Št. 47 (15.149) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-Ul. Montecchl 6-Tel. 010/7796600____ GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0181/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ POŠ1NNA PLAČANA V GOIOVN SPED. IN ABB. POST. G6.1/50% 1500 UR PETEK, 17. FEBRUARJA 1995 Zdaj bi res potrebovali čudež, Id ga je obljubljal Vlasta Bernard Ni se leto od tega, k ^Silvio Berlusco °bl)ubljal nov italijans ki ga seveda b.a* in niti mogel ur •učiti, zdaj pa bi tak C ...nliscin je namreč 1 J° Pripeljal v slepo i °’ ^i jo prosti pad nje ^bankovca zgolj nal Pfenurip Vi op io i l^totitev Dinijeve vi , “no kratko in vse k le idila pri koi in? i i tecinov, ki ji ela premierova tet ekipa za pripravo ga manevra je mini V a» se pošteno m Ur i^an’ Ce 2e ne V! a’ ki jo zamujamo naciji javnih fini PeiUeni korak proti t ’12 katerega ne bo 8°Ce zlesti brez tra °tenj. Politika pa °)e ritme, ki so sice: ^•unljivi, a so drugao rUgosto neuskladlji ^nnomskimi. Politik j '•na torej vso prai a si vzame Cas za 'sljen manever ii '‘avicno, s sindikati v°rjeno reformo pc niškega sitema. i , n Diniju pa se neza sk° mudi. Vcemj smo OpOZ0 , le lira spustila m; ..ij.nnvega rekorda k •meni oceni, ki jo je Sa Prejela na med svoj. ^ - »pusu Saaianja drzavneg Ua so BOT, BP1 Podobne kratice, ertmi se ta dolg s itnli- ’ I6 SPOS , Banske politi usticno zareze ■ na6?” Revnega pi n'n 8a izkorenini 1121» še H za ebe. Trenutne ^b,e Po zdaljsanjv ^ katero je bilo Prejetju finan ^najasno, da b "•na. Tem potreb; 2rava Dini zad, dav2em P0SI anvkov in torej z nntluaonalnih pod ,a Področju široki i Urupn Viti ireDe Postopno, sn Pre£ad0l80r0Cn( Za t i . ti, nko bnenova 2e Posege, za hp nnizmov a\ 5a uravnava, £rabe oziroma )a »led prihod trebami. Na prvem mestu najdemo tukaj prav bolečo pokojninsko reformo. Sindikati upravičeno opozarjajo, da niti Diniju ne bodo popuščali tam, kjer so se z vso silo uprli Berlusconiju. Taka načelnost dokazuje, da njihove zahteve niso (in torej tudi niso bile) plod kontin-gentnih političnih oportunosti in da se globoko zavedajo svoje socialne vloge, mimo katere bi bilo kaj lahko zabarantati Življenjske interese šibkejših družbenih slojev. Dini se bo moral torej pošteno potruditi za konsenz, brez katerega ne bo mogel do obljubljene reforme in s tem je najbrž računal Ze takrat, ko je vladni mandat sprejel. Tisto, Cesar, domnevamo, ni pričakoval, pa so Ceri, ki njegove ukrepe, najprej seveda manever, Čakajo v ; parlamentu. Na dlani je, da smo v nerazpisani volilni kampanji, v parlamentu pa se že začenja | preštevanje, ki oznanja, j da se glasovanje o zane- ; šljivo nepopularnem ma- ' nevrskem ukrepu mimogrede lahko spremeni v i pravo kriminalko. Kdo bo zavihtel izdajalsko bo- > dalo v Dinijev hrbet? Kdo bo imel toliko poguma, ^ da si bo naložil nehvalež- j no breme pritrdilnega • glasu za manever v trenutku, ko že ostri kopja -za volilni spopad? Diniju se tako oži manevrski prostor in že sicer piCel Cas, Id so mu ga od- . merili za uresničitev tistih Štirih, a izredno zah- ; tevnih nalog. Tudi Ce bi : bil »tehnični« premier ; sposoben kakega polovičnega Čudeža, kot se je spr-va zdelo, mu to v takih ; okoliščinah ne bi veC j uspelo. Ce bo spravil na varno kolikor toliko sprejemljiv manever, bo to Ze veliko, za kaj veC pa tako krhka tehnična vlada ne zadostuje. V to so se trgi že dodobra prepričali. Lira pa medtem prosto pada. Le Banka Italije je včeraj Čutila dolžnost, da ji sramežljivo priskoči na pomoC, in Se to brez učinka. Sama namreč nima dovolj moCi, in konec koncev niti pristojnosti, da bi nadomestila tisto, Cesar že dolgo ne zmorejo rimske politične palaCe. Res je, da finančni in valutni trgi ne morejo in ne smejo narekovati ritma političnega razvozlavanja, vendar bi bilo preziranje njihovega pomena napaka, ki bi ta vozel Se bolj zadrgnila. In to okrog vratu vseh državljanov. 1 Srečanje ministrov 1 Kacina in Šušaka OTOCEC - Na Otočcu sta se včeraj sestala obrambna ministra Republike Slovenije in Hrvaške - Jelko Kacin in Gojko Sušak s sodelavci. Minister Sušak je slovensko stran podrobno seznanil z namerami, da Hrvaška doseže integracijo vseh svojih ozemelj po mirni poti. Dogovorili so se tudi, da bi imeli vsaj dvakrat letno srečanje na nivoju obrambnih ministrstev in tako poiskali tudi druge načine za razširitev sodelovanja. Na 13. strani ■ Predsednica deželne vlade I seje sestala z Agnellijevo RIM - Odnosi s sosednjo Slovenijo so bili ena poglavitnih tem pogovora, ki ga je predsednica deželne vlade FJK Alessandra Guerra imela v Rimu z zunanjim ministrom Susanno Agnelli ob prisotnosti šefa italijanske delegacije na pogajanjih s Slovenijo ambasadorja Vincenza Manna. Guerrova, ki je v prejšnjih dneh srečala tudi predsed- nika vlade Lamberta Dinija, je potrdila željo Dežele, da sodeluje v sklepih zunanje politike, ki se je neposredno tičejo, Agnellijevi pa je tudi poročala o pogovorih, ki jih je imela v Ljubljani s predsednikom republike Milanom Kučanom in z zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem. Na 3. strani RIM / ZARADI NEVARNOST, DA BI PARLAMENT ZAVRNIL GOSPODARSKI MANEVER Nestabilnost rimske politične scene polunkala liro na denarnem trgu D'Alema pozval stranke k odgovornosti. Fini omilil polemičnost Kartela Marka zrasla čez 1.075 lir RIM - Polom za liro, Cmi dan za borzo, spust tečajev BTP future na milanskem in londonskem trgu. Poseg Banke Italije in pomirjujoče izjave premiera Dinija o korektivnem manevru niso zadostovale za preprečitev splošnega poloma na valutnih in finančnih trgih. Zaradi novega poslabšanja položaja zelenega bankovca se je marka včeraj znesla nad vsemi šibkejšimi valutami, najkrajšo pa je kot ponavadi potegnila lira, ki je nemško denarno enoto spustila vse do 1.076 lir in ji od začetka leta odšcipnila že 2,5 odst. vrednosti. Na 11. strani RIM - Težave in velika nestabilnost na italijanski politični šahovnici sta potegnili za sabo liro. Italijanska deviza je včeraj doživela pravo hudo uro, saj je bila pod ostrim pritiskom na vseh denarnih trgih. In samo napoved premiera Lamberta Dinija, da bo v kratkem pripravljen gospodarski manever, ki bo takoj operativen, je za spoznanje ublažila pritisk. Padec lire je v precejšnji meri povezan z nevarnostjo, da bi parlament lahko zavrnil manever, ki ga pripravlja Dinijeva vlada. Tajnik DSL Massimo D’Alema je pozval vse politične sile k odgovornosti, na kar je Kartel svoboščin najprej odgovoril ostro polemično, popoldne pa s predsednikom Nacionalnega zavezništva nekoliko ublažil polemiko. Nestabilnost je vezana z merjenjem moči med strankami o datumu predčasnih volitev, nekateri komentatorji pa ne izključujejo, da je v zakulisju včerajšnje krize spopad med Finijem in Silviom Berlusconijem. Na 3. strani RUSIJA / GLEDE POSEGA V ČEČENIJI Boris Jelcin vzhaja pri svojih stališčih MOSKVA - Včeraj je imel ruski predsednik Boris Jelcin v parlamentu dolgo pričakovani govor. Opozoril je, da so ruske oborožene sile premalo izurjene, da je pravni sistem neučinkovit in da je birokracija skorumpirana. Spregovoril je tudi o ruskem vojaškem posredovanju v CeCeniji. Dejal je, da je bilo posredovanje tehnično slabo pripravljeno, vojska premalo izurjena in slabo koordinirana. Posredovanje v Čečeniji, katerega je ukazal sam, je bilo po njegovih besedah upravičeno, saj je bil njegov namen ohraniti ozemeljsko celovitost Rusije, CeCensko vodstvo pa je označil za tolpo kriminalcev. Na 19. strani BOSNA IN HERCEGOVINA Nadzor Unprofoija Francoski Unproforovci pri sarajevskem letališču jemljejo zelo resno svojo vlogo, le ko pregledujejo navadne ljudi in vozila namenjena v obkoljeno Sarajevo. (Telefoto AP) Danes v Primorskem dnevniku Fini ne prepričuje jezuitov Revija Civilta Cattolica se vprašuje, kakšna desnica se je pravzaprav rodila na ustanovnem kongresu NZ v Fiuggiju. Stran 3 Predstavili Projekt Trst Tržaški občinski odbor in družba Omnia sta predstavili študijo o gospodarskem razvoju Trsta, v okviru katerega so izoblikovali tudi že veC konkretnih projektov. Stran 5 Mačka rešila dve ženski Mati in hči se morata zahvaliti mački, da sta ostali pri življenju. Sele ko sta opazili žival, ki je ležala na tleh in s težavo dihala, sta se zavedeli, da je stanovanje zasičeno s strupenim plinom. Stran 5 Doberdob: dialog levica-SSk V Doberdobu sta levičarska koalicija Občinske enotnosti in SSk razpravljali o bližnjih občinskih volitvah in možnih oblikah sodelovanja, ki jih kljub konkurenčnosti list narekuje nov volilni sistem. Stran 9 Spominsko razstavo Rudolfa Sakside Ob dnevu slovenske kulture so na Opčinah odprli izredno zanimivo razstavo del Rudolfa Sakside. Gre za poklon slikarju ob 10-letnici njegove smrti. Stran 15 NOVICE Kongres Pannellovih reformatorjev RIM - V hotelu Ergife se je vCeraj zaCel prvi vsedržavni kongres Pannellovih reformatorjev, ki bo trajal do nedelje. V svojem dveumem političnem poročilu je Marco Pannella (na sliki AP med kongresom) zelo odločno branil zavezništvo z Berlusconijem, češ da je »edino možno zavezništvo za kvahtetni skok v reformnem procesu.« Procesa se udeležujejo številni gostje, ki bodo spregovorib danes. Za zdaj so že napovedani posegi Silvia Berlusconija, Gianfranca Pinija, Fausta Bertinottija in Massima D’Aleme. V soboto bo govor predvsem o referendumih, kongres pa se bo zaključil v nedeljo z odobritvijo pobtičnih dokumentov in z izvobtvijo novih strankinih organov. V Avianu zamenjava letalcev PORDENON - 200 ameriških letalcev in 14 letal F-16C je vCeraj zapustio letalsko bazo v Avianu pri Pordenonu. Vojaki pripadajo 555. eskadri, ki odhaja na dvomesečne vaje v ZDA. Njihovo mesto v okviru misije Nato »Deny fhght« bo prevzela 924. eskadra rezervistov, ki ima svojo bazo v Texasu. Pivettijeva na udam RIM - S protestnim pismom, ki so ga predsedniki poslanskim skupin Kartela svoboščin poslab predsednici zbornice lerene Pivetti, je desnosredinska koahcija v bistvu končala spor, ki ga je Pivettijeva povzročila s svojim nedeljskim posegom na kongresu Severne bge. Toda spravljivost predsednikov ni zadovoljba vseh poslancev. Tako je na primer bivši legist Emanuele Basbe, sicer poročevalec ukrepa za preprečevanje nasbja v stadionih, včeraj dopoldne začel svoje poročilo z očitkom Pivethjevi, da je pozabila na obljubo o nepristranskosti. Ker ga je predsednica prekinila in mu ni dovolila, da bi govoril o vprašanju, ki s temo na dnevnem redu ni imela nic skupnega, je Basile iz protesta napovedal, da ne bo veC prisoten v zbornici, ko bo sejo vodba Pivettijeva. Se ostrejši je bil ihtavi poslanec Forza Itaba Piero Broglia, ki je napovedal svoj odstop, ker »noCem biti član zbornice, ki jo vodi fašist«. Brogbo je prepričeval, naj ne odstopi tudi Sbvio Berlusconi, vendar zaenkrat poslanec vztraja v svojem sklepu. RIM / PO PISANJU UGLEDNEGA AMERIŠKEGA DNEVNIKA V čem se Berlusconi in Prodi razlikujeta Occhettovi nasveti bivšemu predsedniku Irija RIM - Katere so razlike med Prodijem in Berlusconijem, se sprašujejo državljani, ki bodo morali - junija ali oktobra - na volitve. Vprašanje je Romanu Prodiju zastavil Alan Friedman, uvodničar ameriškega dnevnika International Herald Tribune, ki izhaja v Evropi. V odgovor mu je kandidat za vodjo levosredinskega zavezništva naštel tri razlike. »Najprej bi jaz vodil politiko proti monopolom in ne bi imel nobenega interesnega konflikta med mojimi posli in mojo politiko. Drugič, Berlusconi meni, da lahko vlada z ločevanjem države, po mojem mnenju pa je Italija kot Nemčija in potrebuje velik konsenz med socialnimi stranmi, ne pa ostrih sporov. Tretjič pa menim, da bi Berlusconi ne mogel reformirati javno upravo, ker je zaradi zavezništva s Finijem jetnik starih cehovskih tradicij. Jaz bi pa reformiral birokracijo.« Friedmanu pa je Prodi po drugi strani priznal, da se z nekaterimi idejami nasprotnika vendarle strinja, na primer glede potrebe, da se nadaljuje po poti privatizacij. Sam Friedman v že omenjenem dnevniku oriše originalni scenarij za italijansko politiko v prihodnjih mesecih. Pro- Romano Prodi (telefoto AP) tagonista tega obdobja bosta po njegovem dva ekonomista, in sicer sedanji predsednik vlade Lam-berto Dini in bivši predsednik Irija Romano Prodi. Kaj pa Berlusconi? Po Friedmanovem prepričanju naj bi bil bivši premier po volitvah pripravljen pustiti krmilo vlade Lambertu Diniju. Lider Forza Italia, poroča ameriški komentaror, naj bi bil naveličan biti tarča vseh kritik in napadov, zato naj bi razmišljal o tem, da prepusti Diniju nalogo, da po volitvah vodi novo, tokrat seveda politično vlado. Sicer pa Friedman ni prepričan, da se bo tovrstni scenarij uresničil: »Glavni pro- blem je v tem, da bi Berlusconijev “ego” utegnil prevladati nad politično logiko.