Štev. 14.	(C.	C.	con	la	Posta).	V	Trstu,	petek	25.	maja	1923.
Leto i.
Izhaja vaak petek opoldne.
Naslov : Trst-Trieste Catella Centro 37 ali pa: via Geppa 17/111
Izdaja: agr. inženir Jos. T{ustja
LIST
Tednik za novice in pouk.
Stane: ena Itevilka 20 stotink.
Eno leto 8 lir Pol leta 5 lir Četrt leta 3 lire
Odg. urednik: Ivan flervatin
Male novice
Vojna odškodnina.
Torkov uradni list pravi, da znaša do druge, odredbo povišek za odškodnino na stavbe za Trentinsko 325%, za Primorsko pa brez razlike 350%.
Na stalen sprehod
Pojde v mesecu juniju 4000 primorskih železničarjev. Vlada pravi -namreč, da se odpustijo vsi oni, ki niso med vojno služili v laški armadi. To Sfi pnavi. z drugo besedo:	Primorci
Proč ! Prizadeti so se obrnili na tržaškega župana za posredovanje. Ni veliko upanja !
Kmet in razstrelivo.
Tržaško topni-čarsko poveljstvo razglaša, da naj se kmetovalci, ki rabijo več razstreliva v gospodarske svr ke (razstreljevanja skal na polju itd.) •brniejo na naslov «D'irezione Arti glieria Trieste« in naj navedejo: kraj kakovost dela, velikost zemljišča, katero se hoče spremeniti v polje. Ravnateljstvo pošlje izvedenca, ki napra vi proračun in določi količino. Cene da so zelo nizke.
Mestna občina Zadar
je štela, pred vojsko 14.000 oseb, sedaj jih je nekaj nad 9000.
Pevski zbor
primorskega slovenskega učiteljstva je priredil na binkošti pevski nasto] Ha Komtovelju. Uspel je nad vse izvrstno. Neki laški strokovnjak je de. jal, da ta zbor inastopa prav lahko na vsakem gledališčnem odru v Italiji Tako se dela ža naš narod ! Čestitajo in kličemo: pogumno naprej !
Postojnsko jamo
je rna binkoštno nedeljo obiskalo do 8000 oseb. Avtomobilov so prešteli nad 400. Med obiskovalci je bilo mno go Slovencev. Postojnčani so ta dan zaklali 39 telet in so prodali 50 kvin tal o v kruha, gospodični na jamski Pošti sta prodali baje 20 tisoč znamk.
čiščenje sodnij.
Vlada j® izdala odlok, po katerem se v državi odpusti 730 sodnikov iz službe. PraV tako. Čemu bi nam bili sodniki, ko. so se ) j udje tako pobolj sali. Ni slišati več o tatvinah in
nnaorih.
Pozor, gospodje!
Načela so se trgovska pogajanja med talijo in Jugoslavijo:	zato poživljamo
*°slance, Zadružno zvezo in druge čini-e^e> da se združijo v skupno akcijo, da tio naš narod spet doživel poraz ka-ob Jadranski banki. Naia vprašanja *°- izvoz vina, sadja, nei*menjane kro-e zadrug in privatnikov. Zopet smo Veleli seznam neizmenjanih kron:	32
•'ižin v Rihembergu ima se krono do-fla> v Raeicah pri Podgradu nekdo 3985 r°n, v Divači 2000, v Sežani 200, 560, v ' *va« zopet 46.206, v gapjanah v Istri 3-364, v Podkraju 3200 kron, v Stari su-*lc' 10.000, v Sovodnjah 27930, v St. Viški °ri 40.000. In koliko drugih. Tirjamo Poslancev, ki jih je ljudstvo izvolilo, ^fjamo od odborov, ki jih je ljustvo z ralo, krepkega nastopa. Mali list bo vafie delo zasledoval in bo narodu 0vedal, kaj ste storili.
Ali sa hočeš nasmejati?
Pojdi v soboto ob osmih zvečer ali v edeljo ob peti popoldne v goriški tr-j °vski dom, kjer bo godbeni krožek Rfal burko «Brez županovega dovo-‘Jenja.»
Don Luigi Sturzo
Oseba
Majhna oseba, zelo suh, bled, dolg orlovski inos, nervozen, temne in bliskajoče oči; nosi najcenejši klobuk
iMilPi
priprost talar, vedno navadne sandale, iz katerih) se vidijo črne, cvirnate nogavice. Tako opravljen gre tudi k ministrskemu predsedniku.
Kadar pride na ministrstva, vse sc mu usmakne: generali, naj višji uradniki; njega sprejme kot prvega vsak minister.
Kot tajnik italijanske ljudske stranke ima svojo pisarno v Rimu v ulici Ripetta; priprosti prostori, nekaj desetin uradnikov. Vsak dan nia-val ljudj. Kolikokrat j« minister Gio-litti čakal v predsobi, da ga Sturzc sprejme !	\
Mussolini ih Sturzo
Fašizem? je vse stranke ne sicer ubil, ampak potlačil, le ene ni mogel: ljudske stranke. Komuniste in socialiste je ukrotil s štirimi rečmi s svincem, palico, vžigalico im oljem. Posrečilo se mu je. Ljudsko stranko je .skušal vničiti s tem, da ji je vzel del programa (stanovske organizacije, križ in veroruauk v šolo, mir s Cerkvijo, sporazum z Vatikanom, ozdravljenje državne blagajne, državni šolski izpit), češ, kaj potrebujemo Se ljudske stranke, saj imamo mi fašisti isti kulturni in socialni program. Tu Mussolini ni uspel; stranka j«i vrgla iz sebe one, ki jih je fašizem pridobil in tako je danes idejno trdna kakor malokdaj prej.
Don Luigi Sturzo je Sicilijianec po rojenju. V rojstnem mestu Catalgirone je študiral postal duhovnik im kasne-
je bil več let podžupan. Tam se je izkazal za izvrstnega upravitelja. V veliki zvezi vseh županstev vse države je bil več let podpredsednik.
Pred vojno
Pred vojno je obstojala samo ena resnično organizirana stranka: socialistična; takozvane liberalna in demokratska nista bili organizirani stranki, nista imeli pravih načel ali programa. Odločujoči veleposestniki v državi, veleindustrijalei in advokati po mestih so se spravili pred volitvami k mizi in postavili kandidate za državni zbor; ti so seveda vsi zmagali in poslanci, ki so tako zastopali interese svojih botrov, t. j industrije, latifundija in advokatov so se sicer v zbornici ločili v sku pine, a delali le po navodilih botrov Socialisti so prvi postavili proti te mu škandalu stranko z načeli: Tura-ti, Ferrf, Modiglini, Mussolini so bi li borci proti gosposki mlakuži v državi. Druge večje stranke ni bilo.
Pojav ljudske stranke
Po vojni se je pojavila ljudska stranka. V januarju 1919 je Sturzo sklical prijatelje v neko hotelsko so bano v Rimu in že jeseni so postavili kandidate za državne volitve v no vembru istega leta. Sijajen uspeh njih lista je dobila za socialistično (1.824.926) največ glasov (1.159.602) 102 poslanca, socialisti 150. Kaj ho č-e j o ljudovci ? Oni zahtevajo pokra jinsko in občinsko avtonomijo, na zemlji malo posestvo, stanovske organizacije za vse stanove, odpravo nepismenosti, svobodno šolo, zopetno uveljavo državnih svoboščin, svobo do organizacij in društev, potlačenje nasilja in drugo.
