stran 87.
Novice.
— Osebne vesti. Kraljevska srbska akademija znanosti v Belemgradu je velezaslužnega slovenskega zgodovinarja gosp. prof. Simona Rut ar j a imenovala dopisujoČim članom. — Višji okrajni komisar v Krškem gosp. Viljem baron Rechbach je preme&č^^n v Postojno. — Suplent na I dr žavni gimnaziji v Ljubljani gosp. Anton Jeršinovec je minoli teden napravil na dunajski univerzi profesorski izpit iz klasične filologije. — Grdč. Ema Pleš ko, doslej radovoljka na mestni slovenski dekliški šoli pri Sv. Jakobu, je imenovana za pomožno učiteljico na dvorazrednici pri Sv. Petru v Ljubljani.  —  Legacijski   tajnik pri   poslaništvu v Carigradu gosp.
Rudolf Pogačar je imenovan sekcijskim svetnikom v ministrstvu zunanjih del. — Grdč. Martina Lindtner je nastavljena kot pomožna učiteljica na umetnoobrtni strokovni šoli v Ljubljani — Finančni minister je imenoval višjim davčnim nadzornikom pri finančnem ravnateljstvu v Trstu nadzornike gg. Josipa Ter p i na, Hilarija Vodopivca in Antona S old atiča.
—   f Josip Nolli. „Prosvjeta" je prinesla v svoji 4. številki prav dobro sliko pokojnega odgovornega urednika „Slov. Naroda" in opernega pevca, gospoda Josipa No H i j a. Slika kaže pokojnika v dobi, ko je pel v Odesi 1.  1883.
—   Shod C. kr merosodcev za IV. meroskušeni okraj vršil se bode dne 2 marca 1902 v gostilni pri „Zvezdi", na Cesar Jožefovem trgu v Ljubljani ob 10. uri dopoldne. Razpravljalo s'e bo o poboljšanju financijalhega stanja gori  imenovanih.
—   Uršulinski samostan v Lfjubljani bo praznoval letos, najbrž meseca aprila, dvestoletnico svoje ustanovitve.
—   Bolnica v Novem Mestu. Ziravstveni zastop novomeški je kupil na kapitelskem hribu v Novem Mestu ležeče stavbišče v namen, da se tam   zgradi bolnica za ženske.
—   Talije za rešitev življenja po 52 K 50 vin. so dobili: Josip Možina iz Topolca, Matevž Dolinar iz Laz, Fran Lavtar iz Tržiča in Fran Resnik iz Šmartna pri Litiji.
—    »Ilirija oživljena«. Rojak v Šoštanju izda v kratkem alegorične razglednice, predstavljajoče slavljenje „Ilirije*. Razglednice so umetniško izdelane in bodo gotovo občinstvu ugajale. Cisti dohodek je namenjen slovenskim visokošolcem
—   Muzej v Mariboru. Sestavilo se je v Mariboru društvo, ki se bavi z ustanovitvijo muzeja.
—   Občinske volitve. Pri občinskih volitvah v Radečah pri Zidanem mostu in na Vrhniki je zmagala napredna stranka.
—   Nezaupnica baronu Morseyju. Slovensko društvo v Mariboru ima žalostno zaslugo, da je zavrglo in pred ljudstvom osmešilo prvotnega kandidata zaslužnega in izobraženega veleposestnika Mlakarja na ljubo nemškemu baronu Morsejju Le na povelje mariborskih gospodov so oddali Slovenci Morsejju svoje glasove. Svojo hvaležnost je mož pokazal, ko je glasoval za odpravo slovenske gimnazije v Celju Mariborsko „Slovensko društvo" končno ni moglo drugače, kakor da so izrekli svojemu protežiranemu nezaupnico, te/ ga pozvali, naj odloži mandat.
—   Slovenska zmaga na Koroškem. Pri občinskih volitvah v Prevaljah je v III in II razredu sijajno zmagala slovenska stranka.
—  Potovalni učitelji za kmetijstvo na Primorskem. Razpisana so tri mesta potovalnih učiteljev na Primorskem. Za jedno teh mest je določen italijanski učni jezik, za drugi dve mesti pa slovenski, oziroma hrvatski.
—   Deželnozborska volitev na Goriškem. Za dopolnilni volitvi na Krasu in v tolminskem okraju se bodo volili novi volilni možje in sicer se začno prvotne volitve že v polovici prihodnjega tedna. Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke na Groriškem kandidira v tolminskem okraju gO:,p. Oskarja Grabrščeka, državnega poslanca, župana itd. v Tolminu, na Krasu pa zopet gosp. dr. Dragotina Treota, odvetnika in posestnika v Gorici.