« Nekaj bolj ali manj dragocenih nasvetov za bodočo volilno kampanjo je včeraj Prodiju ponudil bivši tajnik Hrasta Achil-le Occhetto. Po njegovem je Prodijeva kandidatura lahko zmagovita, Ce se bo znala otresti začetnih limitov in Ce bo znala pritegniti vse sile centra in levice. Prodiju pa Occhetto svetuje, naj ne ponovi napak, ki jih je na prejšnjih volitvah zagrešil sam Occhetto in naj se zaveda, da bo prihodnja volilna kampanja bistveno drugačna od prejšnje. »Zadnjic je bil Berlusconi “veliki pridigar”, tokrat pa bo moral nastopiti kot politik, in prav to bo omogočilo Prodiju, da bo partijo odigral z enakimi možnostmi.« Occhettu ugaja oljka, ki si jo je Prodi izbral za simbol. »Tudi sam sem bil do zadnjega v dvomu med oljko in hrastom, na koncu pa se je izkazalo, da je bil hrast lepši.« Kaj pa srp in kladivo? »Ko bi bilo odvisno od mene, bi jih bil že takrat odstranil,« je dejal bivši tajnik DSL. Za Prodijevo kandidaturo se je opredelila tudi nova poslanska skupina, ki je bila ustanovljena včeraj na Montecitoriu pod imenom »Demokrati« (I democratici). Za zdaj šteje 21 poslancev, ki so pripadali Segnijeve-mu paktu, Demokratičnemu zavezništvu, socialistom in republikancem. Za predsednika skupine je bil izvoljen Mario Se-gni, v skupini pa so med drugimi tržaški poslanec VViller Berdon, bivši sodnik Ayala, bivši nogometaš Rivera ter socialisti raznih usmeritev, kot Del Turco, Giugni in Boselli. Segni je novinarjem povedal, da hočejo biti »Demokrati« »druga noga alternative«. »Alternativa Finijevi in Berlusconijevi desnici,« je razložil, »ima že eno nogo, in sicer DSL. Mi želimo biti druga noga.« Za koga se opredeljuje svet kulture in Spektakla RIM - Kako se v tekmovanju med Pr°' dijem in Berlusconijem opredeljuje svet kulture in Spektakla? Kat dva tednika sta v zadnjih številkah opravila kratki raziskavi o tem. »L’Espresso« navaja, da se za Prodija opredeljujejo pisatelj1 Federico Zeri (»Ker Je najmanj slab...«), ^U' drea Zanzotto in Serg10 Saviane, režiser Diu° Risi (ki ga Prodijeva kandidatura naravnost navdušuje), zgodovinar Gabriele De Rosa in dirigent Gianandrea Cavazzem. Proti Prodiju je fotograf Oliviero To-scani (»Je paC bivši demokristjan...«), pol®? njega pa še igralca Mas-simo Boldi in Len0 Arena, pisatelj Raffaele La Capria in duhovnik in komentaror Gianru Baget Bozzo. Se najboj) rezek do Prodija pa )e esejist Saverio Bertone-»Prodi je karikatura optimizma.« Tednik »Gente« Pa med Prodijeve pristaše našteva Renza Arh0' reja, igralca Arolda Tie-rija in Simono Marchi-ni, režiserje Maria Mo-nicellija, Maura Bolo-gninija in Alberta Lat-tuado, pevko Milvo in pisatelja Gino Lagorro in Enza Siciliana. Odločno za Berlusconija pa so se izrazili Mario Soldati, Lara Cardella, Sandra Mondaini, Lan-retta Masiero, JerrV Gala, Niha Pizzi, Lino Banfi, Ambra in Car-men Russo. ______- OGLEDALO Kako lep bi bil politični program, ki bi upošteval mir in Cas! Predlog je morda podoben tistemu, ki je predvideval milijon delovnih mest, vendar ga bom poskušal razložiti. Odgovornost je majhna, ker ne nameravam kandidirati, ampak le pisati. Ko mislim na mir, ne zastavljam dramatičnega problema krvavih vojn. Mislim na drobne, vsakodnevne vojne, ki ne ubijajo, a nam grenijo življenje in korumpirajo naše duše. Pod besedo mir bi moj program predvideval nekaj mirovnih akcij za vsakdanjo rabo. Proti vrhu lestvice bi uvrstil mir solidarnosti. Beseda postaja obrabljena kot politična sredina. Ko pa bi državljani imeli občutek, da državo in družbo resnično zanima solidarnost do brezposelnih, bolnih, zavrženih in na najrazlicenjše načine zaznamovanih, bi se marsikaj v našem življenju umirilo. Nisem psiholog, vendar se mi zdi tudi nasilje v nogometnih stadijonih kruto in boleče opozorilo nase. Zakaj mladi izberejo prav najopaznejši oder za nasilna dejanja? Ni morda to obupan in podzavesten klic v sili: pomislite na nas! Morda bi bili mirnejši, Ce ne bi imeli globokega občutka, da so sami. Mir, mir na delu, pri napredovanjih in iskanju zaposlitve. Niso mar mirnejše poti natečaji in Cim bolj objektivna merila, kot pa gore spletk zato, da klika postavi na določeno mesto svojega človeka? Pozorno berem članke o dogodkih v zvezi z ita-lijansko državno televizijsko in radijsko hišo. Kako naj bo informacija trezna in poštena, Ce pa so pameti novinarjev zaposlene z vprašanji, kaj in Vrnejo naj nam mir in čas kako bo z njihovo bodočnostjo. Slabo piše in govori, kdor računa na najprimernejši voz za kariero, kdor se boji sekire, ki mu bo (metaforično) odrezala glavo, kdor po pasje sledi stezi, ki ga bo popeljala do državne novinarske službe itd. Že v tej ustanovi (RAJ) se nabira dovolj strupa za odmiranje druge republike. Omenil sem le en jDrimer, naštel bi jih lahko na desetine, ki jih sam poznam: tudi iz našega malega sveta. Mir v mestih, saj so postala zanka za naše živce. Je res nemogoče vrniti mesta ljudem? Ce se zapeljem z avtomobilom v Trst, sem potem za kako uro z vsemi neprijazen in grob. Misliti bi bilo treba tudi na zakone in dekrete, ki ne vnašajo panike. JMinistrstvo za šolstvo si je izmislilo v zadnjih mesecih nekaj ubijalskih odločb, ki jemljejo spanje tisočim ravnateljem, profesorjem, staršem in dijakom. Ne vem, kje so se šolali ministri za šolstvo, očitno pa je, da podpisujejo ukrepe za šolo, ki je ni. Dopolnilni pouk je lahko plemenito dejanje, očitno pa ministri ne vedo, da šole niso za to opremljene: nimajo menz, bolj oddaljeni dijaki nimajo primernih avtobusnih zvez, odpirajo se kadrovska vprašanja itd. Dekret s še tako plemenito mislijo lahko vzbudi paniko, ce ne računa na resnično in ne na imaginamo stvarnost. Koliko je podobnih ukrepov, ki nas ■MBH Ace Mermoua terorizirajo? 2e sam davčni sistem in desetine dajatev nas navdaja s tesnobo: kdaj, kako, kje bom to plačal? Mir pri uslugah. Vsakič ko grem na pošto postanem skrajno nervozen in bojevit. Ob dveh okencih je dolga vrsta ljudi, ki Caka, štiri okenca pa so odprta in prazna, za njimi sedijo zdolgočasene uradnice. Televizijske naročnine ne moreš plačati ob okecnu za večje pakirane pošiljke, le teh pa je razmeroma malo in zato uradnica nima dela. Ni predvideno, da bi olajšala delo kolegic. O sprejemljivem miru v politični areni sem že velikokrat pisal. Državljani ne moremo biti mirni, Ce nas voditelji prepričujejo z grožnjami. Prodi si je kot politični znak izbral oljko, nasprotnikom bo moral ponujati pomirjevalna sredstva. Mir, kje vse bi bil potreben mir! Politični program bi lahko upošteval to vprašanje, saj bi mirnejše življenje vplivalo tudi na državni proračun, predvsem pri postavki za zdravstvo. Koliko manj bi bilo živčnih obolenj, Čirov na želodcu, manj nesreč (na cestah, na delu), cigaret itd. Umirjanje družbe in življenja bi ostalo velik re-surz. Podobno velja za Cas. Izmislili so si kolesje, ki nam neusmilejno krade Cas. Delovni Cas je paC preživetvena obveza, Čeprav bi našh tudi tu nekaj paradoksov. Nekateri garajo, drugi pa sploh nimajo dela. Kar precej možakarjev poznam, ki živijo Čudno življenje. Nekaj mesecev garajo dan in noC in si nabirajo ogromno nadur, potem pa zdrknejo za kak mesec v dopolnilno blagajno in so doma. Proizvodni procesi so neizprosni, vendar razpolagajo z nami in z našim Časom kot z orodjem: tu je treba dati prav staremu Marxu. Ob tem obstajajo diabolične strategije, ki nam odžirajo še prosti Cas. Za vsako prošnjo, za vsako bolezen, za vsak davek, za zavarovanje ter za ostale kupe dajatev in papirjev uporabljamo neverjetno veliko prostega Časa. Zakonodajalce prav nic ne zanimajo vrste v uradih, skakanje od okenca do okenca, tekanje od palače do palače. V poglavju o miru sem že omenil nekaj atentatov na naš prosti Cas, kot so vožnja po mestu, neorganizacija uradov, uslug itd. Družinske matere so še prav posebno pod prešo. Omenjenim opravkom se pridružujejo hišno delo (koliko je mož, ki pomaga?), prevažanje otrok od glasbene lekcije do treninga, skakanje po trgovinah in vrsta drugih opravil, tako da ženske nimajo kaj zavidati potrpežljivosti zveste Penelope. Kdo pa si zastavlja vprašanje prostega Časa? Očitno nam je z dekretom odmerjeno nemočno in utrujeno sedenje pred televizijski111 ekranom. Žalostno je, da se sistem11’ ki odžira prosti cas, posameznik n® more upreti. Država pa ne naredi nic’ da bi poenostavila naše življenje, nasprotno, izmišlja si nove in nove naO' ne, s katerimi nam jemlje Cas za poC1' tek, sprostitev in tudi za razmislek, ij® vem, Ce je to nujno zlo modernizacij®’ ali preprosto hudičevo delo, ki nam neusmiljeno oži življenjski prostor. Ugovoru, da je paC tako in da se ne da narediti ničesar, odgovarjam s pr°' titezo. Mir in Cas izgubljamo tudi zato-ker je politika izgubila svojo izvom0’ urejevalno moC in je postala zgolj arena oblasti. Država ne skrbi za svoje državljane, za njihov mir in za njihov Cas. Paradoks je, da smo si pred kakim tisočletjem »izmislili« politiko pmv v te namene: da bi zagotavljala mU'" no družbeno prepletanje in mej med delom in prostim časom. Stvar se je obrnila na glavo in danes nam država z odloki in z lastno perve1 zijo odžira še tisti kanček miru m Časa, ki nam bi lahko ostala ob delu-Marsikomu se bo zdelo to vprašanj® povsem oddaljeno od politim^ problemov, a ni tako. Prav je, da slu bimo (ali vsaj pravimo, da skrbim0! za Cim manjše onesnaženje okolj • To obljubljajo vsi ministri. Kdo p naj skrbi za ekologijo duha? Kdo naj odganja vse te požrešne čeljust! 1 žrela, ki nam odjedajo mir in cas ^ brezobzirno segajo v našo intimo-dekreti ali pa s poštnimi pozlV1-Vsakič, ko odprem poštni nabira nik, vem, da bom moral nekam z veti. Je to res neizbežno? ITALIJA / GOSPODARSKI MANEVER BI LAHKO BIL V DVOMU A. GUERRA PRI AGNELLIJEVI Politična nestabilnost prispevala k padcu lire .“tiot marke mark 811113 za vec kot 14 1 ^stabilna italij ansk lllCna situacija. Tak' P^dec lire je odj sdnarodnih trgov .estitnripv n a -noira H"1 uaujanski pari lanko zavrnil dodat Ppdarski manever, firaVlja Vlada Lal Prve govorice o te 1 desnosredinski “voboscin lahko pre 8°sPodarski mane\ 6 začele širiti v pn ah, na alarmni z stranke revice J V A1ema, ki je c a Progresisti e gucrn odob m5lgOSp01 ^rrem trgu je i SCl?e sil®’ da Pojele s tem pi ,al je bil udare Realna po nnal Premier Dinija. Razprava, ki se je razvila, je potrdila, da imajo trenutne italijanske gospodarske težave izrazito politični pečat. »Kdor si je prevzel čast, da je omogočil rojstvo te vlade, si mora prevzeti tudi breme, da vsili italijanskim volilcem napovedane žrtve,« je dokaj žolčno skušal dati pekoči kostanj tajniku Severne lige Um-bertu Bossiju in tajniku DSL D’Alemi koordinator poslancev, ki so zapustili »Lumbarde« Sergio Cap-pelli. In predsednik senatorjev Forza Italia Enrico La Loggia se je zaklinjal, da bo njegova skupina glasovala za dodatni manever samo, »če bo v skladu s programskimi smernicami prejšnje vlade«. »Predvsem nasprotujemo novim davčnim bremenom, ker mislimo, da je treba oklestiti izdatke in se boriti proti davčni utaji,« je grmel La Loggia in s tem skoraj napovedal negativni glas. »Vzdržali smo se pri glasovanju o zaupnici, da bi nam zagotovili datum predčasnih volitev,« je bil iskren predsednik senatorjev Krščanskega demokratskega centra Massimo Pa-lombi, »medtem ko so progresisti pripravili obsežen koledar del, ki zadeva med drugim vprašanje Raia, problem nezdružljivosti interesov in še druga zahtevna vprašanja, medtem ko se z nami nočejo dogovoriti o datumu volitev. Ce se tega datuma ne določi se bo stanje hudo zapletlo.