V opoziciji
Po fašistovski revoluciji je Mussolini vzel v ministrstvo tri ljudovce, ki so krepko sodelovali pri obnovi Kongres ljudske stranke v Turinu se je pe-čal tudi z razmerjem do flaši stovske vlade. Duh, ki je preveval zborovanje, se da opisati z besedami sodelujemo z vlado, a nia nogah; na kolenih pa' ne. Ker pa je Mussolini zahtval od ljudovskih ministrov odločno izjavo, da brezpogojno sodelujejo ž njim, a oni te iz j ve niso hoteli dati, pač pa so odobrili resolucije t-u-rinskega kongresa, so morali odstopiti. Od tedaj je ljudska stranka, ki jo pooseblja don Sturzo, v zakriti opo ziciji.
MIH
c
MlUCp. Kaj se, Jakec, dol steguješ, I« in tu. Boš se na portirja'pal I
Komaj čakam Mal’ga lista, In kaj v njem bo Pepo djal.
JAKEC:
Nase slike.
Zadnjič smo prinesli sliko predsednika Mussolinija. Pa so časnikarske kavke začvekale : neki narodni list je hud, ker da prinašamo sliko moža, ki je načelnik stranke, katera «je Slovane zapisala smrti«. Druga pa je še lepša : slovensko glasilo fašistov «No-va doba» v Gorici tudi protestira, češ, da mi ne smemo prinašati «slike našega fašistovskega vojskovodje«. Špasni ti protesti. Obema povemo tole : ako bi bil «Mali list« strankarski list, bi sevo-da prinašal samo slike dotične stranke; a «Mali list» ni političen, niti strankarski, ampak je «tednik za novice in pouk», kakor je zapisano na prvi strani; nase ljudstvo želi Tse vedeti in poznati, zato pa bo prinašal slike vseh važnih oseb breg osira na njih politiko; 1
priobčil je sliko Stambulijskega, Mussolinija, priobčil bo sliko Turatija, Pa-šiča, Radiča in sploh takih večjih mož. In vemo, da je to ljudstvo všeč.
Kako so malenkostni !
Štirideset zvonov, ki so že vliti, ne sme neka livarna poslati v dotične slovenske župnije, ker imajo slovenske napise. Livarna pa ima pogodbo z vlado, da morajo biti zvonovi do pike taki kot so bili prejšnji V tej zadevi nam je dejal Lole iz Trsta, da bo bržkone imenovana komisija, ki pride iz Rima, da študira to vprašanje. To bo spet stalo precej časa in denarja. Kako so vendar mičkeni, pravzaprav mičceni ! ‘
Papir za vojno odškodnino.
Namesto predujmov raznih bank m namesto gotovega denarja, ki ga je 1-nanca izplačevala za odškodnino, bo dajala od 1. septembra, naprej vlada Primorske obligacije («Obbligazioni del-le Venezie«), t. j. neki papir, na katerem bo napisana vsota, ki tebi gre za stavbo ali pohištvo. Za te obligacije bo vlada dajala 3^% obresti. Ali bo vrednost te obligacije stalna? Ne, ampak menjala se bo kakor cena vsakega blaga na trgu. Obligacijo boš lahko obdržal doma in po 25 letih ti vlada izplaža polno svoto; obligacijo lahko tudi prodaš; to bodo skoro vsi oškodovanci storili. Povemo pa zanaprej, da bomo prišli v škripce špekulantov, ki se bodo zmenili za načrt, kako bi ceno obligacij potlačili; sredstva si že bankirji izmislijo; predvidevamo, da bodo obligacije padle tudi za 15 od sto. Bog daj, da bi se mi motili v tem prerokovanju !
Prerokovanje o vojni.
Med ljudstvom se čuje več različnih starih prerokb. Najbolj znano je prerokovanje iz 17. stoletja, kako bo po zemlji železna kača (železnica) tekla, kako bodo ljudje po zraku letali (zrakoplov), kako bo avstrijsko cesarstvo razdejano.
V zadnjih dnevih pa smo čuli o nekem prerokovanju iz leta 1848, t. j. leta, ko je cesar Franc Jožef nastopil vladanje. Spisal ga j# neki Johannes in se hrani danes t narodni knjižnici na Dunaju. Naslov knjige je «Prerokovanje o Aziji, Afriki, o Rusiji, o Francoski, Avstriji, Turški, Poljski, Italiji, Ogrski in o bodoči državi Slovanov«. Zanimiva so prerokovanja nekega frančiškana, ki jih je spisal kot romar T Betlehemu in deloma na gori Sinaj. O Francoski pravi prerokovanje: «Francoska bode deloma porušena, Pariz bodo bombardirali.« O Nemčiji: « Uboga Nemčija, tvoj orel bo zgubil moči in francoski petelin bo pel na tvojem ozemlju.«
O Avstriji: «Staro in častitljivo avstrijsko cesarstvo bo na kose mzdjano; v cesarski hiši bo več umorov in zadnjega cesarja bodo izgnali iz države.« O Rusiji: «Ti boš dežela vničenja in brezsrčnosti. Mesta, vasi bodo razdejane in krvava revolucija bo vničiJa velik del ljudstva. Cesarsko hišo, vse plemstvo in del visoke duhovščine bodo pokončali.« Frančiškan opisuje tudi ustanovitev Poljske in Jugoslavije.« Te besede smo povzeli iz naj večjega laškega dnevnika «11 Corriere della Sera«, ki prinaša tudi številko, pod katero se naihlaja stara knjiga: katalog štev. 47, 314. A. Prosimo starše, ki imajo sina - visokošolca na Dunaju, naj jim pošljejo ta članek, da si zadevo ogledajo in naj nam sporočijo, kaj je na tem.
O narodnem svetu.
Od raznih strani smo prejeli pisma, v katerih spodbujajo, naj to rubriko nadaljujemo. Iz Boljunca nam piše nekdo, ki se mu po pisavi pozna, da ni kdove-kaj izšolan, a da mora biti po naravi zelo brihten človek:	«P'rosim Vas, da
nam razkrijete še kaj od narodnega sveta. Ljudstvo želi vedeti, zakaj gre, zakaj prornislite, da sem bil jaz pet let v vojski in sem se boril za cesarja, pa sem šele leta 18 odprl oči; pa kako bi prej, ko me nobeden ni podučil, povsod sem slišal dobro od Avstrije, šele v vojski in sicer četrto feto sem videl, da sem se boril po neumnosti za cesarsko hišo. Tako mi tudi dopade, da «Mali list* pove vse tiste reči, ki jih drugi listi skrivajo pred ljudstvom, meni se pa zdi, da imam tudi jaz pravico znati, saj sem trpel za volitve...» Na te odkritosrčne vrste pravimo:	brez	ozira na
desno ali levo, če se komu zamerimo ali ne, bomo še razkrivali.
