslavo Izvedli in kaj vse bomo napravili in videli na ta dan. Mladinski odbor je imel ie posebno veliko skrb, ker ni bil še vajen takih prireditev. Pa so prišli na pomoč starejši ln izkušenejšt člani, zlasti pa nai neumorni tajnik Anton Stepan, M ima po-
rike in mladina je položila lep venec na njegov spomenik. Smo zavedni Slovenci, vendar spoštujemo tudi veUke može nove domovine.
Naše proslave se je udeležilo tudi veliko domačinov. Med njimi smo opazili predstavnike oblasti, prijatelje našega društva, zdravnike in druge. Bilo je več gostov. Med drugim smo poslušali govor predsednika društva Petra Žagarja, nadalje glavnega tajnika Antona S\tepana, kateri nam je res vsem govoril prav iz srca, da je marsikdo imel solze v očeh. Govoril je tudi predsednik mladine Hektor Govednik in žel za svoje izvajanje iopk> odobravanje* Sodelovali so Še člani mladinske organizacije kot Marija Movern,   Irena    Ogulin, Vida
sebno posrečeno roko za vsake stvar. Proslava je bila v nedeljo 29. avgusta. Svečano razpoloženje in pokanje petard je oznanjalo vsem, da imamo Slovenci velik praznik. Staro in mlado se je zbralo v društvenih prostorih, ter smo šli skupno na pokopališče in položili vence na grobove umrlih članov. Od tam smo k ronili na trg penerala San Martina, osvoboditelja Južne Ame-
Oberman, Marija Gornik, Alojz Sali in drugi.
Tako smo dostojno proslavili naš društveni praznik ln se pri tem tudi spominjali vseh Mitih, ki so društvo usta-:t"i Hi pred 14tirni leti, to je 25. avgusta 1940. Pozdravljamo vse bralca Dolenjskega Usta, posebno tiste iz okolice Suhor-ja, Novega mesita, Semiča 1*1 Črnomlja.
Marija Ine* Movern.
globoko in pristno doživetje, ki bi ga nam vsem dala Ana s svojim pripovedovanjem. To Je spregledalo tudi gledališče v Kranju, ki je imelo premiero pred enim mesecem. S tega stališča moremo razumeti, da ni bilo pri vseh igralcih vedno tistega pristnega in neposrednega doživetja, kot bi lahko bilo, skratka: premalo realizma pri nekaterih ln govorjenje namesto doživetja.
Sodnika je igral R. Urh s svojo znano rutino. Z doživeto igro brez zunanjih pripomočkov je pokazal lep odrski lik. Sicer mu je dal preveč človeške topline namesto justične brezobzirnosti, kajti njegova humanost ln justica sta si po pisateljevi zamisli dva diametralno nasprotna pojma. Se najbolj se je približal pisatelju konec 1. dejanja v sceni z Ano, ko jo z mrzlim in rezkim glasom duševno obvlada, da strta prizna zločin. Tu je pokazal mojstrsko igro. Njegova maska je bila odlična. Pretresljivo čustveno do-žlvljanje# je pokazala M. Cavlo-vie v vlogi nesrečne Ane Deal-ders. V 1. dejanju je rafinirano politično ilegalko, seksualno izprijenko, ki se je izgubila v vojnem in povojnem blatu amsterdamskega predmestja, igrala rutinirano, v 2. dejanju in v zadnjem prizoru 1. dejanja pa nas je njena usoda pretresla ob lastnih izpovedih na račun staršev. Njeni čustveni izbruhi so bili tu in tam nenadni, premalo zadržani, na kar bi moral režiser paziti, ker igralka je hitro izven igre in tako ni več prave dinamike. Tu in tam je bilo opaziti psihološko neutemeljen izbruh — v mislih moramo imeti adolescenta, ki si šeie gradi svetovni nazor. Morda b: režiser storil bolje, da bi nekaj teksta črtal in tako bi njen lik še bolj zaživel, čavlovičeva je odlična igralka, ki se je lansko sezono z vlogo v »Svetem plamenu« nadpovprečno dvignila v igralskem ustvarjanju. Vloge Ane ni igrala, ampak je ustvarjala na odru in ji je treba iskreno čestitati. Očeta In mater sta igrala Julij in Mira Kobe. Duševno strtega očeta, ki je bil v Internaciji, ko je hčerka An3 doraščala in je mati v tem času nemoralno živela, je Kobe realistično kreiral. Njegov kultivirani glas. notranje doživeta igra ter ustrezna mimika — vse to so njegove odlike, ki so prišle do izraza še prav posebno ob srečanju s hčerko Ano. Vloga matere je težka. S trpkim izrazom na obrazu sprejme Anino   izpoved,   da  je pomagala
otroku do nemoralnega življenja, čeprav se tega ni zavedala. Z doživeto igro, posebno v prizorih z Ano, nas je prepričala. Trmasta izprijenca Piet van Doorn in Gerard Niekert sta bila Tone Gortnar in Ivo Pav-šič. Gortnar je mladoletnika odlično igral. Sicer je malo prehitro govoril, vendar je lepo igral. Vsi trije mladoletniki z Ano na čelu so dobro predstavili »klapo« izprijencev velemestnega predmestja. Marija Gerdcjeva je Evo de Bruin, nadzornico pri policiji za mladoletnike, res naravno igrala ter pokazala topel človeški lik nadzornice, kakršen bi moral biti pri varuhih pravice. Odlikuje jo prijeten in čist glas ter neposredna ln prav nič prisiljena igra, ki učinkuje prepričljivo. Vlogo kriminalnega uradnika Gerarda de Weerta Je igral režiser sam. Svoj prvi monolog je preveč tiho govoril, pozneje je pokazal precej hladne justične brezobzirnosti do »klape«, kar je bilo na mestu. Klepotavo pričo Marijo Hegendorst je M. Vončinova igrala malo pre-mrtvo. Je začetnica ln se bo razvila. Sodni sluga (M. Saje) je dostojanstveno vršil svojo dolžnost »na sodišču«, le njegova maska bi bila lahko starejša.