« Z velikokalibrskim orožjem so dopoldne proti Dinijevi vladi in progre-sistom streljali tudi predstavniki Nacionalnega zavezništva, medtem ko so z nasprotne strani odgovarjali s pozivi k odgovornosti. »Tudi klestenje izdatkov je posredni davek,« je dejal predsednik poslancev Lige Luigi Petrini, medtem ko je Otta-viano Del Turco dejal, da se začenja tekma med silami, ki se odgovorno opredeljujejo za manever, in tistimi, ki neodgovorno vežejo manever na datum volitev. »Treba je rešiti liro in gospodarstvo, šele nato lahko razmislimo o datumu volitev,« je dejal Massimo D’Alema, predsedniki vseh strank, ki podpirajo Dinijevo vlado (DSL, LS, levosredinske formacije) so popoldne podpisali skupni poziv k treznosti. Udarec, ki ga je dobila lira, je v popoldanskih urah prisilil tudi Kartel svoboščin k večji umirjenosti. Prvi znak večje umirjenosti je iz Pariza dal predsednik Nacionalnega zavezništva Gian- franco Fini, ki je zagotovil, da bo NZ imelo odgovoren odnos do lire in je pripravljena podpreti gospodarski manever, vendar pod pogojem, da bodo možni morebitni popravki. Ta Finijev odnos je utrdil občutek, da je zakulisni vzrok politicno-gospo-darskega viharja, ki je včeraj zajel Italijo, posledica nasprotij v Kartelu svoboščin, ki je prišlo do izraza že ob predlogu za nova deželna volilna pravila. Fini bi hotel v kratkem deželne volitve, na katerih bi se najbrž uveljavil, da bi nato pogojeval Kartel svoboščin in Silvia Berlusconija s težo volilnega uspšeha. Berlusconi pa jih noče, ker predvideva podoben poraz kot na jesenskih upravnih volitvah. Njegov cilj so čimprejšnje poltič-ne volitve, na katerih bi lahko zaigral na karto svojega šarma in slovesa. Ker FI ni uspelo zavreti sprejemanja noviga deželnega volilnega zakona, naj bi zaigrala na karto vladne krize, da bi metala polena pod noge nevarnemu zavezniku. To je le sum, dejstvo pa je vsekakor, da se povezovanje gospodarskega manevra z določanjem datuma poredčasnih volitev spreminja v eksplozivno zmes, ki bi lahko povzročila še veliko škodo in ostro napetost v Italiji. "Cdeželni volilni zakon V ponedeljek dokončna odločitev Poslanci včeraj zavrnili predlog FI, da bi deželne volitve odložili na junij RIM - Poslanska zbor-J^ce se bo v ponedeljek .o verjetno dokončno ^ekla o novih deželnih volilnih pravilih. Pred-Sednica Irene Pivetti je včeraj prekinila razpra- 0 0 predlogu volilnega Zfy°na in jo v skladu s Oklepom konference P^dsednikov skupin odiozila do ponedeljka. ed tem časom bo ožji odbor preučil vse pred-ožene popravke in skušal uskladiti stališča skupin. Med vprašsrnji, ki vz-ujajo precej polemik, je °čka zakonskega pred-,°8a> ki določa, da mora th vsaj tretjina kandida-3 ženskega spola. Te-mu določilu nasprotuje Predvsem Kartel svo-ki je včeraj zapu- 1 dvorano, da bi zaradi Nesklepčnosti onemo-Spčil glasovanje. Poslan- .. desnosredinske koali- f}6 Pa so se pri tem uš-®N> saj so zamenjali popravke. Na dnevnem re-d Je bilo glasovanje o ehničnem popravku, s „.J'1101 so soglašale vse tranke, toda zbornica se ■—Njem ni mogla izreči zaradi pomote Kartela. V ponedeljek bodo poslanci začeli razpravo z dvema trdima orehoma. Prvi zadeva obvezno prisotnost kandidatk na seznamih, drugi pa predlog Forza Italia »proti skominam preku-cije«, po katerem bi bil deželni svet avtomatično razpuščen, ko bi se stranke premislile in oblikovale drugačna zavezništva od tistih, s katerimi so se predstavile na vohtvah. Pred prekinitvijo razprave so poslanci odobrili predlog progresi-stov, da se mandatna doba deželnih svetov podaljša od 4 na 5 let, zavrnili pa so predlog Forza Itaha, da bi deželne volitve odložili do junija. »Strnjenost strank, ki podpirajo Dinijevo vlado me navdaja z upanjem, da bomo uspeli odobriti novo volilna pravila pravočasno,« je dejal načelnik progresi-stov Luigi Berlinguer, ki je tudi pohvalil poročevalca Giuseppeja Tata-rello, ki »se vede zelo korektno«. RIM / DVOMI REVIJE CIVILTA' CATTOL1CA Kakšna desnica se je rodila na kongresu NZ v Fiuggiju? Nekateri odgovori Finijeve stranke niso prepričljivi RIM - Po obisku v Londonu, kjer je spregovoril politikom, predvsem pa gospodarstvenikom o svojem gibanju in o italijanski politični in gospodarski sceni, se je predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini včeraj mudil v Parizu. Velika Britanija in Francija sta bili prvi dve etapi širše zasnovane mednarodne strategije, s katero želi Gianfranco Fini prepričati tudi mednarodne dejavnike v iskrenost preokreta italijanske desnice in v njen prestop v tabor tistih sil, ki priznavajo in spoštujejo pravila demokracije. Toda kakšna desnica se je rodila na kongresu v Fiuggiju, kjer je bilo razpuščeno Italijansko socialno gibanje MSI in se je uradno rodilo Nacionalno zavezništvo? To je vprašanje, ki si ga zastavljajo mednarodni krogi in to je vprašanje, ki si ga zastavljajo tudi številni italijanski krogi. Temu vprašanju je posvetil dolgo razmišljanje v reviji Civilta cattolica pater Giuseppe De Rosa. Pisec ugotavlja, da je kongres v Fiuggiuju služil Gian-francu Finiju predvsem zato, da se je uveljavil kot dejanski lider italijanske desnice. »Res je,« meni pater De Rosa, »da je Silvio Berlusconi dobil na volitvah veliko več glasov, toda bivši premier je politično šibak, ker nima za sabo organizirane stranke. Voditelji ostali komponent desničarke koalicije - Pierferdinando Casini (KDC), Raffaele Costa (Centristična unija), Marco Parmella in njegovi reformisti - šopa brez zamere - samo dopolnilo dvem na-večjim formacijam desne sredine«. Če je Fini resnični lider desnosredinske koalicije, je mogoče trditi, da se je v Fiuggiju rodila demokratična desnica, ki se je osvobodila fašističnih in misovskih usedlin? »Priznanje antifašizma, zavračanje protisemitiz-ma in sprejemanje demokracije,« meni pater De Rosa, »govorijo temu v prid. Toda nekatera druga dejstva vzbujajo pomisleke.« Predvsem to, da smrti MSI in rojstva NZ ni spremljal noben travmatični dogodek in da se ni razvila nobena poglobljena kulturna razprava, ki bi načela ideološke prvine, »vzbujajo sum, da so zgolj prepleskali pročelje, ne da bi načeli vsebine«. Predvsem pa patra De Roso vznemirjajo molk o tem, katero demokracijo sprejema NZ (neposredno in torej plebiscitarno ali parlamentarno?), molk o odnosu do ustave in molk o programih. Na odgovor, meni pisec, bo treba počakati še nekaj mesecev, do tedaj pa ne bo mogoče prepričljivo odgovoriti na vprašanje, ali se je v Fiuggiju rodila res demokratična desnica. Nekoliko manj skeptičen' je bil glavni milanski rabin Giuseppe Laras, ki je dejal, da »Židje cenijo dobro voljo in začetek sprememb,« dodal pa je, da »je v ocenjevanju potrebna previdnost, saj je treba tudi stranke -kot ljudi - ocenjevati predvsem po dejstvih in ne samo po besedah«. Posebna pozornost odnosom s Slovenijo RIM - Po srečanju s predsednikom vlade Lamber-tom Dinijem, posvečenem vprašanju institucionalnih reform, se je predsednica deželne vlade Furlanije - Julijske krajine Alessandra Guerra (na sliki) sestala včeraj z zunanjim ministrom Susan-no Agnelli, s katero je obravnavala vprašanja v zvezi z vlogo Dežele pri izvajanju vsedržavne politike, ko gre za teme, ki neposredno zadevajo FJK. Dežela zahteva zase aktivno vlogo pri zunanjepolitičnih izbirah, ki se je tičejo, je poudarila predsednica Guerra, in ki imajo posledice za razvoj dežele. Gre za pravico, ki je predvidena tudi v deželnem posebnem statutu, ki izvira med drugim prav iz geopolitične lege Furlanije - Julijske krajine. »Pričakujemo«, je dejala predsednica deželne vlade, »da nam priznajo vlogo vladinega sogovornika pri vseh vprašanjih, ki se nas neposredno tičejo. Prav tako hočemo biti prisotni pri uresničevanju vseh pobud, ki izhajajo iz meddržavnih sporazumov.« Glede tega vprašanja je Susanna Agnelli, ki jo je na srečanju spremljal vodja italijanske delegacije na pogovorih za nadgradnjo Osimskih sporazumov, veleposlanik Manno, pokazala veliko pozornost. Pogovor pa je zadeval tudi konkretne probleme, kot na primer cestne povezave, sodelovanje na industrijskem, trgovinskem, finančnem, znanstvenem in tehnološkem sektorju, kulturno sodelovanje in problematiko manjšin. V tem pogledu je bila tudi postavljena zahteva Dežele po reviziji zakona za obmejna območja. Glede prevoznih infrastruktur je Guerro-va opozorila na nevarnost zamud glede na številne pobude na avtocestnem in železniškem področju na relacijah Vzhod-Zahod preko Avstrije in Madžarske ter Se-ver-Jug za povezavo slovenskih in hrvaških pristanišč s Srednjo Evropo. Dežela je v tem pogledu pripravljena tudi finančno intervenirati za realizacijo avtocestne povezave s Slovenijo in njeno podaljšanje proti Madžarski. Zunanjemu ministru je Alessandra Guerra poročala tudi o neformalnih pogovorih, ki jih je imela prejšnji ponedeljek v Ljubljani s predsednikom republike Milanom Kučanom in z zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem. Iz teh pogovorov, kot tudi iz včerajšnjega srečanja s Susanno Agnelli, je Guerrova odnesla prepričanje, da se klima med Rimom in Ljubljano izboljšuje. V tem okviru, je dodala, pa se spet odpira možnost posega Dežele - preko družbe Autovie Venete - za realizacijo avtocestnih infrastruktur, za kar je že na razpolago 94 milijard lir. Na rimskem srečanju je bil govor tudi o gospodarski kooperaciji s Slovenijo ter o možnih posledicah v fazi pridružitve Slovenije Evropski zvezi. Predsednica deželne vlade se je tudi zavzela za prispevek države nekaterim pomembnih kulturnim pobudam v FJK, kot sta na primer čedajski Mittelfest in načrt ustanovitve evropskega centra za obrtnike za ohranjevanje arhitektonskega bogastva, ki naj bi imel svoj sedež v Vili Manin v Passarianu. Govor je bil nato tudi o nujnosti za-jamčenja polne zaščite vsem narodnim manjšinam, ki živijo na obmejnem prostoru med FJK, Slovenijo in Hrvaško: tudi glede tega vprašanja želi imeti Dežela aktivno vlogo. Zunanji minister Susanna Agnelli je pokazala veliko zanimanja za problematiko in za predloge deželne vlade ter je izrazila namen, da obišče Furlanijo - Julijsko krajino, da bi tu poglobila obravnavane probleme. ŠKEDENJSKI OBRAT Se rešitev oddaljuje? Deželni svetovalec SKP zahteva poseg v Rimu Včeraj smo poročali o odločitvi ministra za industrijo Cloja, ki je odredil novo ekspertizo o prodajni ceni skedenj ske železarne, kar pomeni, da se rešitev spet oddaljuje (vsaj za poldrugi mesec). S tem v zvezi se je oglasil deželni svetovalec SKP Fausto Monfalcon, ki je deželnemu odborniku za industrijo naslovil vprašanje z zahtevo, naj cimprej poseže pri ministru in ga spomni na »izredno nujnost«, s katero se je treba lotiti problema Skedenjskega obrata. Ministrovo zadržanje, pravi Monfalcon, pa navaja k zaključku, da se bo sedanja prehodna in nedoločena faza nadaljevala zaradi pre- verjanj, ki so bila že opravljena in ki jih bodo sedaj v bistvu ponavljali. S tem, trdi še svetovalec SKP, se bosta zmeda in negotovost samo Se povečali, medtem ko je že zgle-dalo, da je bila rešitev na obzorju. S svoje strani so avtonomni sindikati Cisal, Cisnal in Conisal za ponedeljek, 20. t.m. sklicali novo skupščino v prostorih obrata in nanjo poleg predstavnikov vsedržavnih sindikatov povabili tudi tržaške parlamentarce Kartela svoboščin, podpredsednika deželnega odbra Antonioneja in druge. Druga skupščina bo po sestanku s spristojnim ministrom, ki bo prihodnji teden v Rimu. NEVARNOST / VPRAŠANJE Azbest: Dežela mora poskrbeti za odstranitev Kovina povzroča raka Azbest buri duhove tudi v Trstu. Kovina, ki je pred desetletji slovela kot odlična protipožarna snov, je »prepovedana«, ker povzroča raka. Kljub temu, da so jo zaceli že pred leti odstranjevati, je je v državi še na pretek. Zadnja afera o strupenih železniških vagonih jo je spet priklicala v ospredje vsakodnevne kronike, in to tudi v Trstu, ker so tudi pri nas iztaknili cel kup kontaminiranih vagonov. Pred dnevi se je ob zadevo obregnila zgoniška županja Tamara Blažina, včeraj je v razpravo o tem argumentu posegel tudi deželni svetovalec DSL Giorgio Mattassi. Predsednici deželnega odbora je vložil vprašanje, v katerem želi izvedeti, ali je Don Muggia novi župnik pri Sv. Antonu Novem Tržaški škof Bellom! je včeraj imenoval don Gian-paola Muggio za novega župnika pri sv. Antonu Novem. Muggia, ki je star 51 let in je dovršil Studije teologije na Gregorijanski univerzi v Rimu, je bil posvečen v duhovnika leta 1968, zadnjih šestnajst let pa je prebil kot misijonar v Keniji. Od leta 1978 je vodil župnijo, ki jo upravlja tržaška škofija v Nguviuju, od 1984 do decembra lani pa župnijo v Iriamuraiu. Don Muggia prevzema dediščino msgr. Ci vi dina, ki je umrl marca lani. Medtem je župnijo vodil kanonik Gae-tano Tunia. r[ DSL / ZBOROVANJE Slovenska komponenta za »občinske liste- h Slovenska komponenta DSL prireja v torek, 21. tm., z začetkom ob 20.30, v prostorih društva » Prešeren« v Kulturnem domu v Boljuncu javno zborovanje, na katerem bo govor o trenutnem političnem položaju slovenske narodne skupnosti in o njenih pripravah na bližnje upravne volitve. Slovenska komisija DSL je že izrekla svoja načelna izhodišča za upravne volitve. DSL je namreč pripravljena na sodelovanje za oblikovanje »občinskih list«, Id naj uživajo podporo cim širše palete političnih in družbenih sil »Občinske liste« tri morale biti vsekakor samostojne, saj bi kandidati ne nastopali direktno v imenu posameznih strank. Podpora strank in organizacij občinskim listam naj bo brez očetovstva in prevlade. Bistveno je vsekakor, da se liste oblikujejo v duhu sožitja in da se zato uveljavi ena-Ckopravnost dveh jezikov in kultur. Razpravo