Da se resnica prav spozna,
Treba je čuti oba zvona.
To je star pregovor, resničen pregovor. Goričani so trdili, kakor smo zadnjič pisali, da nočejo poslancev v Narodni svet, ker sicer ne pridemo do miru. Včeraj smo poslali odposlanca k neki vodilni tržaški osebi, ki nam je povedala to, kar smo pri priči napisali : «Goričani trdijo, da nočejo poslancev v Narodnem svetu, ker da mora biti narodni svet nad poslanci, češ, poslanci so sprti in da mora nekdo biti nad njimi, da spore poravna. Tako oni vso stvar vedno in povsod utemeljujejo, v privatnih pogovorih in na zborovanjih. To je vse res, toda vedite, «da jim gre pri tem samo za to, da bi spravili osebo drja Wilfana s poti*. Mi pa zahtevamo in hočemo, da bo baš dr. Wilfan kot najuplivnejša in odlična oseba v Narodnem svetu. Od te zahteve ne popusti-stimo nič, niti za las.»
To je torej čisto jasno rečeno in smo bili te odkrite izjave prav zadovoljni.
Mi smo poslali odposlanca v Gorico, kjer je imel daljši pogovor z goriško vodilno osebnostjo. V Gorici smo predložili izjavo tržaškega politika, nakar nam je odgovoril Goričan takole: «Proti očitanju tržaškega gospoda dvigam odločen protest, ker je njegovo mnenje čisto navadno očitanje brez dokazov in brez podlage. Mi smo zato, da niso poslanci člani narodnega sveta, iz načelnih vzrokov. Hočemo enkrat mir, mir narediti, to pa bo desegel le prosti Narodni svet, v katerem, ne bo tistih, ki se prepirajo.*
Nato je dejal naš odposlanec: «Čujte, gospod doktor, ali ne bi mogli dopustiti vsaj ene izjeme?* Goričan : «Mi se moramo držati načela, zakaj če prepustimo eno izjemo za Trst, je cela vrsta naših pristašev, ki z isto odločnostjo zahteva drugega poslanca. Kam pa pridemo po tej poti?» Naš odposlanec: «Toda v Trstu je društvo absolutno za to, da pride dr. ,Wilfan v Narodni "svet. Pravijo, da je on oseba, ki bi morala biti za vse, pa tudi za Goričane, izven spora ...»	«0-
prostite* — nas je pretrgal goriški politik — «ako menite, da je dr. Wilfan kot oseba res taka kot se v Trstu sodi, se motite; mi se z osebnostmi ne pečamo, t ampak če nas prav nekateri irza-ški gospode silijo v to, sem vam na razpolago, da dokažem, koliko očitkov i-mamo Goričani proti osebi drja Wil-fana*.
Očitki proti dr]u Wlltanu.
Dr. Wilfanu očitamo mi absolutizem, on hoče vse ukazati in ne dopusti nobenega mnenja poleg sebe. Lepo se je izrazil bivši tomajski župan, gospod Vran, ki je v družbi dejal:	«Jaz sem
Človek, ki tudi imam glavo. Če hočejo v Trstu imeti pri sejah take, ki bodo vselej kimali, naj si dajo napraviti avtomate, ki bodo kimali.* V svojem absolutizmu dr. Wilfan hoče o vsem skupnem denarju sam odločati; narod je nabiral požrtvovalno od stotinke do stotinke, koliko sitnosti so pri tem imeli
fantje, dekleta in drugi. Na več stotiso-čev gredo skupne svote. O vsem denarju pa dr. Wilfan noče dati računa. Mi Goričani smo predlagali, naj bi skupni denar upravljale tri osebe: en Tržačan (in nimamo prav nič zoper to, če je to g. dr. Wilfan), en Goričan in en Istran. Dr. VVilfan je ta predlog vedno odklanjal, češ, da je on gospodar. Zgodilo se je celo, da je rekel goriškemu društvu, ki ga je v imenu 40 tisoč volivcev (dr. Wil-
DOLINA.
Krogle, Prebeneg, Socerb in Kastelec so dobili nove zvonove, ki jih je ljudstvo nad vse lepo in na naravnost ginljiv način sprejelo; kako tudi ne, ko spominjajo človeka na najsvetejše in najbolj usodne trenutke življenja, .ko spremljajo človeka od rojstva do groba.
DOLINA.
Domačin orožnikom, na znanje. Tupatam prihajajo ob nedeljah mestni izletniki, ki se tako obnašajo, da bi človek mislil, da so prišli iz kaznilnice. Poročali smo že o divjaštvu v kapeli na Pečah. Zadnje dni pa so se lotili šv. jame v Socerbu. Izletniki in nekatere fnajlice so raz oltar pobrali vse marmornate okraske. Pa grozili so ljudem z revolverji. Mislili smo, da so prišli iz afrikanskih gozdov, pa smo zvedeli, da so bili iz Milj. Opozarjanem še posebe gospoda podprefekta viteza di Sunija na te vandalizme.
DOBRAVLJE NA VIPAVSKEM.
Z majnikom je začelo pripekati solnce. Dela je -čez glavo, posebno za naše vinogradnike, ki pa — v resnici rečeno — nimajo pravega veselja za kdo ve kakšno negovanje nogradov, odkar smo stopili v vinsko krizo. Pa kako bi tudi veselje imel, ko leži skoro vse vino v kleteh, dasiravno lazimo v poletje. Potem pa ti davki! Niti oddahnili se nismo od strašne novice o tem in tem davku/ ko še blisne druga novica: še ta' davek! Po drugi strani pa nas tišči izžemanje po verižnikih in prekupčevalcih: cene kmetijskih pridelkov so v kričečem nasprotju s cenami kmetijskih potrebščin. Če pojde tako naprej, bomo kmalu prijadrali tja, kier so bili naši dedi pred sto leti. Rešitve pa ne vidimo nobene; od današnjilhi vlad ne pričakujmo ničesar, ker ne znajo in nočejo pomagati. Edino sredstvo, da ohranemo, kar se da ohraniti, je v samopomoči: povzdiga racionalnega ali umnega kmetovanja, gospodarska neodvisnost od špekulantov in združitev v gospodarske zadruge.
PRELOŽE V ISTRL
Dragi Pepo iz Koludrovice, pridi malo k nam in oberi naš cestni odbor, ki ne privošči Preložcem niti ceste, miti cestarja in je zavrgel nasvet vladnega inženirja. Povej potem v Bitimjah in vsem mlinarjem, da Brkini ne bomo več ob suši vozili v mline. Mogoče pa misli cestni odbor napraviti zrakoplov, ki bo vozil od Gaberka do Prelož. Opomba Pepota: o priliki že priromam v tiste kraje.
SALUZZO.