Drama je doživela pri občinstvu uspeh. Do sedaj so jo uprizorili trikrat. Kljub nekaterim jezikovnim spodrsljajem in tu in tam prelahkimi režijskimi prijemi se uvršča med tiste povojne uprizoritve, ki kažejo rast našega gledališča (Tartuffe, Globoko so korenine, Celjski grofje, Sveti plamen m Mladost pred sodiščem). Dramo bi morali videti vsi: matere ln očetje, mladina in vzgojitelji ter vsi, ki jim je usoda mladine pri srcu, kajti drama obravnava enega najbolj perečih problemov naše mladine, za katerega je odgovorna vsa družba.
Prof. Tone Trdau
Popravek. V zadnji 45. številki je na 4. strani (Raztrgancl) tiskarski škrat spremenil smisel stavka na koncu 1. kolone. Pravilno se glasi: »Mislili ste, da ste nas spremenili v pse, pa ste nas spremenili v volkove.«
BRALCE OBVEŠČAMO,
da je zaradi pomanjkanja prostora tokrat izpadel podlistek »Bela krajina do naselitve Slovencev«.
Dcp'sjjtc v »Dolenjski tasta
»TU, KAR RATALU JE Z MOSTA, JE ZATU DE DUSU TROŠTA« (Napis na stari majolki)
Letošnji vinski pridelek sicer ni najboljši, Je pa kar dober, kot priča zadovoljni obra« stare korenine, ko poskuša trškogorca
Janez R upnik—Može
Pesem od slabe ure v okolici Trške gore, ki |e trpelu leta 1873 zavoljo toče
O ljuba Marija Devica, kakšna je trška gorica, k' je bla lepš ko paradiž, letaš pa grozda ne dobiš!
Kako smo se včas veselili, k' se je bližala jeseni Vsak se je veselil, da bo ta dobri mošt pil.
Lejtos je pa vse drugač, ratali smo vsi berač; naj bo sabejek ali kmet, vsakm kaže le petlet.
Pi-ršla je strašna ura čez pole in čez gina; strašna toča, velik piš, de je jemalo strehe g hiS.
Blisk in gro-m in strašna strela dol od neba je letela. Strašna toča in vihar taCifB še ni blo nikdar.
N<-ho se je otemnolo, soIikv ni svetlobe imelo. Mislil sim. ljubi kristjan, <le bo gvišno sodni dan.
V/.rlo jt> polje in gorice, • ni ga ostal« polovice,
i"<l na dreves nej več perja, nobenga na dreves sudju.
.Ni ga žita, ni ga mošta, ni ga enga reaelga Irošta. phši se le en sam jok: Zastonj je dolo naših rok!
Kako dolga bo zima, k' ne bo ga gla/ka vinaf Žalostno bo pa tud spomlad, k' bo treba režat in kopat.
Vsk bo jamrov, da je suha, zraven pa še malo kruha, le kak droben krompir komaj bo dobil katir.
Sliši se kletev, ubijanje; tu delajo le sam pijajne. Namesto de bi častil boga, pa še drugim meru ne da
Nekter človek je huj' kot živina, kndar se napije vina; nebo ln zemljo je preklel, zato je bog nam vino odvzel.
In kolnejo duhovne zavolj toče In viharje. Jest mislim pa vso drugač, zakaj bog nas tako korobnf
Večni bog nn:> obvari pred točo in viharji! Bog požegnaj nam zemljo, da terta spet rodila bo;