o teh izhodiščih in o drugih problemih, ki označujejo položaj naSe manjšine v tem obdobju, bo uvedel Miloš Budin. dežela že pripravila načrt o odstranitvi strupenih vagonov in o bonifiki drugih z azbestom zastrupljenih predmetov in območij. Mattassi je spomnil, da so v Trstu in v Tržiču zabeležili povprečno naj-veCje število rakastih obolenj zaradi azbesta. Leta in leta so ga uporabljali v ladjedelnicah, delavci so uporabo plačevali z zdravjem, mnogokrat tudi z življenjem. Deželni svetovalec je spomnil, da mora deželni odbor do 24. aprila zadostiti preventivnim normam. Pripraviti mora popis podjetij, ki uporabljajo azbest ali vodijo bonifiko tega materiala. Določiti mora nadalje, kje bodo uskladiščili protizakoniti azbest ter kje in kako ga bodo nato uničili. Mattassi je vprašal Se predsednico deželnega odbora, ali se tudi v deželni palači nahaja azbest. Na Tržaškem je povzročila v tej zvezi najvecji preplah vest, da so na železniških postajah pri Proseku, na Marsovem polju in tudi na glavni postaji odkrili skupno kar 45 železniških vagonov z azbestom. Največ jih je prav na proseski postaji, 38. V vsakem vagonu, ki so ga zgradili pred 1972. letom, je od 200 do 800 kilogramov te kovine. Vagoni so zapečateni, kljub temu pa obstaja nevarnost, da jih zob Časa obgrize. Azbest v kosih sicer ni nevaren zdravju, če pa se začne drobiti, postane prava šiba božja: vdihavanje drobcev azbesta namreč vodi Človeka raku naproti. PREDSTAVITEV / ROMOLIJEV »ZAŠČITNI« ZAKON »Raje ne predstaviti takih predlogov« Nepričakovan poseg na ezulskem združenju Goriški senator Ettore Romoli je predstavil svoj zakonski predlog o »zaščiti« slovenske manjšine tudi v Trstu, in sicer na sedežu Nacionalnega združenja Julijska krajina in Dalmacija. O predlogu smo že obširno in kritično poročali: v bistvu dopušča javno uporabo slovenščine samo v dolinski, repentabrski, zgo-niški in devinsko-na-brežinski občini na Tržaškem, ter v dober-dobski, sovodenjski in šentflorjanski občini na Goriškem, predvideva finančno podporo samo filološkim in kulturnim društvom (Romoli je proti »športnemu in rekreacijskemu apartheidu«, zato niso potrebni prispevki slovenskim organizacijam na tem področju...), dodeljuje nekaj manjših pravic za »praslovansko« prebivalstvo Nediških dolin in uvaja preštevanje, ki je konstanta vseh predlogov italijanske desnice. Že Romolijeva izbira ezulskega združenja za predstavitev zakona o slovenski manjšini zgovorno priča o odnosu go-riškega prvaka Berlusconijeve stranke do Slovencev: ne gre namreč za organizacijo, ki bi imela kaj dosti opraviti s slovensko manjšino ali točneje gre za organizacijo, ki ne zamudi priložnosti, da združuje svojo sicer legitimno zavzetost za italijansko kulturo in obujanje hude povojne izkušnje italijanskega pre-bivastva Istre in Dalmacije z odločno odklonilnim stališčem do vsega, kar zadeva slovenski živelj v Italiji. Sen. Romdi (na sredi) med predstavitvijo predloga (F. KROM^ Vendar smo med posegi občinstva takega združenja zabeležili zanimiv poseg dolinskega občinskega svetovalca Ljudske stranke Roberta Raffae-leja. Gre za osebo, ki je, tudi zaradi svoje osebne zgodovine, blizu ezulski organizaciji, ki je priredila predstavitev spornega zakonskega predloga. Pred publiko in organizatorji, ki so takega nastopa verjetno niso pričakovali, pa je zelo jasno povedal, da je problematiko Slovencev zares razumel, ker že 27 let živi v dolinski občini, v slovenskem okolju: »Razumel sem, da je potrebna resnična zaščita. Morda nas bo nekaj stalo privoliti v to in vsekakor moramo začrtati jasno ločnico med zaščito in privilegiji. Vendar je skoraj nemogoče ločiti ene od drugih, ker jim (Slovencem) je preprosto treba priznati njihove pra vice. Morda je Slovence®11 ušla priložnost, ki so j0 imeli pred tremi let! Maccanicovim predlo gom: o tem sva se veCkra pogovarjala s svetovalce111 Švabom in si nisva bua složna... V vašem (RofflO lijevem) predlogu pa le nesprejemljivo, da m Bazovici ne imeli piavice do slovenščine, ker s pa dajo v tržaško občino! Na vzhodnem in zahodneflj Krasu, tudi če je v tržaSD občini, živijo Slovenc1; Ne smemo dovoliti, da 1 se za zaščito zavzema a samo levica, ker to ni6 var levice in desnice, pa pa stvar osnovnih vre not. Takih zakonsk* predlogov bi bilo boljS® niti ne predstaviti.« Ni kaj reci: organiz3 torji si iz lastnih vrst ms pričakovali tako jasn1 ^ besed. In, po pravici reC® Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Dražba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT. Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica. Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044. fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG PROBLEMI KRASA Predstavništvo kraških lastnikov pri deželni odbornici Londerovi Ta torek so predstavniki Združenja zasebnih kraških lastnikov obiskali deželno odbornico za gozdove in parke Vi-viano Londero ter jo opozorili na vrsto problemov, ki otežkočajo razvoj kraškega teritorija. Delegacijo je vodil predsednik Zoran Sosič, v njej pa so bili še Karlo Grgič, Pavel Ferfolja, Ivan KrižmančiC, Boris Skerk in Josip Tomšič. Kraški lastniki so najprej opozorili deželno odbornico na nujnost revizije območij hidrogeo-loške varnosti in predlagali, da bi bili tudi sami pri njej soudeleženi. Odbonica je dejala, da je revizija že v teku, in pristavila, da ne bi imala nic proti, če bi bil njihov predstavnik v pristojni deželni komisiji. Sosič in sodelavci so nato izrazili potrebo, da bi vsaj kmetijska področja izločili z ob- močja, ki je bilo pred leti zamrznjeno v pričakovanju ustanovitve Kraškega parka s tako ime- novanim dekretom Car-bone. Ta dekret bo namreč 20. marca letos za-pedel in nesmiselno bi lilo, da bi kmetijstvo ^ iaprej trpelo negativ® losledice te vinkulad) ^ 'udi o tem predlogu 5 e odbornica pozitiv® zrazila. Kraški lastniki so 11 lalje izrazili potrebo, ii revidirali zakon 22 1 eta 1983, ki strog imejuje sečnjo drv bivših) pašnikih 1 ravnikih, zavzeli Pa , e za odstranitev d1 v). ;radenj, hišnih priko n podobnega, karJv^ ;raško okolje. 1 u . a >redloge je odbornic mndero z naklonjen® tjo vzela na znan] ’ :akor je tudi z zan nanjem poslušala s ista! ki jih |e Združe«« :asebnih kraških ias likov razvilo na svoj ^ ledavnem posvetu Craškem parku in 1 :daj predstavilo v kn] ii obliki. PROJEKT TRST / ZUPAN 1LLY ZNANSTVENO PREDAVANJE / KD VODNIK »Bile so vse sestavine manjkal je le kvas« Včeraj so predstavili študijo o gospodarskem razvoju Glavnih sestavin je bilo ^selej dovolj, manjkal je le ,Vas oz. katalizator, ki bi slernente povezal in ustvaril ftekaj konkretnega. S to pri-sPodobo je župan Illy na ^Cerajsnji predstavitveni oriferenci široko zasnova-^ga programa o gospodar-^kern razvoju Trsta orisal !«?° tržaškega občinskega °db°ra (foto KROMA). Ni °rej res, da ni bilo denarja, auficirane delovne sile je di dovolj, za posredovanje °vih znanstveno-tehno-^oskih spoznanj skrbijo šte-nj mednarodni razisko-centri, potrebno je sa-»vse skupaj spraviti«, se iz pogovorov, posre-ovanj in sugestij najprej iz-i^dijo zamisli, ki jih je tre-a oato pretvoriti v projekte v Im Pripeljati do uresnicit-e- To vlogo je občinski od-Qr prevzel takoj, je povedal Illy, ko je gospodarske smernice iz volilne kampanje prenesel v program. Smernice občinskega odbora so bile vodilo za izdelavo zajetne študije, ki nosi preprost naslov Projekt Trst (progetto Trieste), ki ga je v sozvočju s tržaškimi javnimi upravitelji izdelala druž- ba Omnia. Kot je povedal odgovoren za pripravo študije inž. Gambardella, je bilo delo zastavljeno neobičajno, saj je potekalo »na terenu«, se pravi v stalnem dogovarjanju s predstavniki najrazličnejših delovnih kategorij. Dogovarjanje ni bilo vselej lahko, ker je vsakdo imel svoj recept za rešitev kriznih vprašanj in lastno vizijo o razvoju. Zato je po njegovi oceni izrednega pomena okviren dogovor o glavnih vprašanjih. Vsekakor pa Projekt Trst upošteva in razvija tri bistvena poglavja: utrditev obstoječih industrijskih dejavnosti (gre predvsem za obrate v krizi), razvoj gospodarskih dejavnosti (pristanišče, turizem, trgovina in industrijska promocija) in prednosti, ki jih ponuja tržaško območje (logistični problemi, pomoč investitorjem, marketing in izobraževanje). Pri realizaciji posameznih projektov se bo seveda občinska uprava povezala z drugimi javnimi upravami in državnimi organizmi, vsekakor pa se morajo o projektu prej izreči še drugi prizadeti, (bip) Ko je nad Dolino kraljeval medved Zanimiv prikaz prazgodovinskih najdb Jama, ki so jo pred tremi leti odkrili na pobočju Malega Krasa nad Dolino, je z znanstvenega vidika prava redkost v evropskem prostoru: gre nam- STEČAJ / TRIPCOVICH Jutri dmžba Tripnavi na dražbi Zanjo se zanimata dve podjetji Jutri bodo prodali na dražbi Užasko plovno družbo Tripnavi, Podjetje grupe Tripcovich, ki je zasla pred meseci v stečaj. Za uaknp plovne družbe se zanima-la dva kupca, vsaj tako izhaja iz Ponudb, ki jih je doslej prejel stečajni sodnik. Za Tripnavi se je začelo naj-P1^] zanimati podjetje Rimorchia-ori riuniti iz Genove, ki upravlja v Trstu in Tržiču kakih deset vlacilcev, poleg tega pa je večin-ski partner v dveh drugih Podjetjih, Armamento iz Trsta in ;ingleske Gam Shipping. Po neu-Jj^dnih vesteh naj bi za nakup Itipnavi ponudilo 9 mihjard in Pol lir. Drugo ponudbo je predstavila __2™a Tripmare, ki jo sestavljajo podjetja Ocean, Setraam in Fa-gioh in norveško podjetje Viking. To podjetje se je obvezalo, da bo, v primeru, da bi si Tripmare zagotovilo nakup Tripnavi, prevzelo podjetje Gam Shipping. Druga naveza naj bi imela manj možnosti, ker ne bi izpolnjevala vseh pogojev za pristop k dražbi. Poleg tega bi si lahko zagotovila nakup le preko vrste drugih zapletenih kupoprodajnih operacij. Tripma-re-Viking sta vsekakor napovedala, da bosta plačala vse dolgove podjetja Tripnavi (27 mihjard lir bankam, nadaljnih 8 mihjard lir drugim upnikom). Tripnavi nadalje dolguje še 4 milijarde lir uslužbencem, a mora prav od podjetja Gam Shipping prejeti 47 mihjard lir. STEČAJ FINANČNE DRUŽBE FINTOUR 0 Cardarelliju in Fariju šele marca Javni tožilec še proučuje dokumente Quirino Cardarelli in Ivano Fari včeraj še nista izvedela za svojo usodo, sodišče se bo z njima spet ukvarjalo 9. marca. Namestnik državnega pravdnika De Nicolo, ki se ubada s stečajem finančne družbe Fintour, si je na mizi našel celo vrsto novih dokumentov, ki jih mora seveda proučiti. Ne gre tudi pozabiti, da je bil De Nicolo v zadnjih dneh zaposlen (in je še) z drugo goro dokumentov, ki se nanašajo na stečaj grupe Tripcovich, zato je razumljivo, da vsega ni utegnil pregledati. SteCaj grupe Fintour (z njo je bila povezana usoda Sesljanske-ga zaliva, kamnoloma Faccanoni, trgovskega centra II Giulia itd.), je sodišče odredilo že aprila 1992 (dolg je znašal 300 mihjard lir), Cardarelli in Fari, ki mu je nasledil kot upravitelj, pa sta se znašla pod celo vrsto obtožb, od lažnega stečaja, do davčnih utaj in poneverb v bilanci (ne pa korupcije). Sedaj kaže, da bodo obtožbo lažnega stečaja spremenih v »preferencialni stečaj«. Zaenkrat ni še jasno, Ce bo za Cardarellija prišla v poštev dogovorna kazen (njegov odvetnik Seibold tega včeraj ni povedal, dejal je le, da je še vse odprto). Fari pa naj bi se zagovarjal po skrajšanem postopku, ker njegov položaj ne dovoljuje dogovarjanja. Z dogovorno kaznijo pa bi se moral proces končati za Agostina Cassaraja, bivšega upravitelja družbe Sacat, lastnice kamnoloma Faccanoni. reč za votlino, ki hrani nedotaknjena prazgodovinska pričevanja izpred 50 tisoč let. V njej je živel predvsem jamski medved - po njem se jama imenuje. Poleg bogatih kostnih ostankov tega prazgodovinskega kosmatinca so še ostanki številnih drugih živali, v dveletnih izkopavanjih so prišli na dan celo sledovi človeške prisotnosti. O dosedanjih najdbah in pomenu arheološkega raziskovanja sploh so v sredo zveCer na pobudo dolinskega KD Valentin Vodnik spregovorili univerzitetni strokovnjaki, ki v jami vodijo raziskave, in sicer dr. Giovanni Boschian, z oddelka arheoloških ved na Univerzi v Piši, ki je tudi vodja in organizator rezi-skovalnih del, prof. Be-nedetto Sala, strokovnjak evropskega slovesa, docent na oddelku za geološke in paleontološke vede na Univerzi v Ferrari, strokovna raziskovalca Laura Abbazzi in Sergio Gentili z oddelkov ze- meljskih znanosti iz Firenc in Perugie. Z diapozitivi in otipljivimi primerki arheoloških najdb so predavatelji podali izčrpno in zanimivo podobo o življenju, ki se je po vsej verjetnosti odvijalo v naših krajih v dobi, ko je pri nas živel jamski medved. Dostop v