Šele pred’ nekaj dnevi so nas slovenske vojake premestili v to mesto in tudi tu smo našli svoje rojake; ki so nas prijateljsko, sprejeli. Težko pogrešamo svojo domačijo; včasi se
fan je bil izvoljen na .Goriškem) prosilo, naj da nekaj denarja iz skupng blagajne v narodne namene za Goriško, in dr. Wilfan je pred vsemi rekel :	«Ne,
prav nič ne dara.* Takega absolutizma mi nismo bili vajeni. Zato tirjamo, da bodo skupen denar upravljale tri osebe. Račun zahtevamo tudi za nazaj. To skromno pravico nam mora vsakdo priznati :	samo	ena oseba noče o tem
nič vedeti, to je dr. Wilfan. Zato bo Narodni svet tudi o tem sodil. Kako naj sodi, ako prinese dr. Wilfan svoj absolutizem vanj?* Ta izjava je dolga, zato nadaljujemo prihodnjič.
zberemo pa zapojemo kakšno lepo slovensko, da nam srce od veselja kipi, Laščini smo ee še- precej priučili. S hrano smo zadovoljni, zlasti sedaj spomladi, ko dobivamo poleg testenin tudi zelenjavo. Pozdrav !
VERONA.
Pri postaji v Veroni kosama stoji,
V kamrici vsaki Sloven' c se dobi.
Naš fant sc ta.lija.nskl prav hitro nauči. Domača beseda je zlasti lup-ki !
Krašev'c, Postojnčan in tuini Istran, Zastopan je tukaj pa tudi Solkan.
BOLONJA.
Tudi tu smo fantje, ki služimo cesarja, pardon, kralja, tako je sedaj pravilno. Telegrafisti smo, opravljamo pa sicer razne službe : ta je kuhar, drugi pometač, tretji konjski hlapec, četrti brivec itd. Veseli nas, da se kmalu vrnemo v domačijo med svoje drage. Pozdrav^!
KOBARID.
Kaj pa je s Kobaridci, ali spijo ali so se že vsi prodali ? Tako baje mislite tam v Trstu o nas. Seveda imate prav, ako pomisli-človek, da so naši kraji dali narodu pesnika Simona Gregorčiča, Krilana in narodna voditelja' Andr. Gaberščeka ter Ant. Gregorčiča in druge. O ne, nismo se vsi prodali, pravzaprav nihče razen kake izjemi, ki pa je bolj izvržek kot član našega naroda. Sicer smo zavedni in napredni in taki ostanemo do groba. Razmere so pač take, ki ne dopuščajo, da bi razvijali tisto zunanje življenje kakor v mirni dobi, a srca so ostala stara. Pač pa potožim, da naša mladina premalo čita, kar pač ni prepovedano in ne bo. Citanje bo silno dvignilo znanje in bo krepilo narodno zavest. Po vseh hišah bi morala biti knjiga vsakdanja družinska prijateljica. Krepimo se na znotraj in ko bomo smeli bolj dihlati. se bo naše življenje tudi na zunaj pokazalo.
PODGRAJE PRI BISTRICI.
V Podgrajah in Zabičah delijo skupni gozd in pašnik. Važno je to delo za gospodarski napredek. Skrajni čas je bil, da se jo izvedlo. Voda ob deževju zelo škoduje njivam. Gospodarski odbor je poizkusil odpeljati vodo in tako pospešiti osušitev njiv. A bila je vojska! Nasprotna stranka je poklicala komisijo. Ugotovili so, da je jarek ob cesti v veliko vodo potreben, a šment, sedaj ga pa nečejo kopati. Želimo jeseni toliko dežja, da ga voda sama skoplje. Naš narod se rad seli v Ameriko. Enim je res silno. Drugi se selijo bolj ii navade.
Lokev. Po že sporočeni nesreči, ki se je zgodila v Lokvi, kjer je avtomobil povozil tri otroke, tako da so enemu morali nogo odžagati, vlada v občini razburjenost. čuje se namreč, da so šoferja izpustili it zapora » da se misli
vsa zadeva nekako potlačiti in pozabiti. Mari so otroci sami tekli pod kolesa? Povzročitelji nesreče so odgovorni, znano pa je tudi, da so gospodje, ki s* bili v avtomobilu iz takih' krogov, ki lahko plačajo celo odškodnino. Kam naj pa uboga mati dene šdStletno deklico brez noge? Pravica tirja, da oblastva ukrenejo vse potrebno, česar še niso. Najbolj sumljivo, da še ni bilo. na lica mesta nobene preiskovalne komisije, dočim v Trstu navadno prileti komisija, ako se je teletu kje le spodrsnilo. Št. PETER.
Kaj bo pa z nami, dragi Mali list? Gre namreč za penzijoniste južne železnice, ki smo bili še pred vojsko invalidi, smo dobivali od ravnateljstva invalidnino, a pod novo vlado nismo še nič prejeli. Nas je še precej; nekateri reveži so za lakotjo umrli,, dva sta si v Trstu življenje vzela. Ali nam bo vlada kaj dajala ? Mi smo že vse storili, kar smo mogli, tudi našim poslancem smo se priporočili; gospod poslanec Lavrenčič je že večkrat zadevo urginal v Trstu in v Rimu, pa vlada se vedno trdo drži. Ali je še kaj Tipanja?
Um in pijan v bije.
*Kar imamo,
Vse prodamo.
In za sladko vince damo*.
Ali ni luštna ta pesmica? Kako lepo se prilega fajhtni dražbi, takole ob dveh p* polnoči! Kaj pa pravi pamet? Kaj pravi znanost ?
Oj vinca, Vinca, Vinca - ca.
Oj vinca, vinca, rumena !
%> •
Zdravnik dr. Hoppe pravi: «Petino vseh norišnic bi lahko zaprli, ko bi ne bil* pijancev na svetu*. In naš dr. Robida je zapisal: «Na Nemškem jih spravi alkohol vsako leto do 30 tisoč v norišnice. Dokazano je, da je med sto norci dvajset tokih postalo vsled pijančevanja*.
En glaiek al’ pa dva,
To nam korajžo da.
Francoski zdravnik Boumeville je dokazal, da je med tisoč božjastnimi ali bolestno - slabotnimi otroci 620 takih, ki so imeli očeta ali mater ali pa oba roditelja vdana pijači. V Parizu so od leta 1880—1890 preiskali tisoč božjastnih otrok. Pri 471 otrocih so našli, da je bil oče pijanec, pri 84, da je bila mati pijanka, pri 65 otrocih se je dognalo, da sta' bila oče in mati. Taki nehajo večinoma v hiralnici.
Saj blrt še kredo imd,
Zatorej dajmo, dajmo ga !
Alkohol ne more ohraniti ne moči, ne zdravja, marveč razdira telo, opustošuje zdravje in goljufa revno ljudstvo. Kdor zatira žganjepitje, je pravi prijatelj na-tjoda,- Učenjak Flourens piše: Alkoholiku se polagoma vnemajo jetra in ledvice, odpoveduje želodec, srce se , razširi, žile zvapnijo, živci pešajo. Zlatenica in vodenica, mrtvoud in vrtoglavje so mnogokrat posledica pijančevanja. Tako se polnijo bolnišnice.
Se klkeljco prodala bom,
Za sladko vince dala bom.