—   V goriški deželni šolski svet je deželni odbor izvolil profesorja Berbuča. Vsled tega nimajo Slovenci zdaj nobenega   neodvisnega   zastopnika v tej važni kor}»oraciji.
—   »Naša Sloga«, ki je vse prej kakor liberalna, vprašuje ravnatelja goriškega semenišča dr. Grabrijelčiča, Če je res, da so v goriškem semenišču tuii taki bogoslovei ¦— seveda laški — ki ni.so nikdar obiskovali gimnazije, da, ki niti prvega gimnazijalnega razreda niso videli. „Naša Sloga" je to izvedela od duhovnikov.
stran 88.
—   Dve slovenski pridobitvi. Zavod sv. Nikolaja v Trstu je kupil po posredovanju tržaške posojilnice veliko hišo z vrtom v Eocolu za 50 000 kron. — Posojilnica v Veli-kovcu pa je kupila največjo gostilno v tem mestu, ki je »nana pod imenom „pri zlatem orlu". Tukaj bo drugi koroSki „Narodni dom." V obeh slučajih je jeza pri narodnih naSih nasprotnikih velikanska.
—   Iz Trsta se poroča, da je bilo v Motovunu v Istri ukradenih 10 kilogramov dinamita. Policija je v strahu, da je bil ta dinamit spravljen v Trst in ga skrbno iS8e. Izvršila je v ta namen mnogo hišnih preiskav, ki pa niso imele vspeha. „Naglo sodišče" ni imelo doslej nobene obravnave.
-— Upravitelj tržaške škofije, monsignor Petronio, pometa mej duhovščino kar se da. Najboljše službe dobe seveda laški duhovniki. Število vseh premeŠčenj znaša okroglo 80.  Premestil je torej dobro tretinjo duhovnikov.
—   Svarilo pred kupovanjem srečk. Iz zanesljivega vira se nam poroča, da je leta 1855 v Ketih, politični okra) Biala, rojeni in tja pristojni avstrijski državljan Ivan P. Wojtan v Amsterdamu pod tvrdko „Fortuna" ustanovil komi-sionarno in bančno poslovanje. Z ozirom na dosedanje dotično poslovanje imenovanega v Draždanih in Bazlju je mnenje opravičeno, da se bode novo Wojtanovo poslovanje v enaki smeri gibalo, kakor ono, ki smo ga pričetkom majnika preteklega leta o nekih enakih tvrdkah označili, da si namreč mnogoštevilni agentje, ki tudi po Avstrijskem in Ogrskem potujejo, sosebno v krogih revnejšega ljudstva s tem kupovalce srečk pridobiti prizadevajo, da jim na dobitke delajo sleparske ob ljube, dočim vrednost sreČk niti one svote ne doseže, ki jo kupec plača. Noben slučaj ni znaa, da bi bile sfranke, ki so stopile v zvezo s takim podjetnikom, pred materialno škodo obvarovane ostale; sosebno pa se je ogibati takih agentov, ki srečke na obroke prodajajo. Naj bi bilo to ljudem v svarilo.
—   Umrli. Umrl je bivši oskrbnik grajščine ljubljanskega škofa v Gornjem gradu gospod Josip Hofbauer. — Umrla je v Novem mestu v starosti 58 let vdova deželno-sodnega svetnika, gospa Karolina Jagodic, roj. Illovsky.
—   Preprečena nesreča. Brzovlak, s katerim se je vozil nadvojvoda Karol Štefan z Dunaja, bi se bil blizu Št. Petra kmalu ponesrečil, ker je bila neka relsa pokvarjena. Neki čuvaj je vlak ustavil, ter tako   preprečil veliko   nesrečo.
—    Človeške kosti so izkopali v nekem vinskem hramu na Kamenščaku pri Mali Nedelji. Hram so podirali zaradi novega rudnika. Na lobanji se poznata dva močna udarca, ter je ista razpočena, iz česar se sklepa, da se je izvršil uboj. Ljutomersko sodišče vodi preiskave. Najbrže je bil ubit kak tuji kupec.