votlino pri Dolini je sedaj možen skozi vdolbino nad prvotnim vhodom, odtod pa se jama razteza v podzemlje za približno 150 metrov. Zaenkrat je vstop omejen na skupino raziskovalcev, prav zato ker so znanstveniki (tudi iz lastne izkušnje) mnenja, da je potrebno to odkritje Cim bolj zaščititi in zavarovati. Raziskovanja se bodo nadaljevala v poletnih mesecih, kot v dveh prejšnjih sezonah v sodelovanju s elani društva in vaščani, ki so od vsega začetka z organizacijsko pomočjo vzpo-stavih z raziskovalci sode-lovanjski, pa tudi odličen človeški odnos. (dam) PREDSINOCNJIM V UL. S. ANASTASIO / V ZADNJEM TRENUTKU NOVICE Pred ogljikovim monoksidom je mater in hčer rešil čmobeli Felix r eiietn° je ljubezen do mačk stia življenje 34-letni Rosanni ^ticich in njeni 64-letni materi 6rnandi Milan. Slednja je po-i°Cl vstala s postelje, da bi ne-a pno od muck v kuhinjo, kjer r?.]e opazila, da druga mačka i . a ie na ime Felix) s težavo i T1 saPo (kasneje je tudi pogini-J- Fernanda je v skrbeh za ži-va obudila hčer, ki je vstala, endar jo je zajela huda omotica . Po nekaj metrih je padla na a- Mati pa je imela še toliko 0,°cb da je odprla okno, kar je j genski rešilo: še nekaj minut jinia nihče ne bi mogel veC Pomagati. . R°sanna živi v Ul. S. Anasta- sio 16, tat r’ mati jo večkrat obišče in »tnJ6 RRo tudi predsinoCnjim. jdi sva v postelji, televizija je ?J? °dprta, sama sem že napol Ha iemala’ mab Pa j° je gledala, kolenih je držala eno od ojih dveh mačk, ono tigrasto« včeraj povedala Rosanna. Ni ji je ° b'eba posebej praviti, kako na Živali navezana, glas ji je zadrhtel, ni mogla skrivati, kako ji je hudo. »Drugo muco, Crno-belega Felbca, sem že pred tem zaprla v kuhinjo, nagajala je, praskala po preprogi na hodniku. Mislila se, da je živčna, a verjetno je uboga žival Čutila, da se nekaj dogaja, saj je hotela proti sobi za sprejem gostov, torej prostoru, ki je najbolj daleC od kuhinje.« »Gez nekaj Časa,« je še povedala Rosanna, »je mama s tigrasto muco v rokah odšla proti kuhinji, ko pa je odprla vrata, je na tleh opazila Felixa, poklicala me je, naj grem pogledat, kaj mu je. Vstala sem, vendar sem bila vsa omotična. Mislila sem, da sem le zaspana, prišla sem do kuhinje, vendar nisem vstopila, tedaj sem namreč začutila vonj po plinu, zaklicala sem, da uhaja plin, mama je takoj zaprla vrata, bila je bolj prisebna in pri moCeh od mene. Odpravila sem se po hodniku proti sobi za sprejem gostov, padla sem, mama mi je pomagala. Zdelo se mi je, da ne bom prišla nikoli, bilo je kot v hudi mori, v najhujših sanjah, ko te nekdo lovi, a noge ne ubogajo. Končno sva prišli v sobo, mati je odprla okno in mi pomagala do svežega zraka. Nekoliko sem si opomogla, s težavo sem našla telefon in poklicala na 118. Zatem sem zavrtela še očetovo številko, saj stanuje v bližini, obvestila sem tudi brata. Pri njem bom odslej tudi prenočevala, saj sem ostala brez gretja. Materi se vse to ni hotelo, saj je diabetik.« Spet se je spomnila na Crnobelega Fe-lixa: »Dolgujeva mu življenje, žal mi je po njem. Bil je droben, medtem ko je ta, ki je ostal, močan, velik, a bila sta "brata”.« Osebje RdeCega križa in gasilci so v Ul. Anastasio prihiteli okrog 22.40. Prišla je tudi policija. Ugotovili so, da je kurilna peC na plin očitno slabo delovala, morebiti se je zamašil dimnik, saj je bil prostor zasičen z ogljikovim monoksidom. Zenski so odpeljali v bolnišnico na Ka- tinari, bali so se, da ne bosta preživeli, saj je bilo njuno zdravstveno stanje izredno hudo. Sele Cez dobre štiri ure so zdravniki povedali, da sta si opomogli in bosta v kratkem povsem okrevali. Bolnišnico sta zapustili že vCeraj zjutraj. Zanimivo je, da je mati imela hujšo zastrupitev, a slabše se je počutila prav hci. Milan Stancich, soprog Fer-nandove, s katero prebivata v Ul. Carpineto 12, je agentom pojasnil, da je peC stara že več let in so jo nameravali zamenjati. Ob prisotnosti agentov kvesture, ki jih je vodil podnacelnik Pietro De Napoli, so gasilci (načelovala sta jima V. Bensi in geom. A. Maiolo) že istega večera odstranili ventil, ki urejuje dotok plina. Ventil so izročili Stancichu, na peC pa so postavili peCate, kar pomeni, da je pod zaplembo in je ne smejo uporabljati. O dogodku so obvestili tudi dežurnega sodnika Grohmanna ter dežurnega funkcionarja. Drevi podelitev nagrad Sklada dr. Frane Tončič Danes ob 19. uri bo v Gregorčičevi dvorani slovesna podelitev nagrad dr. Frane TonCiC 1994. Nagrada ima namen spodbujati slovenske vi-sokošolce v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu in jo podeljujejo Za disertacij s področja humanističnih oz. znanstvenih ved, ki pomenijo obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti. Prejeta dela je ocenila posebna komisija, ki ji predseduje prof. Pavle Merku. VeCer bo popestril harmonikar Corrado Rojac. Informacija in demokracija V gledališču Miela bo danes ob 17.30 srečanje o predlogih in načrtih, ki zadevajo italijansko televizijo. Naslov srečanje, ki se ga bo med drugimi udeležil tudi Časnikar RAI Giovanni Marzi-ni, je Informacija in demokracija. Številne nezgode brez hujših posledic Zaradi dežja in spolzkega asfalta (ali bolje, zaradi nepreidnosti voznikov, ki tega niso upoštevali), je vCeraj prišlo do številnih prometnih nezgod, ki pa so na srečo bile brez hujših posledic. Se najbolj spektakularna se je pripetila popoldne na Miramarskem drevoredu, nasproti železniške postaje, saj so bila vanjo vpletena tri vozila, lancia delta, fiat iveco in honda. Po zdravniško pomoC sta se morala zateci 28-letni Vladimir Hudin in 18-letni Cristian Agosta, ki sta se peljala v lancii, katero je upravljal Hudin. Slednji bo okreval v 12 dneh, Agosta v desetih, vendar ju niso zadržali v bolnišnici. SREČANJE V SEŽANI Snuje se zdmženje kraških godb Pobudo je dol kapelnik Leander Pegan Na pobudo ravnatelja sežanske Glasbene sole in kapelnika trebenske pihalne godbe »Viktor Parma« Leandra Pegana so se 15. februarja zbrali v Vrabčevi dvorani v Sežani elani iniciativnega odbora za ustanovitev območnega združenja kraških pihalnih godb. Predstavniki godb iz Nabrežine, Brega, s Proseka, Trebč in Sežane (manjkali so le predstavniki Ricmanj in Doberdoba) so se dogovorili za skupno revijo, ki bo potekala v nedeljo, 3. junija v amfiteatru sežanskega kulturnega centra Srečka Kosovela. Mojster Bojan Adamič je z veseljem sprejel povabilo, da bo na tej reviji dirigiral zaključne tri točke programa. Kakšen pa bo program na omenjenem srečanju, ki bo vsebinsko uglašeno na praznovanje 50. obletnice osvoboditve, se bodo kapelniki vseh sedmih kraških pihalnih godb dogovorili na skupni seji na Proseku prihodnjo sredo, 22. februarja. Sprejeli so tudi predlog, da bi k sodelovanju povabili tudi pihalni orkester DivaCa, Ce se Čuti pripadnik kraškega kulturnega prostora. Olga Knez Stojkovič MIELA / SLOVENSKI POVOJNI DOKUMENTARCI Obeta se edinstven filmski dogodek V ponedeljek prikaz kratkometražnih filmov, ki so jih v Trstu in okolici posneli slovenski partizanski dokumentaristi Tržaško gledališče Miela bo v ponedeljek, 20. februarja gostovalo zelo zanimivo in po svoje edinstveno kulturno prireditev. Medtem ko so pred nekaj tedni prehodili burna tržaška povojna leta s filmsko kamero italijanskih dokumentari-stov, bo tokrat povojni Trst zaživel v slovenskih dokumentarcih oziroma priljubljenih filmskih obzornikih. Gre za zelo redke in širši publiki še nepoznane kratkometražne filme, ki so jih v Trstu, v njegovi bližnji okolici ter na Primorskem od maja leta 1945 do srede petdesetih let posneli dokumentaristi partizanske vojske oziroma poznejše jugo- slovanske radio-televi-zije. Filme, ki prihajajo iz slovenskih arhivov, je zbrala Roberta Sodo-maco, mlada Tržačanka, ki proučuje zgodovino slovenskega filma, pobudnik prireditve pa je tržaška Cap-pella Underground, kateri sta priskočila na pomoč Deželni inštitut za odporniško gibanje in Kinoteka Dežele Furlanije-Julijske krajine. Prireditev se bo začela ob 18. uri, ogledu filmov bo sledila razprava, na kateri bodo, poleg Sodomacove, sodelavali filmski kritik dnevnika Repubbli-ca Alberto Farassino, filmski kritik RAI 3 Sergij Grmek Germani, tržaška zgodovinarka Marta Vurginella in slovenski režiser Tugo Štiglic. Ob 21. uri bodo v Mieli predvajali znani slovenski celovečerni film Trst režiserja Franceta Štiglica. Vzporedno z dokumentarci pa si bo lahko občinstvo ogledalo tudi novejši film Francija Slaka Hudodelci iz leta 1987, ki govori prav o viharnih tržaških povojnih letih. Kratkometražni filmi seveda nimajo nobenih umetniških ambicij in so propagandističnega značaja, imajo pa izjemen zgodovinski pomen, saj bodo gotovo prispevali k boljšemu razumevanju in poznavanju tržaške povojne zgodovine, ki jo zal še marsikdo podlo izkorišča v politične namene. V prvem delu si bomo lahko ogledali filmske obzornike, ki so jih partizani posneli takoj po osvoboditvi Trsta, v drugem delu pa krajše dokumentarce o Primorski, 0 tržaških povojnih manifestacijah o tržaški mladini na oddihu v Sloveniji ter o partizanskih prekomorskih brigadah. Cappella Underground raCuna na množični obisk prireditve in seveda na strpno soočenje, na katerega je, kot vidimo, povabilo ugledne strokovnjake. Prireditelji pričakujejo tudi obisk dijakov italijanskih in slovenskih šol. SREČANJE / CRISTALLO Zenske in mafija V dvorani Cristallo je bilo predsinoCnjim srečanje z igralkami, ki nastopajo v drami Rosa Nero, ki je te dni na sporedu v okviru sezone gledališča La Contrada. Srečanja se je udeležil tudi režiser Antonio Calenda, ki je med drugim tudi novi umetniški vodja stalnega gledališča F-Jk. Drama Rosa Nero se loteva vprašanja mafije na Sicilji in zlasti vloge žensk v njeni notranjosti. V njej nastopa namreč pet sester iz mafijske družine in vsaka drugače doživlja to stanje. Zaradi tega so organizatorji dali srečanju naslov »Zenske in mafija« ter nanj povabili še tržaškega podprefekta dr. Giovannija Volpeja. Režiser Calenda je zlasti poudaril nujnost gledališke kulture, kajti gledališče mora vedno biti zrcalo stvarnosti. Zal v Italiji ni veliko avtorjev, sicer pa zadnja leta njihovo število raste in tudi raven novih gledaliških del je vsako leto boljša. Zlasti pa je bil zanimiv kratki poseg podprefekta Volpeja, ki je poudaril, da so italijanski zakoni proti mafiji izredno številni in obsežni, saj nastajajo pod vtisom posebno grozovitih dogodkov. Omenil je tudi starodavne korenine mafije, proti njej so se borili že Borbonci. Vendar poglavitni boj ne bo potekal v institucionalnih forumih, temveč v družbeni zavesti, tudi s pomočjo predstav, kakršna je drama Rosa Nero. (bov) BANI / PREŠERNOVA PROSLAVA Umetnost in narava KRUT / STROKOVNO PREDAVANJE DR. RADULOVICEVE 0 poškodbah hrbtenice Rehabilitacijska in varstveno-svetovalna služba krožka KRUT je v svoj pester program ponudbe vključila tudi ciklus strokovnih predavanj, katerih namen je spoznavanje vzrokov najobičajnejših obolenj in iskanje pravih rešitev, da se z • učinkovito prevencijo preprečijo ali vsaj lajšajo posledice obolenj in degenerativnih pojavov. Prvo tako predavanje je bilo namenjeno fiziološki funkciji hrbtenice in poškodbam, ki jih navadno najavljajo bolečine v križu ali vratu. Po uvodnem posegu strokovnega sodelavca Igorja Starca je predsednica KRUT-a Nevenka Pečar predstavila ugledno preda-vateljico-predstojnico zdravilišča Krka v Strunjanu dr. Danico Radulovič, ki je spe- nar Rehabilitacija in varstveno svetovalna služba cialistka v fiziatriji in revmatologiji. Predavateljica je dokaj številne udeleženke večera najprej s strokovno razlago poučila o funkcionalni vlogi hrbtenice, o položaju vretenc, medvretenčne plošCice in želatinaste mase, pa o degenerativnih spremembah, ki ob oženju odprtine med vretenci povzročajo akutne bolečine zaradi obremenjevanja živcev, ki so povezani s hrbtenjačo. Najboljša preventiva zoper komplikacije, ki vplivajo tudi na dihanje in prekrvavitev, je skrb za pokončno držo telesa, z izravnanim prsnim delom hrbtenice in uravnovešenim težiščem, ki ne sme biti pomaknjeno naprej. Pri dvigovanju bremen oziroma drugih "vertikalnih” opravilih krčimo kolena in naj bo hrbtenica izravnana! Pri vožnji z avtomobilom naj bo sedežni naklon za kakih 15 stopinj pomaknjen nazaj. Kako preprečiti bolečine in degeneracijo? Mišice moramo z redno vadbo pripraviti in "trenirati”, da opravljajo svojo funkcijo pri vzdrževanju stabilnosti hrbtenice. Dr. Ra-dulovičeva priporoča petkrat tedenske statič- ne vaje in telovadbo na osnovi individualnega programa, vsakodnevne sprehode (po možnosti hitra hoja) in plavanje v hrbtnem in prostem slogu, medtem ko prsno