Zdravnik dr. Baer je preiskal 49 kaznilnic in je preštudiral vse ondi zaprte Jetnike. Ugotovil je, da je med sto jetniki 48 takih, ki so bili vdani pijanstvu. Od 1115 naštetih zločinov je bi Jo storjenih v gostilni 742, v domači hiši 86, na cesti #8, pri delu 87, drugod 102. Alkohol vodi torej v kaznilnico.
Kaj torej pravi pamet? Preberi te vrstice še enkrat, pa boš vedel!
Kaj pa ti je ?
Oj dekle, kaj si tak’ žalostno ? Ali bi rada novo krilo imela ? Kupi ei je ! Aii bi rada kaj lepega in poučnega brala ? Naroči si Mali list.!
Gospodom razprodajalcem. Kadar po-šiijate denar za naročnike, napišite na hrbet položnice ali čeka tndi imena dctlčnih naročnikov, da vemo koma pripisati naročnino, da se tako nprava ogne pomotam.
Kaj nam z dežele pijejo
Kaj pa v Podgrajah? — Razbojnišksgospoda obiskuje dolinske cerkve — Razpoloženje vipavskih kmetovalcev — Zrakoplov z Gabrka v Prelože — Naredi si trugo, nato se obesi — Naši fantje pri vojakih pišejo Malemu listu — Kobariško pismo — Obupni glas južnih železničarjev — Kdo je odg ovoren za avtomob. nesrečo v Lokvi?
i
P ep o iz Koludrovice.
Pripoveduje svoj doživljaj iz let, ko si je ■Pomagal z malo kupčijo s semeni. Kupoval ie deteljo po telefonu v trenotku, ko je strela treščila v centralni aparat.
Veste, taku je bla tale tsvar. Jest sem Prjatu z gasput Fajdigatam u Trsti, vija Koranejo. Fejst gasput, za se zment jenu Človeku pomagat, te je sila; vžej dugo caJtf» me mantenira ses cilkram, mu oko jen z driigu tašnu ropotiju.
Anabot, ku sem nakupu vžej arw- velik skartoc robe, sem mu reku, veste gasput Fajdiga, pestim toruobo leti, jen tečejn še do unga botegarja ke prodaja seme uod 'detle, bom kupu an par kilov. — Neč ne boste hodu — mi reče gasput Fajdiga, — 'ideste de grmi jen treska, 'pejte z mano Jen boste z mojga magazina lentefonirov. 7~ ^*u K a je p’s zastopu, kej šraja, ma me Je kar zgrabu za rokav jen me je pelov Po dveh štejngah če zad. Tam na anem 2idi je vesela ana kruota, kukr za pisma Ilu mečat, jeno 'gasput Fajdiga mi je 3av- videste tle je lentefon. Jen pole mi je Pokazov anu lukencu jen Je reku, nej krajami* nutr jen de me bo čou uni ke prodaja detlu. Ma kaku me be čov, sem jest jav, kaku me bo čov, ke je treba ane pu ure do njega. Ma ja, vas bo vžej slišov — ieče gasput Fajdiga. Ku se nisin mogu obrant. mi je razložu ane ceremonje jenu mi je prtisnu u roke ku dva uosouneka, de nej se jeh denem na uha. Ben nu, če je •taku, sem, jav, bom pej provou; jen sem zazijav kar sem mogu u tisto majhno sitce ; ma prov fejst Kem rejovu mitr, zatuke sem se bav, de b’ me ne za-stupu uni takti na delč. Ma pej neo hud ga n'sm jav, ku samo, de nej mi pošle tri kile smena uod detle, ma samo de nej ne buo nutr trkaj mišjeh bo-pkov ku lani, de ne zebim zastran tisteh macaflzlnov moje ventčrje. O ti preklemani sanenai-, veste ^ej mi je uštimov? Glih tisti hipev se je Saldo zabouskalo jen tista kruota uod smi<-narja mi je prpelov po lentefoni anu tajnu, de me je kar vrglo, hkrati sem biv bo tleh, ma pej v nus me je štrbtincenlo, de je blo joj. o ti pičmoh grdi, ti šleva 'Sleparska, ti tavata tržaška; še drugi dan sem jemu nus ku punju, zano prgišče ga
16 bl°- takti me Matilda hmali ne bi spoz-»aia.
ZdeJ pej sod’ te, ledje božji, če nisrn prov štoru: pobrav sem se, zgrabu sem zan raj tl Jen šov sem ku tavžent hudičov čez Pari-taroš do tiste preklemanske šeme; prov Kred betego je stav jen se je za nus držov, ku de b’se norca z manu delov. Jeza me je ®°srabla, ku blisk sem' ga po plečih ure-*0v de ima anti še danes razgor po telesi.
je skočila u betego, jes pej za njem Jetl sm ga mlatu jen šivov po useh živeh ®Ullteh takti de se mi je tela reva vžej ^lt, ma ku sem se spunu na lentefon, me znova jeza pogratla jen še ambot sem nažehtov. Kadr sm se spunu na karbo-«erje ke
b’me uteg’nli še po nedovžnem ,lutr gnat, sm še anbot zafukfiov z rajtl’nam Po škartoceh, de je na ejnkrat pr useb ®'iščalo. Pole sem ju popihov z betege, ma Wo lih zadnji cejt ke so pršli blizek ani e<13e, ma j, sreči nism vidu še nobenga ai'bonerja ke so zmiram ta zadnji ku pa-®j> rep. Ku blisk sm biv spet pr gasput Faj-'Kati, ma tašnu silu sem jemu, de ga nism n,inkar pozdravu, zgrabu sm škartoc jen Sln io naglo udaru čez greto u Koludrovru
PODLISTEK. Vi prihodnji Številki zač-ncm° priobčevati zelo zanimivo povest ®Pred zaroko«, ki Jo Je poslovenila naša domačinka Jvanka Leban.
kmetovalca.
(O naravnem in umetnem mleku.)
Zaslužek.
Iz Ocizle-Klanca smo dobili tale dopis:	Povsod se sliši jadikovanje naših
kmetov; vsak se pritožuje; otrobi dragi, a mleko poceni ! Koliko kmetov je motalo radi slabe lanske letine sena skozi vso zimo žrtvovati na stotine lir, da obdržijo svojo živino do prve pase, seveda v upanju na boljšo letino. Ker kmetovalec brez živine je revež, zakaj kjer ni živine, ni gnoja, kjer ni gnoja, tam njiva ne rodi. V naših krajih na3 danes tare posebno vprašanje ponarejenega mleka. Po vojni je bilo mlekarstvo tista kmetijska panoga, ki je vzdrževala marsikako družino, ki bi sicer morala trdo stradati. Z vsakdanjo prodajo mleka si je družina prislužila svoj vsakdanji kruh.
Obnovljeno mleko.