—   Velika nesreča v Nabrežini. 351etni delavec Fr. Kovačič iz Gorice in 261etni delavec Josip Lavrič iz Št. Petra, delala sta v nekem kamenolomu pri Nabrežini. Blizu njiju je pripravljal minar Pran Kravanja luknjo za mino. Ko je luknjo dovršil, je dal v njo dinamita in strelnega prahu. Dinamit in strelni prah pa sta se (iz dosedaj neznanega vzroka) užgala in mina je eksplodirala. Zemlja in kamenje, ki ju je strel vrgel v zrak, sta padla na blizu tam delujoča LavriČa in KovaČiča, ter ju popolnoma pokopala. Z velikim trudom sicer ali vender kmalu so drugi delavci izkopali nesrečneža, ki pa sta bila že mrtva. Poklic n^mn zdravniku ni preostajalo druzega, nego konstatirati nastopivšo smrt — pri obeh delavcih Obe ti žrtvi dela so prepeljali na pokopališče v Mavhinje blizu NabreŽine, kjer so jima priredili dostojen pogreb na stroške podjetnikov kamenolomov, gg. Foccanoni, Galimberti in Piani. Tragični smrti delavca sta napravili velik in pretresljiv vtis na vse tamošnje prebivalstvo
—   Nesreča na postaji Zidani most pred sodiščem. Kakor znano, je dne 80. julija 1. i. na postaji Zidan most vsled nanačnesa ranžirania zadel tovorni vlak ob »razno
lokomotivo. Pri tem je stisnilo pisarju Ferd. Fritzu prsi, da je v par urah umrl, a sprevodnika Winderja je vrglo s tako silo s sedeža na progo, da se je pretresel mozeg ter bo celo življenje hiral. Državno pravdništvo celisko je obtožilo kot krivce nesreče: žel. asistenta Pipana in Kneisla, prestavi]alca , Koritnika in Skandreta, strojnika Mettla ter čuvaja Majcena. Celjsko okrožno sodišče je obsodilo dne 21. t. m. asistenta Kneisla v 1 mesec strogega zapora, Koritnika v 14 dnevni, a Skandreta pa v 6 mesečni strogi zapor.
—   Uboj. Dne 16. t. m. prišli so posestnik Andrej Avsenek in trije fantje, vsi z Brezja, obiskat bolnega posestnika Janeza Brejca istotam. Izpraznili so najprej liter žganja potem pa sta se Andrej Avsenek in Andrej Arnež stepla. Avsenek je zgrabil na mizi ležeč nož in ž njim zaklal svojega nasprotnika Arneža, ki je tudi dve uri pozneje umrl.
—   Glavni dobitek zastavljen. Na Dunaju je nekdo svojo srečko zastavil. Izkazalo pa se je te dni, da je srečka zadela 108.000 kron. Posestnik srečke in njen začasni imetelj bosta dobitek primerno razdelila.
—   Najvišja umetniška razstava. V palači ministrskega predsednika se otvori te dni razstava 200 umetniških del, katera so izvršili razni nadvojvode, nadvojvodinje, knezi in kneginje, grofice in grofi, baronice in baroni. Med razstavljale! in razstavljalkami so tudi nadvojvoda Oton, nadvoj-vodinja Marija Valerija, nadvojvoda Karol Štefan, nadvojvodinja Marija Terezija i. dr. Eazstava je dobrodelna in so nekatera dela na prodaj.
—   Črez pol je prerezalo ^ Modlingu pri Dunaju v petek ponoči 241etnega delavca A. Liško. Hotel je pred do-hajajocim vlakom še hitro preko proge, a spodtaknil se je ob žici, padel na tir, in vlak ga je povozil ter mu telo pre-rezal črez pol.
—   Mati prevzela hčeri zaročnika. V Iloku na Hrvatskem se je zaljubil mlad učitelj v 161etno devojko, hčer njegovega predstojnika. Snubil jo je pri stariših in veselo so praznovali zaroko. Toda mati od neveste dopadala se je učitelju tako. da je pozabil na svojo zaročnico ter jel dvoriti 401etnej materi. Pretekli mesec odšla sta skrivaj iz kraja, vzemši seboj svoto od 600 kron, ki jih je hranil mož vbegle. čez nekaj dni prejme hči od matere pismo, v katerem jo ista prosi odpuščanja, ker ji je vzela ženina ter se izgovarja s temi besedami: „Ti si še mlada, dobila bodeš lahko druzega ženina in pozabila na to prvo ljubezen. Meni pa se je sedaj poslednjikrat nasmijala sreča, katere ne morem pustiti". Hči Stana je bila vsled prevare materine in ženinove tako obupana, da se je zastrupila Vbeglo dvojico pa je prijelo orožništvo vsled ovadbe prevarjenega soproga ter jo izročilo oblastim.