plavanje ni priporočljivo, ker poudarja zakrivljenost hrbtenice. Zelo pomembna je tudi prava spalna pozicija na primerni žimnici (ne premehka ne pretrda) in z rahlo podloženo glavo. MoCne mišice so torej neke vrste varovalni pas pred degenerativnimi okvarami hrbtenice in posledičnimi bolečinami. Dr. Radu-lovičeva bo v Trstu dvakrat mesečno na razpolago elanom KRUT-a, da ugotovi stanje hrbtenice in upoštevajoč morebitne kontraindikacije svetuje pravi program statične telovadbe. (B) -i DONIJO Predstavitev glasbene kasete Denisa Navala Kulturno društvo Fran Venturini si že dolga leta prizadeva za pravilno ovrednotenje slovenske ljudske glasbe. V ta namen prireja vsako leto tudi revijo Glas harmonike, kjer nastopajo godci na tradicionalni ljudski inštrument, to je na diatonično harmoniko, ki se v ljudski kulturi imenuje na različne načine: tržaška, ker je tipični tržaški ljudski inštrument, frajtonerca, ali enostavno "b’tuenka”, ker so njene tipke gumbi. Med našimi člani je mnogo navdušenih godcev. Nekaj pa je tudi takih, ki se posvečajo temu inštrumentu s profesionalnim pristopom. Med mlajše, talentirane godce se uvršča Denis Novato, mlad 18-letni fant, ki je začel z učenjem tega inštrumenta že od mladih nog. Po večkratnih vidnih uspehih na tekmovanjih v tej veščini je dosegel tudi prvo mesto na svetovnem prvenstvu najprej v mladinski, nato pa še v seniorski kategoriji. Letos je Denis Novato izdal samostojno glasbeno kaseto, kjer so posnete ljudske viže, pa tudi motivi narodnozabavne glasbe. Posnetih je tudi nekaj originalnih Novato vih viž. Predstavitev prve glasbene kasete narodnozabavne in ljudske glasbe, ki jo je izdal Denis Novato, bo v soboto, 18. februarja, ob 20.30 v kulturnem centru Anton Ukmar-Miro pri Domju. Poleg mladega godca bodo sodelovali ženska pevska skupina Stu ledi, Trio Venturini, Trio Novato ter povezovalec Guido "Merlot”. Proslava ob dnevu slovenske kulture p1* Banih je prejšnji petek privabila v zadružu* prostor številno občin' stvo. SKD Grad je ob tej priložnosti priredil0 razstavo svojevrstneg3 umetnika Maria Sosi°a z naslovom "Železo 1° kamen”. Openski ustvarjalec samouk oblikuje iz kamna in skrotovičenega železja in drobcev granat, ki s° sejale smrt in raZ dejanje po kraški z® mlji, posebne urnet niške skulpture. Fanta stični liki rastlin, raZ' nih ptic, človeške fig0 re in še kaj, vse to odp1 ra nek nov pogl® preko morilskega 2® lezja v dimenzijo živ ljenja. Sosičeva vodilu3 misel je, kot je sam P° vedal: "da bi iz t® smrtonosnih delcev na stalo nekaj, kar bi lju dem pričalo o življenju’ o miru in prijateljstvu • Kulturni spored se j® pričel z Zdravljico, sl® dila je kratka misel 0 Prešernovem pesnik0^ vanju in kulturi v da našnjem času; nato s° sledile recitacije tr® njegovih poezij in 5 cer; Sila spomina, R°_ manca od strmega gra da in Povodni mož. j tem je Hinko Poročni > predsednik PD iz FjL ske Bistrice, predvaja^ diapozitive o "Razno likosti Snežnika”-droben prikaz tega p0^ drocja v vseh letnih ca^ sih in botaničnega r®^ zervata je vzbudil v g1® dalcu občudovanje z te naravne lepote. Pogled na razstavi]®^ ne umetnine in na t poto narave Snežni sta pri navzočih obu ' la misel na Prešern0 verz iz Zdravljice: Zi ve naj vsi narodi, hrepene dočakat dam-A Prešernova proslava drevi v Bazovici V Bazoviškem domu v Bazovici bo nocoj kulturna prireditev, posvečena dnevu slovenske kulture. Prireja jo domače kulturno društvo Li-Pa> na njej bodo sodelovali člani mladinskega krožka iz Bazovice, kot gostje pa bodo nastopile pevke pevskega zbora Ivan Grbec iz Skednja. Kulturno društvo Lipa vabi svoje člane in ostale vaščane, da se prireditve polnoštevilno udeležijo. Začetek bo ob 20.30. Vodeni ogledi muzejev Pobuda občinske uprave in mestnih muzejev za vodene nedeljske oglede raznih tržaških muzejev je naletela na zelo ugoden odziv. Zaradi omejenih možnosti (posameznega vodenega ogle- se lahko udeleži največ 35 ljudi) in velikega povpraševanja so bili prisiljeni uvesti rezervacije ftel. 310500). To nedeljo (19. februarja ob 11. uri) bo voden ogled muzeja Morpurgo v Ul. Imbriani 5- Vodila ga bo dr. Lorenza Resciniti. VCeraj-danes Danes, PETEK, 17. februarja 1995 SILVIN S°nce vzide ob 7.05 in r_t0ne ob 17.34 - Dolžina n, eva 10.29 - Luna vzide 7 3 72 ° 09 in zatone ob Jutri, SOBOTA, 18. februarja 1995 flavijan l2VREME včeraj ob 7 j URI; temperatura tlak 10,6 st0Pinie> zraCni o^vznoamk 5 km n P’ * * v *laga 84-odstoti oblačno, morje n stopiemPeratura moria Rojstva in smrti P RODILA SE JE: Desi ®shteri de Lassis. UMrli SO: 80-le ario Pelaschiar, 80-le Msa Del Tatt0i 91.le1 i i tpnia Benvenuti, i 1 P11 Stanislao Hlača, 1 iBtna Aurora Nobile, I etua Alba Vallon, 75-1 6aAnnaVicic. LEKARNE n „9^, Ponedeljka, SJ'ie. 39 fel UormaigH urnil °dn8-30 do 13.0 6-00 do 19.30 Lekarne odp 3-00 do 16.00 rra ar8° Sonino ft6°438), Ul. Alpi j, ' 828428), Ma: 27ll24)ed 1 " Mi SESLJAN (tel. 4 Po telefonu nu)nejse primere. I93®k,arne odp a'30 do 20.30 pi v g° Sonino 4, r^le 2, Trg S. G ^azzmijev dre ■ SESLJAN (tel. 4 satno po telefonu nu)Uejse primere. Nočna slu2 Lekarna odp 0^° do 8.30 831304?.' Gi°Vann Za dostavljanje levita teL 3505C Urad za infor KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Neli«, i. Jodie Poster. EKCELSIOR - 17.30, 19.50, 22.15 »Rivelazio-ni«, i. Michael Douglas, Demi Moore. EXCELSIOR AZZUR-RA - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Clerks commessi«. AMBASCIATORI -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Stargate«, i. Kurt Rus-sell. NAZIONALE 1- 20.15, 22.15 »Pallottole su Broadway«, r. Woody Al-len, i. John Cusack. NAZIONALE 2 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Quiz Show«, r. Robert Redford, i. John Turturro. NAZIONALE 3 - 16.45, 19.15, 21.45 »Pulp Fic-tion«, i. John Travolta, Bruce VVillis, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Omi-cidio nel vuoto«, r. John Badham. MIGNON - 16.00 - 22.00 »La piccola rosa tre le gambe«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.15, 19.40, 22.15 »Sotto il se-gno del pericolo«, i. Har-rison Ford. ALCIONE - 18.30, 20.05, 22.00 »Once Were VVarriors«, r. Lee Tamaho-ri, i. Rena Ovven, Tamuera Morrison. LUMIERE - 16.00 in 17.45 »II Re leone«; 20.00 in 22.15 »Vive ramour«. H PRIREDITVE KNLZNICA P. Tomažič in tovariši-Opčine. V torek, 21. t.m., ob 20. uri bo gost srečanja dr. Rafko Dolhar ob izidu knjige ”OD TRENTE DO ZAJZE- OBČINA DEVIN-NABREZINA ^r°t št. 2414. OBVESTILO Obči. Devin-Nabrežina obveSCa, da je v občinski izpostavi Javljen razpis o dražbi na podlagi zasebne licitacije za službo je^rz(h‘ževanje javne razsvetljave v občini. Služba bo trajala tri Za pter6senti lahko dvignejo izvod razpisa v Tehničnem uradu 04n/VIla *n stor*tve občine Devin-Nabrežina, telefon , b703111. V istem uradu jim je na razpolago za vpogled tudi ° r°bni pravilnik o pogojih zakupa, n n?Srbe za udeležbo, kolkovane po predpisih, je treba oddati bcino Devin-Nabrežina, Nabrežina Kamnolomi 25 - 34011 a rezina (TS), najkasneje do 12.30 dne 08. 03. 1995. Nabrežina, 15. februarja 1995 Zupan prof. Giorgio Depangher GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 94/95 V torek, 21. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu harmonika Na sporedu: Frescobaldi, Zolotarjov, Lundquist, Rojac, Kusjakov, Gubajdulina KDUPA ML4D|N™'?!0ZKA BAZOVICA priredi Koncert ob dnevu slovenske kulture danes, 20.30 v Bazovskem domu Gostuje ŽPZII. GRBEC iz Skednja. Vabljeni! KI) SKALA Gropada vabi na proslavo HDmrni sww(8islk® jutri, ob 20.30 v Zadružnem domu v Gropadi NASTOPAJO: g.spa Mira Sardoč s kratkim recitalom; dekliški zbor DEVIN; domači zbor SKALA Vabljeni! KD F. VENTURINI vabi na predstavitev prve glasbene kasete narodno-zabavne in ljudske glasbe, ki jo je posnel obetavni mladi godec tete is’}?* Sodelovali bodo tudi 2PZ Stu ledi, trio Venturini , trio Novato ter povezovalec Giudo »Merlot«. CENTER A. UKMAR - MIRO pri Domju jutri ob 20.30 SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST vabi na predstavitev monografije Borisa Paternuja FRANCE PREŠEREN 1800-1849 ki bo v danes, 17. februarja, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu Sodeluje Prof. LOJZKA, BRATUŽ RE”. Uvodna beseda Zora Tavčar, sodelujeta Kostan-ca Filipovič in Livij Va-IpnčiV GLASBENA MATICA Trst - Koncertna abonmajska sezona 94/95. V torek, 21.t.m., ob 20.30, v Kulturnem domu v Trstu: C. Rojac - harmonika. Na sporedu: Frescobaldi, Zolotarjov, Lundquist, Rojac, Kusjakov, Gubajdulina. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ vabi na srečanje, danes, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani, ob PODELITVI NAGRADE DR. FRANE TONČIČ 1994. Večer bo popestril harmonikar Corrado Rojac. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) prireja jutri, ob 18.30 PREDPUSTNO ZABAVO z družabnostjo in plesom. Vabljeni v velikem številu. SKD TABOR - OPENSKA GLASBENA SREČANJA v nedeljo, 19. februarja, Prosvetni dom -Opčine, ob 17. uri. Gost srečanja bo priznani glasbenik Fabian Perez Tede-sco, argentinskega porekla, ki bo predstavil spored sodobnih skladb za ma-rimba. Vljudno vabljeni! KD KRAŠKI DOM organizira v nedeljo, 19. t.m., ob 17. uri v občinski telovadnici v Repnu koncert ansambla domače glasbe ADRIA KVINTET s pevcem Dušanom KOBALOM; predstavitev nove kasete "Pri nas doma”, gostje večera Vanka inTonca ter Čarodej Vikj show. PD MACKOLJE vabi jutri, ob 20. uri v srenjsko hišo, na proslavo OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE. Uvodno misel bo podala prof. Nada Per-tot, sledil bo koncert vokalnega kvarteta iz Logatca in recital. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na proslavo dneva slovenske kulture, jutri, ob 19.30, ki bo v župnijski dvorani na Trgu Republike 8 v Miljah. Sode- SKD I. GRUDEN NabrEžina vabi vse dane in pnjatEjje na PREŠERNOVO PROSLAVO danes, nb B0.30 v župnjjski dvorani v Nabrežini lujejo učenci c.o.s. Zavlje-Korosci, dijaki s.š. S. Gregorčič iz Doline, elani a.o. J. Stoka s Proseka-Konto-vela, harmonikaš I. Zobin in zbor Jadran. Na proslavi bo učitelj, politični in kulturni delavec K. Ferlu-ga dobil diplomo in kolajno predsednika republike. V NEDELJO, 19. t.m., ob 16. uri bodo gostovale v Mladinskem domu Boljunec "Savrinske pupe”. Ob pomenu preser-nove proslave bo spregovorila Fulvia Premolin. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA »1. MAJ« prireja v ponedeljek, 27. t. m., od 20. ure dalje, v mali dvorani stadiona, pustni ples ob zvokih ansambla »Key-dea«: ples, glasba, jedača, pijaca, srecolov. Priporočamo rezervacijo. Telefon vsak dan, razen sobote in nedelje, od 18. do 19. ure na St. 51377. CAPELLA Under- ground vabi v ponedeljek, 20. t.m., ob 18. uri v gledališče Miella (Trst) na prireditev "Trst in povojno obdobje v slovenski kinematografiji”. Sodelujeta Deželni institut za odporniško gibanje in deželna kinoteka. Ob 21. uri predvajanje filma "Trst” režiserja Franceta Štiglica. H ČESTITKE Danes praznuje svoj 75. rojstni dan MILKA KURET iz Ricmanj. Vse najboljše ji želita hčerki Neva in Nadja z možema ter vnuki Michele, David in Alessandro. S IZLETI SINDIKAT UPOKOJENCEV IZ KRIŽA prireja v nedeljo, 5. marca za praznik žena izlet v Spilimbergo in PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) ogled prSutarne v S. Daniele del Friuli. Vpisovanje d 26. t. m. - M. Tu-rel, tel. St. 220266. SK BRDINA organizira v nedeljo, 26. t. m. avtobusni izlet v Trbiž. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure. SK DEVIN organizira v nedeljo, 19.t.m., smučarski avtobus v Podklošter. Rezervacije in informacije Skerk, tel. 200236 in Sosič, tel. 208551 v večernih urah. SKD CEROVLJE -MAVHINJE organizira v nedeljo, 12. marca, smučarski izlet ma Monte Elmo z možnostjo ogleda smučarskega centra To-blach za nesmucarje. Zbirališče ob 6. uri v Seslja-nu, odhod z avtobusom ob 6.15. Informacije tel. 299798 od 19. do 21. ure. 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE — obvešča kandidate, ki so se prijavili k učiteljskemu natečaju na podlagi izpitov in uradnih listin, da bo pisna naloga v sredo, 22. t. m., ob 8. uri na nižji srednji šoli I. Cankar, Ul. Frausin 12 (Sv. Jakob). Kandidati naj prinesejo s seboj osebni dokument. — obvešča člane, da je šolsko skrbništvo v Trstu razpisalo nasle-denje natečaje po naslovih za vstop v pokrajinske sezname neučnega državnega osebja: administativ-ni pomočniki - IV. funkcionalna oznaka, tehnični pomočniki - IV. funcio-nalna oznaka ter pomožno osebje III. funkcionalna oznaka. Cas za predstavitev prošenj zapade 3. marca 1995. Vse informacije nudi tajništvo Sindikata slovenske Sole, Ul. Car-ducci 8, tel. št. 370301 s sledečim urnikom: ponedeljek od 16. do 17.30, torek, od 9. do 10.30, četrtek, od 16. do 17. 