Odkar pa so začeli v Trstu prodajati izsušeno mleko, je cena našemu pristnemu mleku silno padla in tisto malo dohodkov, ki jih je imel naš človek od mleka, se je skrčilo na nič; tuja milijonarska družba s svojimi mlečnimi tovarnami nam odjeda še zadnji kruhek. Kaj bo s kmetom? Kaj naj mu preostane? Živino bo prodal, vsedel se bo pred hišo in lovil solnčne parite, da ho ž nji^ mi tolažil svoj želodec. Če pa kmet proda živino, mari je to v korist državi, ki ima pomanjkanje živine? Ce nam propade živinoreja, na kaj pa naj se kmet nasloni, da bo plačeval državne, deželne in občinske davke? Iz teh razlogov se mi zdi potrebno, da bi vlada posegla v vprašanje o naravnem in izsušenim mleku. Iz «Edinosti» št. 114 posnemam, do. so bile nekatere mlekarne in tudi nekatere mlekarice prijavljene obla,-stvu, ker so prodajale vodeno mleko. To je vse prav, a mi se vprašamo ; kaj pa s ponarejenim mlekom? Koliko vode ima to mleko? Mestni magistrat, ki tako pazi na mleko, naj da preiskati tudi izsušeno mleko, ki se .po Trstu prodaja.*
Nova fabrika.
K temu dopisu, ki nam ga je poslal naš sot.rudnik, dodamo nekaj vrstic, ki naj bi — vsaj počasi — odpirale oči našemu ljudstvu. Malo časa tega je, kar se je prikošatilo v Trst industrijsko mlečno podjetje iz severne Italije, iz bližine mesta Cremona. Tam pomolzejo krave ob štirih zjutraj; nato gre mleko v stroje :	vsa voda izhlapi in tako
zgoščeno mleko pride —■ pod ledom — v 17 urah v Trst. Tu mu dolijejo vode po potrebi in to mleko se prodaje v mnogoštevilnih podružnicah v mestu. To pomeni pobijevalno konkurenco našim kmetovalcem. Neki tržaški list je nedolgo tega prinesel tretjino kolone dolg čla»ek, ki je bil — kakor znamo z absolutno gotovostjo — mastno plačan. Kdor želi dokazov, naj se potrudi v našo upravo. Pa se govori o neodvisnosti listov ! Tako gre naše mleko. To je eno. Drugo pa je 'tole : to tovarniškp mleko se vozi v Trst po — znižani železniški ceni. Ko se je začela v Trstu velika akcija proti fabriškemu mleku, so je pričakovala podpora vsega tržaškega časopisja v tem oziru, zlasti ker so zdravniki v bolnici odsvetovali to mleko za bolnike. Kaj pa se je zgodilo? Samo Mali list in še en lpški časnik sta poslala zastopnika protestni sestanek. Vsi dragi listi v Trstu, tudi naši slovenski, so o tej akciji, previdno molčali.
Ja, ja, gospoda, se že poznamo; a žalostno, prežalostno je, da ljudstvo ne pozna položaja. Posledica tega je, da prihajajo taki dopisi, kjer tožijo : kaj bo z nami. Naš narod je v zadnjih letih zbral več stotisoč lir v narodne namene; zakaj se ne bi uporabil vsaj del te
svote v naše gospodarske svrhe? Lirce so šle seveda v druge namene.
Rešitev.
Naše ljudstvo se od samih živio - klicev ne bo rešilo; s samimi narodnimi frazami mu ne bo pomagano. Ako gospodarsko propade, izgine tudi narodno. Denar naj se ne uporablja v trobe-nje narodnih fraz, ampak v praktične namene. Evo na primer :	ustanovitev
mlekarske centrale za vse ozemlje. Če tega ne izvršimo, gremo* pozlu.
V kraljestvu Mihca in Jakca.
(Nekaj prav zanimivih tržaških številk,
ki povedo vež kakor debele bukve).
Med vojno se je število tržaških prebivalcev močno skrčilo: od 220 tisoč je padlo na 150 tisoč. Zakaj? 40 tisoč takozvanih renjikolov je moralo čez tedanjo mejo; precej tisoč moških je šlo v vojake, mnogi Tržačani so pomrli, porodov ni bilo; industrija je popolnoma opešala, trgovina upadla.
Preobrat se je začel kmalu po razsulu cesarstva. Iz notranjosti države se je zagnal val: Trst je bil pač obljubljena dežele; milanske, rimske, napoletanske banke so tu ustanovile svoje podružnice, veletrgovci so spravili cele vlake blaga v izpraznjene tržaške magacine. Vlada pa je žrtvovala na stotine miljonov lir, da bi Trstu pomagala.
To veselo delo in še večje upanje pa je kmalu utihnilo, Dočim je leta 1920 prišlo v Trst 26.277 oseb, jih je došlo 1921 samo 15.589 in 1922 pa samo še 8.657. Nasproti temu priseljevanju pa sloji, da število izseljencev ostaja približno isto.
\
Kaj je s prometom ?
Leta 1913 je dospelo v Trst s parniki 4 milijone in 70 tisoč enot, leta 1920 enot 1 miljon 600 tisoč, leta 1921 enot 1 miljon 773 tisoč, leta 1922 pa enot 1 miljon 740 tisoč'.
Kaj pa v glavnih skladiščih?
«Magazzini Generali« :	to je beseda,
ki je vzbudila v vsakem Tržačanu velik ponos. 1920 v decembru smo imeli v glavnih skladiščih shranjenih 41.315 ton, v decembru 1921 ton 39.117, v decembru 1922 ton 12. 723. Ako splošno in poprečno primerjamo zalogo v glavnih skladiščih od 1920 do 1922, smo padli za 40 od sto.
Kaj pa industrija in obrt ?
Leta 1913 smo sezidali 212 hiš, leta 1S20 hiš 11, leta 1921 hiš 17, leta 1922 hiš 41.
V arsenalu je pa najbolj žalostno. Do-čim je živelo od arsenalov pred vojno do 50 tisoč oseb, smo ob kancu 1922. leta popolnoma ustavili delo v ladjedelnicah.
Koliko se je pojedlo in popilo nekdaj in sedaj.
Leta 1920 so v Trstu popili 187 tisoč hektolitrov vina, leta 1920 hektolitrov 173 tisoč, leta 1922 pa 153 tisoč.
Piva so popili v Trstu leta 1920 hek-tov 114 tisoč', leta 1921 hektov 81 tisoč, leta 1922 hektov 37 tisoč.
Če pa primerjaš stanje leta 1913 in leta 1922, vidiš tole: 1913. leta je Trst popil 278 tisoč hektolitrov alkoholnih pijač, leta 1922 pa 190 tisoč.
Pa pojeli ? Leta 1913 je Trst pojedel 1064 kapunov, leta 1922 pa 316 kapunov. Leta 1913 so Tržačani spravili na varno 346 tisoč kokoši; leta 1922 pa samo 191 tisoč kokoši.
Pa trgovine z jestvinami? «Delavske zadruge« so prodale leta 1921 blaga za 97 miljonov lir, leta 1922 pa za 66 miljonov lir.
Ljudje hodijo na mont.
Leta 1920 so Tržačani dobili prt mestni zastavljalnici (na podlagi zastavljenih premičnin) 1 miljon 344 tisoč lir, le-
ta 1921 pa 2 miljona 254 tisoč lir, leta 1922 pa kar 3 miljone 317 tisoč lir.
Kje so vzroki ?
Kaj bi o tem pisali, ko čivkajo o tem vrabci ! Brezposelnost. Ljudstvo, ki nima dela, nima soldov; kdor nima soldov, manj zapravlja, zato pa si več iz-posojuje.