—   Ustrelila je spečega moža. Kmet Szabo v Boroš-Berinki na Ogrskem je živel s svojo ženo v neprestani neslogi in zadnjič je njej celo žugal, da )o ustreli ob prvi priložnosti. Kmalu nato si je tudi kupil samokres. Ko pa je zaspal, je vzela žena smrtonosno orožje za sebe pripravljeno ter ustrelila spečega moža. V jutro pa se je sama javila redarstvu.
—   Športne igre na Turškem. Tam doli v turški deželi, kjer imajo smisla in denarja za zabavo športne igre niso tako razširjene in negovane, kakor bi človek sodil po popisih turških zabav. Dirke za stavo, konjske ali druge, so ondi mnogo bolj priproste, ter pred vsem ne igra pri njih glavno vlogo stava na jednega ali druzega premagovalca. Edino dirke s čolni imajo pri njih veljavo, ker turki so najboljši veslači sveta, ter imajo tudi zabavo v čolnih mnogo sijajnejSe urejeno, kakor pri nas. Za dirkami v čolnih, ljubijo nad vse lov. Vsaj pa je tudi prava zabava lurSkim lovcem, ker lov ni oddan posameznim bogatinom, ampak po prostranih gozdih pravico ima vsakdo slediti divjačini.   Večina sultanovib^
Stran 89.
prednikov bila je strasti lova zelo udana, samo sedanji vladar ni še sprožil puSke, ter se zabava raje z drugimi zabavami. Tudi lok z puščicami bil je zelo v navadi v turških lovskih krogih, sedaj pa je popolnoma preminul Najprvo odtegnili so se temu načinu streljanja sultani sami. Ako se je primerilo v zadnjih stoletjih kedaj, da je roka kakega vladarja sprožila lok, bilo je to turškemu ljudstvu tako sveto, da se na mesto, kamor je padla puščica, postavili takoj kak spominek, ki priča o „cesarskem strelu". Abdul-Aziz. stric sedanjega vladarja, ljubil je najbolj i^re, ki so jih proizvajali močni velikani v medsebojnem boju. Nazivljejo jih „pehlivani" t. j. borilci, ki pa navadno ne znajo ne čitati in pisati, ter obstoji vsa njih zasluga in učenost samo v tem, da se znajo s svojim nasprotnikom izborno boriti. Te vrste ljudi imel je Abdul-Aziz, vedno mnogo v palači in malokedo je prišel do velikih častij, obsipan z darovi in milostmi gizdavega cesarja. Tuii sedanji turški sultan ljubi Čez vse te vrste bitke, ter dobiva iz vsih delov cesarstva najprve boritelje, da bivajo v njegovi bližini in ga razveseljujejo Prej imenovani stric sedanjega vladarja (katerega pa so, kakor govori zgodovina, štirje podkupljeni „pehlivani" na grozen način usmrtili) pa je posebno negoval šport bitke z petelini ali ovni. Njegov kokošnjak bil je najdragocenejši in najzanimivejši celega sveta. Od vsih krajev dobival je bojne peteline in naj so stali tudi tisoče. Pod nje-got^im vladanjem zastajali so državni posli, ker je zanemarjal vse, samo da se je mogel baviti z petelinjimi bitkami. Baje je dal petelinom premagovalcem tudi redove, da so ž njimi okrašeni kazali vsim svojo hrabrost. Sedanji sultan pa ne mara za krvave živalske bitke; samo enkrat plačal je potne stroške iz svoje blagajne, da je šel neki turški petelin v Ameriko borit se z nekim Amerikanskim petelinom. Ali je prišel kot zmagovalec nazaj na Turško, o tem   kronika molči.
—   Zaradi lo kron umoril šest oseb. Delavec Tit Seski obiskal je nedavno neko znano rodbino v Likalu. Družina ga je prijazno sprejela v gostoljubje, in mladi hudodelec je v teku govoia tudi izvedel, da imajo v hiši celih 10 kron denarja. Polakomnil se je teh 10 kron ter po noči natihoma vstal, vzel sekiro ter umoril najprvo gospodinjo in IGletno njeno hčer. Zatem je zadavil dva dečka stara od 2 — 4 let. Mater od gospodinje je pastirja, ki sta se vzbudila ob ropotu, ranil je smrtno nevarno v kuhinji. Nato je vzel onih osode-polnih 10 kron, popil čašo žganja in pobegnil Ko je zjutraj prišel domov gospodar, ki je imel nočno strašo v tvornici, našel je rodbino umorjeno na grozen način. Ubijalca so dobili v nekej krčmi, kjer se je skušal skriti. Za tako zver v človeški podobi bile bi pač še vislice premalo.
—    Nekdo,   ki   si   ne   maši   pred   resnico   ušes.