30 ter petek, od 11. do 12.30. □ OBVESTILA SD KONTOVEL priredi jutri, ob 21. uri v kulturnem domu na Proseku PLES z ansamblom Status Symbol DEKLETA in žene! Praznujte DAN ZENA v restavraciji Al Carso v Mavbinjah, ob veselih zvokih ansambla Vrtnica. Večer, ki ga organizira Skd Cerovlje-Mavhinje bo obogatil zabavni program. Informacije in rezervacije tel. 299798 od 19. do 21. ure. SINDIKAT SPI-CGIL zahodni Kras vabi upokojenke in upokojence na PRAZNIK VČLANJEVANJA, ki bo v kriškem Ljudskem domu danes, ob 16.30. Sledila bo zakuska. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL organizira jutri, ob 17. uri v hotelu Sistiana PRAZNIK VČLANJEVANJA. Vabljeni. SKD GRAD obvešCa, da bo razstava “Železo in kamen" umetnika Maria Sosiča odprta v društvenih prostorih do 19. t. m. in sicer: od delavnikih od 17. do 20. ure ter ob praznikih od 16. do 20. ure. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM - Trst na pustno soboto od 20. ure dalje DOBRODELNI PLES z bogato večerjo. Mesta so omejena. Vstop samo z vabilom. Rezervacije na tel. št. 573141. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL Trst, Ul. Ginnastica 72, tel. št. 573141, organizira v letu 1995: poletno središče v Domu od 12.6 do 1.9. Vpišejo se lahko otroci od 3. do 14. leta starosti. Najkrajši Cas bivanja je en teden; letovanje na Med-vednjem brdu prva izmena od 3.7. do 13.7 za otroke od 6. do 12. leta starosti; druga izmena od 13.7. do 23.7. za otroke od 12. do 17. leta starosti; letovanje v Portorožu od 3.7 do 10.8 za otroke od 6. do 14. leta starosti; zimovanje in silvestrovanje v Kranjski gori od 27.12 1995 do 3.1.1996 za otroke od 6. do 17. leta starosti. KRUT obvešča, da se začnejo v sredo 1., v četrtek 2. in v torek 7. marca tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije v ponedeljek, 20. t.m., od 9. do 12. ure na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, tel. 360072. VPISOVANJE v obmorsko kolonijo v DRAGI (Slokad tel. 040/226117) in v gorsko kolonijo CO-M E G L I A N S (Slov.Vinc.konf. tel. TS 43194/366970, GO 530924) se v tržaški občini zaključi že 4. marca. Vpisne pole dvignite na šolah in oddajte zdravniški asistentki.V ostalih občinah se obrnite na občinske zdravniške asistentke. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na srečanje z dr. Božidarjem Jezernikom s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki bo govoril o svoji knjigi, posvečeni povojnemu taborišču na Golem otoku. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v četrtek, 23. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na večer »20 let po Kocbekovi aferi«. Predavala bosta avtorja knjige »Edvard Kocbek - pričevalec našega Časa« pisatelja Boris Pahor in Alojz Rebula. MALI OGLASI V GORICI na Livadi prodajam lepo stanovanje v skoraj novi dvonadstropni hiši z vrtom. Tel. (0481) 532189 ISCEM zazidljivo zemljišče v Križu s pogledom na morje. Tel. št. 662023. PRODAM Fiat UNO-fi- re, letnik 86, v odličnem stanju. Tel. 040/200950. PRODAM 300 litrski prenosni škropilnik (ato-mizzatore) v dobrem stanju. Tel. 229326. ISCEM delo kot hišna pomočnica pri družini 2 do 3 krat tedensko. Telefon 213282. NUDIM lekcije iz an- OBVESTILO BRALCEM DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. glešcine in slovenščine za vse stopnje ter pomoč osnovnošolcem in srednješolcem pri ponavljanju in pisanju domačih nalog. Tel. 229364. ISCEM delo kot hišna pomočnica ali otroška varuška 2 ali 3 krat tedensko. Telefon 212196 od 12. do 17. ure. PROFESORICA nudi privatne lekcije iz angleščine. Tel. St. 814550. STUDENT iz naravoslovnih ved nudi lekcije iz matematike in fizike za vse višje šole. Tel. št. 574931 - Moreno. INSTRUIRAM italijanščino, grščino, la-tinščno, zgodovino in filozofijo v italijanskem jeziku. Tel. št. 229225 -Mirjam ali 396359 - Giu-liana. PRODAM stare predmete ( kolesa od vozov, itd.) Tel. št. 228547. MLADICE z rodovnikom pasme "mastino napoletano” podarim ljubitelju živali, ki razpolaga z vrtom. Telefon 212730. PRODAM pasje mladiče husky, rjave barve z rodovnikom, cepljeni, brez Črevesnih zajedalcev, po ugodni ceni. Tel. št. (0481) 21417. PRODAM počitniško prikolico Adria, pet ležišč, po zelo ugodni ceni. Tel. št. 228318. DO PUSTA ima odprto osmico Pernarčič Boris, Medja vas 7. OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8. Toči belo in črno. OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip - Pulje pri Domju št. 123. OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toci sortirana vina. PRISPEVKI Ob 19. obletnici smrti Marcela Siege daruje družina 200.000 lir za Sklad Stadion 1. maj. Ob 25. obletnici smrti sina daruje mama Nina Košuta 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V isti naman daruje teta Anica Košuta Stefančič 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob 20. obletnici smrti mame Ljudmile daruje sin Radivoj De Giorgi 50.000 lir za SKD Skala. V spomin na Marijo Se-gina vd. Briščik darujejo svojci 600.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. Za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah darujejo prijatelji društvenega bara 88.000 lir. Namesto cvetja na grob Santine Ferluga iz Nove Gorice daruje družina Vecchiet s Kolonkovca 100.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. Umrl je Zdravko Makovec Njegovemu spominu se s hvaležnostjo klanja podjetje INDULES Trst, Ljubljana, 17. februarja 1995 17. 2.1976 17. 2.1995 Ob 19. obletnici smrti dragega Marčela Siege se ga z ljubeznijo spomi-najo vsi njegovi. Trst, 17. februarja 1995 VOZNI RED VLAKOV Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.12 (R) Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32). 0.47 (IR) Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23) 5.36 (D) Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47). 2.32 (D) Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08). 6.10 (IC) TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre 6.34 (R) Portogrearo (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih. (8.02), Padova (8.36), Vicenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55). 7.10 (D) Portogrearo (5.56), Tržič (6.47). 6.16 (R) Tržič (6.42), Portogruaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 7.45 (D) Portogrearo (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.48 (IC) MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13.45). 8.01 (E) Rim Termini (22.15), Firence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37). 7.12 7.35 (E) (D)* VENEZIA EKPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke (9.18). 8.55 (E) SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Verona (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32). Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma. 9.10 (E)* Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46). Portogrearo (8.00), Tržič (9.03). 8.12 (IR) Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18). 9.31 (R) 9.25 (R) Tržič (9.53), Portogruaro (10.54). Op.: samo ob praznikih. 9.53 (D)* Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm 10.12 (IR) Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18). (8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30). 12.12 (IR) Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18). 10.07 (E) Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre 13.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18). (8.12), Tržič (9.43). 13.47 (R) Tržič (14.15), Portogruaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih. 10.47 (IR) Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič 14.12 (IR) Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18). (10.23). 14.20 (IR)* Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone 11.03 (R)* Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma. (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih. 15.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18). 11.47 (E) Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23) 16.10 (IC) SVEVO - Tržič (16.34), Portogruaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55). 14.09 (IC) SVEVO - Sestri Levante (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45). 17.12 (E) Tržič (17.35), Mestre (19.07). Benetke (19.18). 14.35 14.47 (DI- OR) 17.18 18.12 (R) (E) Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke (19.59). Op.: se ne ustavi v Grijanu in Križu. Tržič (18.35), Portogmaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica (13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih. Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23). (20.18), Bologna (23.10), Lecce (9.34). 15.05 (R) Portogrearo (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.12 (IR) Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18). 15.47 (IR) Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogrearo (14.35), Tržič 19.45 (R) Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraz- 16.27 (15.22). nični dan. (D) Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogruaro (15.15), Tržič 20.28 (E) SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado- 17.47 (IR) (16.03). va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogrearo (16.35), Tržič (3.05), Ženeva (6.49). (17.23). 21.12 (IR) Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18). 18.57 (D) Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogruaro (17.35), Tržič 21.18 (E)* Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21), (18.23). Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37). 20.10 (R) Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogrearo (18.45), Tržič 22.10 (E) Tržič (22.33), Portogruaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna (IR) (19.43). (3.00), Firenze (4.35), Rim Termini (8.25). 20.47 Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23) 20.54 (IR)* Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praznikih iz Vidma v Trst. 21.45 (IC) TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (1922), Mestre (19.40), Tržič (21.21). 22.47 (R) Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogrearo (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grijanu in Miramaru. 23.12 (IC) MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Firence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48). 23.27 (E) VENEZIA EXPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04). * Proga Trst-Videm-Benetke Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.25 (R) Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob 6.50 (R) Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.29 (D) Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob 7.28 (R) Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.54 (R) Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v 7.54 (R) Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob Miramaru, Grijanu, Križu. praznikih) 7.52 (D) Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob 7.54 (D) Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica praznikih. (7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih. 8.42 (R) Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob 8.41 (R) Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 9.35 (R) Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo ob praznikih; ne ustavi v Miramare, Grijanu, Križu, Nabreži- 8.47 (D) Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih. 10.46 ni. 12.30 (R) Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob (R) Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica praznikih. (11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramare, Grijanu 13.56 (R) Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29). 12.24 (D) Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18). 14.57 (R) Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 13.20 (R) Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi v Grijanu in Križu. 15.39 (D) Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih. 14.40 (R) 15.39 (R) Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob praznikih. 16.16 (D) Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25). 16.43 (D) Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.04 (R) Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.00 (R) Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih. 17.28 (R) Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu. 18.21 (R) Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.45 (D) Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.07 (R) Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40). 