Ali bo boljše ?
Upamo. Če bo vlada storila, kar je obljubila, če si tržaški merodajni čini-telji res vzamejo stvar k srcu in če se sklenejo z obmejnimi državami dobre pogodbe, potem smo na konju; drugače pademo z osla, ki ga sedaj jahamo, na — šaliž.
Mihec in Jakec o mlečnem vprašanju.
Mihec : Za izdelovanje mleka Se zidajo tovarne;
S tem se podirajo Kmetske .mlekarne.
Jakec: Kaj pa kmet naj počne ?
Kaj storiti, sam ne ve !
Mihec : Eden krave bo prodal.
Drug* pa mleko zastonj dajal.
Kal pa pravilo preko meje?
Jutro, dnevno glasilo narodno-na-predne stranke v Ljubljani, pravi gle-d& na izmenjavo denarja čisto odkrito, da so pri Sv. Margariti zagovarjali interese Jadranske banke komendatoj-Capelli in dr. Rybar, ki je upravnik svetnik te banke. Ker pa niso mogli priti do zaključkov, se je dr. Rybar obrnil na Pašiča, kateri je imel dati nalog, da se ščitijo interesi Jadranske banke. Pašič pa ni vedel, v kako nesrečnem položaju se nahajajo primorske zadruge, pa je poslal dr. Ryba-ra v Genovo, kjer se je potem sklenila znana kravja kupčija, ki je pomenila udarec in najbrže polom primorskega zadružništva. Koncem maja 1922 so na-naredili zapisnik o kupčiji za 16 milijonov. Ko pa se je šlo zato, da bi se v pogodbo posebe zapisalo ime «Jadran-fka banka«, so td izpustili, ker so uvideli, da so zadruge v težjem položaju kakor pa banke. Nato pravi «Jutro», da se absolutno ne sme po zakotnih pogovorih soditi, komu pripadajo milijoni, ampak le po pismenih sklepih. Carta canta, pravi Lah. Zato «Jutro» očita dr. Wilfanu, da zagovarja banko in bi hotel dokazati, da cela svota pripada samo banki, ko se vendar nobena banka ne imenuje v pogodbi. (Opomba: Carta canta, nas ne sme nič brigati, kako so se gospoda za kulisami menili in se poglihali v škodo naroda; saj je znano, kako so se vse pogodbe v Evropi delale !). Nato pravi «Jutro», da laška delegacija ni hotela, da bi se ime banke vpisalo v pogodbo, ker bi tedaj skočili drugi zavodi (tako je !), ki so tudi trpeli in so prizadeti. Zato vlada ni hotela izročiti milijonov Jadranski banki in je znano, kako je da lfybar tekel najprej v Beograd k Pasiču in nato z izjavo v žepu v Rim. Pa še to ni bilo dovolj : jugoslovenski poslanik v Rimu Antonijevič je moral dati še eno izjavo, potem je šele vlada izročila batiki milijone. Jutro pravi, da je ta afera največji škandal v državi in se vpraša : kdo bo zamenjal primorskim zadrugam krone v lire? Ako bi to storili zavodi, kjer so krone uložene, morajo bankrotirati. Če pa zadruge n* menjajo bankovcev, morajo propasti.
Po čem je lira?
Dne 23. majnika si dal ali debil: la 100 dinarjev — 21‘80 — 22-10 1.
»a 100 avstr, kron — 2‘9 — 8 2 st. za 100 mark — 3-9. — 4'30itot-zk 100 6. kron — 61-70 — 68 1. za 100 Sr. frankov — 372 - 376 1. za 100 fr. frankov 137 - 137'50 1. za 1 dolar — 2060 — 2070 1. za 1 funt — 96-80 — 96-15 1.
Delni uspehi: 100.000 hi vinski kontingent.
Avstrijski parlament je 8. majnika potrdil trgovsko pogodbo z Italijo. V tej pogodbi stoji, da smemo Primorci in Tirolci izvoziti letno 50.000 hi vina in 50.000 hi vinskega mošta v Avstrijo. Druga italijanska vina, ki hočejo čez mejo, morajo imeti nad 13 stopinj, pri naših pa je vsako vino všteto. Carina se je znižala na 30 kron. To je vsekakor lep uspeh, ki se sicer ne bo poznal takoj, a pač s' časom, ko se valuta bolj izednači. In kakšen boj smo imeli z la-.škimi veleproducenti, ki so hoteli, da so dovoli izvoz samo vinom z nad 15 stopinjami! Vsekakor je to uspeh tirolske kmetske zveze, goriške kmetsko-delav-ske zveze in v Istri se je zlasti poslanec Pesante zavzemal zato. Goriški podpro-fekt je bil tudi toplo priporočil sklepe dornberskega zborovanja. Samo v trdni slogi se da kaj doseči. V vsaki vasi naj se ustanovi skupina kmetsko-dolavske zveze v obrambo gospodarskih koristi našega kmeta ljudstva.
Cene v Trstu na drobno: slanina 9.60, pršut 28—32, milanski salami 26, mortadela 16, ementalski sir 20, gorgonzolski 16. Sprednja govedina 8, zadnja 9.20, brez kosti 12.80, sprednja teletina 10, zadnja 12, brez kosti 16—18. Češnje 1.80-2.40, krompirček 1.20—1.60, grah 1.60, artičoke 4 za liro, salata v glavi 1—1.20, šparglji 6—6.40.
Urejuje Domen. Oreh št. 20. UGANKA V UGANKI
(Kraljeva pešpot-),
	tar	bur	je	vi	
pre	me	ja	vi	je	K ra
je	lad	po	Trst	co	tšev
	ta	me	je	bri	
Kralj stopa vedno le na sosednji kvadrat, obide celo ploščo in se vrne do izhoda. Potegni s svinčnikom za njim : dobiš sliko in zlogi ti povedo uganko in rešitev. Nagrada 10 1,
Strti oreh št. 18. Izmenjava denaria.
Ta oreh so strli:
P. Elice — Podmelec, A. Guštin — Vel Repen, P. Maslo — Pasjak, M. Mevlja — Rodik, A. Cimolino — Škofije, A. Milič -Opčine, A. Babič — Rodik, J. Daneu — Sv. Ivan, L. Rijavec — Vogrsko, V. Rust
— Šturje, F. Hvalič — Vogrsko, V. Kos
— Idrija, A. Caharija — Nabrežina, D. Rustja — Dobravlje, F. Likar — Ajdovščina, A. Maraž - Števerjan, P. Mrak
— Ponikve, L. Čermelj — Pesek, A. Vodopivec — Koludrovica, J. Kompare — Sežana, R. Grižon, M. Zega - Kobdilj, M. Vodopivec — Trst, A. Žvokelj — Sveto, J. Grilanc — Miren, Š. Lazar — Idrija. Izžreban F. Liker — Otlica.
Da bo živel Hali list.