„Polski Kurjer" je razpisal pred nekaj Časa več nagrad za najboljše odgovore na vprašanje: Katera ljudska napaka škoduje najbolj Poljakom in kako bi jo bilo možno odstraniti ? Odgovorov ni prišlo nic manj kot 101. V jury je tudi glasoviti poljski pisatelj Boleslav Prus in pisateljica Elisa Orzeško. Prvo darilo je dobil dr Stanislav Trzebinski, ki pravi, da ima poljski narod nešteto napak ter citira Morica Saksonskega, ki je dejal nekoč: „Zdi se, da so na Poljskem ženske edini moški". Trzebinski meni, da je imel Moric Saksonski do neke gotove mere popolnoma prav. Poljaki so po svojem značaju nestalni, vihravi ter nimajo utrjenih nazorov. Druga napaka Poljakov je — ničemurnost „Ljudje omahljivega značaja se vedno boje pripoznati svoje nedostatke". Pisatelj sploh zelo biča svoj narod, toda že to je nekaj, da hočejo izpoznati Poljaki svoje pomanjkljivosti in vzbuja nado, da se s časom spopolnijo.
—   Zakaj si pri zevanju zakrivamo z roko usta?
V srednjem veku in kjekod je tudi še zdaj prazna vera, da hudič zmiraj preži, da bi se mogel vtepsti v človeka ter ga posesti. Ker pa je moral včasi precej dolgo čakati pri kakem
človeku, predno je odprl usta, ga je rajše dregnil, da je zehnil in tako je vhajal vanj z vsem svojim peklenskim veličanstvom. Zato so si ljudje prekrižavali pri zehanju, da bi prepodili peklenščka. Ponekod imajo še to navado, po drugih krajih pa si samo z dlanjo prikrijejo usta, dekadentii in sece-sijonisti pa puste, kadar zehajo, U3ta na ves   stežaj odprta.
Nima časa za ženitev. Izumitelj brzojava brez žic, Italijan Marconi, se je pred leti zaročil z lepo sodnikovo hčerjo Josipino Borren-Holman. No, baš tedaj mu je šinila v glavo ideja za nov izum, tako da je več tednov povse pozabil na svojo zaročnico, a ko so ga spomnili, je sporočil, da za sedaj nima časa za ženitev.
—   Aforizmi o ljubezni francoskega pisatelja Paul Bourgeta. — Možje nikdar niso v stanu prav razumeti onih lastnostij, katere se na drugih možkih ženskej dopadejo ali ne dopadejo. — Srečo po prestanej ljubosumnosti je primerjati lepemu licu po prestanej bolezni, jeden kot drugi pusti za seboj sledove. Prave duševne drame nimajo dogodkov. — Od srca ljubi tisti, kateri je vse odpustil onemu, ki ga ljubi
—    Predavanje   o    časnikarstvu   na   vseučilišču.
Heidelberg je edina univerza, kjer se predava zgodovina tiskarstva in časnikarstva na Nemškem Predavanje ima historik prof. dr. Adolf Koch, večletni šef-urednik „Heidelberger Tag-blatta". V poletnem tečaju bo predaval o praktičnih vajah za uvedenje v ča«snikarstvo. E^redavanje je brezplačno ter močno obiskovano.
—   Konec Rigove slave. Glasoviti ciganski primarij Kigo Jancsi je najbrže „zaigral" svojo slavo, v nedeljo so ga izžvižgali v „Folies Bergeres" v Parizu, ko je godel. Žvižgali 80 pravzaprav njenovej ženi, kneginji Ohimajovi, ki je bila za kulisami.
—   Glavni ruski pisatelj in pesnik N. J. Naumov
je umrl. Naumov je bil realist v plemenitem pomenu, kakor je večina ruskih pisateljev. Posebno dovršeno je opisoval življenje in bedo sibirskega prebivalstva. Skoro vse svoje življenje je prebil v Sibiriji in je imel torej najboljšo priliko na ančno proučiti tamošnje razmere. Zaradi tega je tudi takoj prijel za pero, da piše proti krivicam, ki jih trpe v Sibiriji ubogi kmetje trpini od strani velikašev. Naumov sam je živel v neprestani bedi in se je do smrti moral boriti z revščino, da je mogel preživiti svojo rodbino. Smrt mu je bila zatorej prava rešiteljica. Leta 1898. je zbral nekaj svojih spisov in jih obelodanil, da bi za skupiček nekoliko pridobil olajšave v svoji bedi. Sedaj se izdajo vsa njegova znamenita dela.