Tržačan z željo, da se čimprej ustanovi Narodni svet: 10 L, Za Mihca in Jakca, ki sta fejst fanta, daruje Bar-kovljan 5 L, vesela druščina tržaških deklet 4 L, Lojzika, ker je šla kupčija po volji. 3 L, G. iz Štanjela, dobrotnik preko naročnine 2 L, Pepo iz Boršta 2 L, svota 26 L, prej 162.50 L, skupno 188.50 Kdo da še?
Naša pošta. Naročnikom. Nekaterim naročnikom smo pomotoma poslali po-zivnico, da poravnajo naročnino. Pomo-
ta se je naredila pri tistih naročnikih, ki so sicer plačali naročnino pri trgovcih, a ti so pozabili pri denarni pošiljki na pisati ime, za koga so poslali znesek; nekaterim pa smo poslali, mejtem ko je
ne ulice niti poštnega predala, zato je prišlo prekasno vabilo za veselico. Salež. Ne na zemljo, ampak na dohodek od nje plačaš davek. Gledč vojnih posojil treba potrpljenja, pa že spregovorimo o tem.
Cene oglasov: *za en centimeter višine v eni koloni štiri lire. Popusti : pri 5 kratnii objavi 5 od sto, pri 10 kratni 10 od sto, pri 26 kratni 20 od sto, pri 52 kratni 30 od sto popustr,
Tisk. S. Spazzal vTrstn.
MALI OGLASI
stanejo 20 stot. za besedo. Pri 5 kratni
10%, pH 26 kratni 15%, pri 52 kratni objavi 20°/o popusta.
Bar - Buflet ex Mare, liiva Grumu -la 2, tik jugoslov- konzulata, priporoča svoja najboljša vina, Dreherjevo pivo in mrzla jedila.
CDCRRf) zIMo in brilante plača več kot OnCDnU, vsak drugi: PERT0T, vla S. Francesco 15 drugo nadstropje.
■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■•■■•■■■••s ■•■•■■■■■■■•
Pečenko Feril. Trst — tičala Beive-dere 1, priporoča svojo staroznano žganj arij o. Ima na razpolago najboljše likerje.
Krone in goldinarje plačujem vedno dve stotinki dražje nego drugi kupci. Kupujem tudi zlato, srebro in platin. — Trst. Via Pondares 6. I.
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar Trst - via Ugo Po-Ioni o 5.
DIDAKTIČNA suLA tuiica Galten 10. I. vogal Acquedotto). Vzgojeval-na, resna, moralna metoda. - Pospe.
šen pouk malih skupin: za 2—4 učen. ce. Pripravnica za izpite, maturo na tehnični šoli, gimnaziji, meščanski!, italijanskih šolah i. t. d. Pouk v je zikih, računstvu, knjigovodstvu, sli kanju, risanju. Pomoč pri predelo vanju šolskih predmetov. Veronauk Imena učiteljev jamčijo za uspeh Nizka učnina.
Buffet Milonik
Via XXX Ottobre 19
se toplo priporoča svojim zaancen. in prijateljem za obilen obisk ol priliki birme.
Tako bo vsakdo djau: Cigaretni papir ».Oleschau**
Je gvišno najbolj fin,
Ker vniči nikotin.
Kdor enkrat ga dobi,
Ga vselej imet’ želi.
Glavna zaloga za Primorsko:
Knjigarna K. T. D. v Sorici
Ha prodal veliki, lepi lokali.
Prometen kraj ▼ trgu ŠMARJE PRI JELŠAH ob glavni cesti in železnici bli žu Rogaške Slatine. Pripravni za vsako strojno in motorno obrt, ktere daleč naokrog ni ali pa za veletrgovino z žitom moko ali vinom. Poizvedbe* pri lastniku
Ferdo Puste, Šmarje pri Jelšah Štajersko - Jugoslavija.
IVAN MICHEUaCH
Trst via S. Francesco 10.
kupuje staro železo, lito železo, medenino, baker in druge kovine, stare nerabljive stroje in kotle in vse plačuje po višjih cenah kot vsak drugi grosist.
Skladišče
oetove kisline, žvepla in modre galice.
ANTON CAMBEL
TRST, VIA C0R0NEO St. I.
Ziluzdravniški omMatorlj
Egidij Schifflin
zobotehnik
Trst ■ Via Seitetoniane št. fi. 1.
sprejema od 9-13 in od 15-1S
Največja Zaloga Pohištva na Goriškem
Anton Breiiak
Sorica, Via Cartiuccl 14. - Via C. Favetti 3
SOLIDNA KOMPLETNA SPALNA * SOBA ZA LIR 1000
V zalogi ima v veliki izberi železne postelje z žimnicami vred po zelo nizki ceni — Prvovrstno blago BLAZINE (volnene, žimnate in iz morske trave) od L. 60 dalje. Sloveča tvrdka — poštene cene. CENE BREZ KONKURENCE.
FRANC NAROBE
Trst,Via Commerciaie 18
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro založeno
trgovino z jestvinami
in s kolonijalnim blagom. Konkurenčne cene. Točna postrežba. Na
željo se pošilja blago tržaškim odjemalcem franko na dom.
^ttttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiflfhiniuiiuirimiiiiiiijiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii^.
Kmetovalci pozor! • • •
m*.
mniaNs
GORICA, Via Carducci (nekdaj Gosposka ulica) št. 19
Oglejte si bogato zalogo plugov in kmetijskih strojev iz znamenitih nemških in čeških tovarn, tene brez konkurence.
CflFFEo.FICMI 1 (*LEV7A NTE*1
Specialiteta. Levante -
Caffš di fichi Levante je pravi holandski ekstrakt, ki se rabi kot najboliši nadomestek kave ali pa mešan s kavo. Prva tovarna v Trstu, via Carpison št. 10-12 - Telefon 44-06:
i Poskusite!
Poskusite! =
^lliiiiiiiiiiiiiiuniHiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiF
Zadruge v Dobravljah, v Dornbergu, v Selu, Hranilnica, in posojilnica v Rihenbergu in kmetjisko društvo v Vipavi so se združile v
Vinarsko zvezo,
katero toplo priporočamo gostilničarjem in sploh vsem rojakom. Te zadruge imajo vsaka svojo klet in dne 1. junija otvorijo veliko skupno klet v Gorici, via Mameli št. 8. Prodajala se bodo domača pristna vina od 56 1 naprej v vsaki množini.	~
^jliiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiniiiiiiiiuiHiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiuiiii^.
M initt iiiiui i
priporoča svojim prejšnjim in sedanjim cenj/ odjemalcem, gostilničarjem in zasebnikom pristna vina svojih članov. — Prodaja od 56 1 naprej po zmernih vsakdanjih cenah.
| Kdor enkrat pri nas kopi. ostane naš stalni odlemalec. J
^UllllilllHIlinillHIIIIIUIIIIHIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllUIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlHIIIIF
MILO FENDERL
ie najboljše
'{ij/ Tovarna v Trstu, vla Ohlrlandalo St. 1
Tel. 430
bil njihov denar že na poti, a še ne pri nas. V obeh slučajih pa prosimo opro-ščenja, ker se pomota že popravi. Ce pa je kdo že plačal naročnino, a je navzlic temu dobil pozivnico, naj jo vrže v koš !
Studeno. Na dopisnici niste napisali