18.05 (D) Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm (19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.29 (D) Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.30 (R) Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi 19.58 (D) Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). v Grijanu, Križu. 20.39 (R) Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob 19.25 (D) Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). praznikih. 20.00 (R) Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih. 21.28 (R) Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih. 21.56 (D) Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.16 (E) SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju- 628 (E) VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), bljana (12.15), Zagreb (14.50). Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40). 12.04 (E) DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec (18.05), Budimpešta (22.58). 10.57 (IC) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), 17.58 (IC) KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43), 16.50 (E) DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana Zagreb (22.55). (13.55), Opčine (15.55). 23.43 (E) VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju- 19.49 (E) SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), bljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30). Sežana (18.45), Opčine (18.54). IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak GORICA / DO 5. MARCA NA GRADU Razstava izdelkov čipkarske Sole No ogled so tudi nekotere storinske čipke Obiskovolcu prikozon postopek nostojonjo V dvorani deželnih stanov na gradu je do 5. marca postavljena razstava čipk G0', riške čipkarske šole z izborom najlepših izdelkov šole v Gorici in podružnic v vsej deželi. Nadalje so na ogled stare čipke izjavnih in zasebnih kolekcij, poleg tega Pa prikazuje razstava tudi postopek nastajanja čipk od začetne zamisli in risbe do kodnega izdelka. Ogled razstave je možen vsak delavnik razen ponedlejak (9.30-12.30 in 14-17) in v nedeljo (10.30-12.30 in 14-18). (Foto Studio Reportage) KINO J PRIREDITVE □ OBVESTILA GORICA vittoria 17.40-19.50- 22.00 »Stargate«. Igrata Kurt Russel in James Spa-der. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.30-19.45- 22.00 »Kika, un corpo in prestito. Rež. Pedro Almo-dovar. Igra Vctoria Abril. Prep. ml. pod 18. letom. TR2IC COMUNALE Ni predstave. E KONCERTI OBČINSKO GLEDALIŠČE V TR2ICU, jutri, 18. februarja, ob 20.30 v okviru abonmajske koncertne sezone koncert dua Martha Angherich (klavir) in Miša Maisky (violončelo). Na sporedu so sonate op. 102 št. 2, op. 5 št. 2 in op. 69 Ludvviga van Beethovna. El RAZSTAVE V KULTURNEM DOMU v Gorici je do 27. t.m. postavljena razstava slikarke Clotilde Menardi - Fenzl. Ogled ob delavnikih med 9. in 13. mo in med prireditvami. V GALERIJI KINA VITTORIA je do 21. februarja postavljena razstava inštalacij »...Kaj ni bilo jutri? «. Razstavljajo Giuseppe De Cesco, Odinea Parnici, Grupa Topolove, Giovan-na Torresin in Giorgio Vazza. Ogled po urniku fimskih predstav. V PROSTORIH KNJIŽNICE DAMIR FEIGEL je do 17. februarja odprta razstava o življenju in delu Ivana Trinka. Urnik ogleda je ob delavnikih med 10. in 12. mo ter od 13. do 17. me. Ogled za šole po predhodnem dogovoru. V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE razstavlja fotograf in grafični oblikovalec Paul D. Red-fern. Razstavo si lahko ogledate po urniku knjigarne vse do 18. februarja. KD SOVODNJE vabi otroke in odrasle na uprizoritev igrice MESTNI GODCI, ki bo v nedeljo 19. februarja, ob 18. mi v Kulturnem domu v So-vodnjah. Gostuje Mladinska skupina SKD Primorec iz Trebč. KD OTON ŽUPANČIČ in PD STANDREZ prirejata jutri, 18. t.m., ob 20.30 večer v počastitev dneva slovenske kultme. Nastopih bodo otroška in mešana pevska zbora obeh društev in recitatorji. SD SOVODNJE prireja 25. t.m. tradicionalno pustovanje v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vabila so na razpolago pri G. Marsonu, Davorinu Peliconu, Igorju Petejanu in Lučotu Fajtu. KD OTON ZUPANČIČ vabi na pustno praznovanje “Pridi z nami v džunglo...”, ki bo 24. februarja ob 20.30 v domu Andreja Budala v Stan-drežu. Nagradili bodo najlepšo masko. SKPD F.B. SEDEJ iz Steverjana vabi na veselo pustovanje v soboto, 25. t.m., ob 20.30 v telovadnici pri Katoliškem domu v Gorici. Igral bo ansambel Adria kvintet. Nagradili bodo najlepšo masko. KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENCEV V ITALIJI (2. knjiga - Goriška pokrajina) bodo predstavili v četrtek, 23. februarja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. KD OTON ZUPANČIČ V STANDREZU prireja 4. marca družabnost ob dnevu žena. Pojasnila in prijave pri Marti tel. 21407. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča umik odhoda avtobusov za pustovanje 25. t.m. v Gallia-nu: 1. avtobus ob 15.30 s Travnika nato gost. Primožič, Podgora in Ločnik; 2. avtobus od 15.30 iz Standreža; 3. avtobus ob 15.30 iz Sovodenj. Udeleženci z lastnimi prevoznimi sredstvi naj se zberejo v gostišču ob 16.30. RAJONSKI SVET ZA PEVMO, STMAVER in OSLAVJE prireja tečaj prve pomoči v sodelovanju z združenjem “Cuore am1' co”. Vpisovanje bo na pr' vem predavanju v pone' deljek, 20. t.m., ob 20. uri v osnovni soh v Pevnu. KD SOVODNJE vabi dekleta in fante, ki bi radi sodelovali na modni reviju da se udeležijo informativne seje v torek, 21- i® bruarja, ob 19.45 v Kulturnem domu v Sovodnjah-SKD KREMENJAK IZ JAMEIJ obvešča, da vpisujejo v začetniški in izp° polnjevalni tečaj igranja na diatonično harmoniko- Informacije pri odborniku1 ali po tel. (0481) 419952» 42024, 81113. SKUPNOST ARCOBA-LENO daje v najem pustna oblačila. Interesenti se lahko oglasijo v UL sV' Mihaela 38 (tel. 22012). ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA pn- reja ob dnevu žena ll' marca izlet na Bled z mu zejskim vlakom. Odhod o 9. uri z železniške postaj6 v Novi Gorici. Prijave do ; marca v trgovini pri ^ . (tel. 78072) in v gostih11 Peric (tel. 78000). ;; lekarna DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, UL don Bosco 175, tel. 32515 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’, Ul. I Mag' gio 94, tel. 790338 ________POGREB! Danes ob 10. uri Ald° Pischi na glavnem pokop3 lisce, ob 11.30 Renato Le) iž splošne bolnišnice v sto nico in na glavno pokopa lisce, ob 13.15 Carmen Spu-cogna vd. lellina iz spl°sn bolnišnice v Moš. Doberdob / priprave na občinske volitve GOSPODARSTVO / PREDAVANJE NOVICE Konkurenčni listi za odkrit dialog Srečanje Občinske enotnosti s SSk Avtoprevozniki naj investirajo v tehnologijo Sedanjo rast ne bo trojno Govoriti o sožitju in ( Pokradenem soočanje Politiki je večkrat le c P^gogija, vendar ni p c s°o tako. V ponedeljek tP povabilo doberdobs skupine Občinske enoti p (DSL in SKP) prišlo Dijanah do srečanji s®kcijo Slovenske skupi ? '' Stik s SSk spad = Kr°g izmenjav u m društvi, ki jih Piha Občinske enot očinske volitve. Ses ,. e(l konkurenčnima Pnima skupinam saka iz svojega zo: Dri snoirato V n to prvi i( i., na Goriškem pi ^Po tekmo. -muscenem in pi ~Vem duhu in se še P zdelo • Napočil čas, ko se od bliže je podčrtal, i? . Prelomnica !Pionalnima i ^koma. Načel: ancein v ital “Pjeno. Zaskr r^juvi mlad “o e; Tajnik se Srebrnic” Nor ‘ei.)e povedal, u]e v občinske 16C ,let kons optje, zato je ] tnJašk° skuP1 Pdl nasprotni Panj ata mnen teljskem duhu, kar lahko še krepi odnose med političnimi skupinami v občinskem svetu. Večina posegov se je dotaknila novega volilnega zakona in zank, ki so v njem skrite. Sedanji doberdobski župan in elan DSL Mario Lavrenčič je povedal, da so ideološki predsodki krepko mimo, zato lahko upravičeno upamo, da bo v bodoče veC takih prijateljskih srečanj. Zupan je podčrtal pozitiven in konstruktiven odnos manjšine v občinskem svetu, saj si vsi prizadevajo za dobrobit prebivalcev naše občine. Lavrenčič je tudi izrazil misel, da je še morda prezgodaj za širše koalicije na občinski ravni, vseeno pa je dobro, da si levica in SSk izmenjata poglede pred občinskimi volitvami. Občinski svetovalec SSk Quinzi je menil, da se bo treba v bodoče po vsej verjetnosti povezovati, ah vsaj iskati nove strategije, da se bo slovenska občinska uprava bolje upirala morebitnimi novim zunanjim pritiskom. Načelnik SKP Viljem Gergolet je pokazal veliko optimizma in je izrazil misel, da bo treba zbirati kandidate, ki bodo kos dodatnim obremenitvam v občinskem svetu in upravi. Tudi svetovalec Milko Visintin je bil istega mnenja, čeprav glede na pravila novega volilnega zakona z večjo previdnostjo. Poleg omenjenih so se seje udeležili še Vilko Frandolic (SKP), Miriam Vescovi in Marija Ferletic (SSk) in Marko Jarc (DSL). Avtoprevozništvo ima v goriškem gospodarstvu zelo pomembno vlogo, ki je v zadnjem Času še pridobila na pomenu, hkrati pa se bo moralo v kratkem prilagoditi novi mednarodni stvarnosti ob pričakovanem vstopu Slovenije v Evropsko zvezo. Prav tej nujni prilagoditvi bo namenjeno predavanje iz seminarskega ciklusa v organizaciji družbe SEED (družba je pobudnica za ustanovitev goriškega BIG centra za razvoj podjetništva), ki bo danes ob 17. uri v konferenčni dvorani na avto-portu. Podatki o pomenu av-toprevozništva v Gorici so zgovorni: lani je v Stan-drežu šlo čez mejo 220 tisoč tovornjakov (+ 22% v primerjavi z letom 1993), FINANCARSKA ŠOLA / ŽE ENO POJASNILO Z OBČINEh Soglasje o vsem razen glavnega Občina in aeroklub se razhajata glede gradnje na letališču Razprava okrog spornega naCrta o fi-nancarski šoli se nadaljuje in ponuja - v pomanjkanju vesti o postopku za gradnjo ali konkretnih dejanj občinske uprave glede posvetovanja z občani -vrsto izjav, podtikanj in javnih obtožb. Včasih daje to prepletanje izjav vstis, kot da ima kdo interes umetno zapletati problem, da bi ljudje imeli o njem Čimbolj nejasno sliko. Tak se zdi tudi primer spornega sporočila o sestanku med Zupanom Valen-tijem in predsednikom ter podpredsednikom goriškega aerokluba Viscovi-chem in Gialanello. Po sestanku je namreč Zupan dal v javnost sporočilo, po katerem naj bi predstavnika aerokluba sprejela gradnjo financarske šole na letališču. Le nekaj dni kasneje je Visco-vich povsem demantiral županove izjave: potrdil je, da vse sekcije aerokluba odločno nasprotujejo gradnji vojašnice na letališču, ki da bi zavrla vsak razvojni nnaCrt in preprečila razširitev sedanjih in uvedbo morebitnih novih dejavnosti. O spornem sestanku smo sedaj s tiskovnega ureda občine prejeli še tretje sporočilo, ki sta ga skupaj podpisala župan in predsednik aerokluba. V njem je reCeno, da je prvo sporočilo bilo dogovorjeno in da je prinašalo dejansko vsebino pogovorov na srečanju. Pri tem pa se to pojasnilo skrbno izogiba glavnemu problemu, stališCu za ali proti gradnji vojašnice na letališču, glede Cesar so si mnenja na občini in pri aeroklubu očitno narazen. Sporočilo namreč pojasnjuje le to, da je bil razgovor namenjen vzpostavitvi sodelovanja zasebnikov in javne uprave za ustanovitev konzorcija, ki bi upravljal letališče. kar dokazuje nenehno rast trgovanja s srednjo in vzhodno Evropo. Goriški avtoporto se zaradi uveljavlja kot eden pomembnejših v Italiji tudi glede zaposlovanja. Pomemben delež imajo v tem okviru lokalni avtoprevozniki, saj je v goriški pokrajini registriranih kar 20 tisoč vozil. Vsa ta struktura pa se mora Cim-prej prilagoditi bbžnjemu Času, ko bodo odpravljene carinske pregrade na meji s Slovenijo, sicer tvegamo, da bodo avtoporto, obmejne naprave in številne z njimi povezane dejanvnosti kar Cez noc izgubile vsak smisel in pomen.. Današnje srečanje naj bi nakazalo avtoprevoznikom smeri prilagajanja, ki bo vsekakor terjalo zahtevne investicije. Po eni strani tržišče že danes nagrajuje prevoznike, ki so sposobni zagotoviti prevoz velikih količin blaga z integrirano uporabo različnih prevoznih sredstev (ti. multimodalni prevoz). Potrebna pa je tudi sodobnejša tehnološka oprema. Avtoprevozništvo se danes že poslužuje satelitskih sistemov komuniciranja in usmerjanja prevozov, računalnikov na tovornjakih in kompleksnih “software” sistemov, ki omogočajo kooordiniranje poslov in sodelovanje s partnerji. O vsem tem bo govor na današnjem srečanju, kjer bodo tudi vzeli v poštev zamisel o nekakšnem tehnološkem konzorciju med prevozniki in špediterji na goriškem avtoportu, ki naj bi se po tej poti uspešneje vključili v mednarodno prevozniško mrežo. Pokrajina predstavila poročilo o socialnoskrbstveni dejavnosti Pokrajinski odbornik za socialno oskrbo Enzo Ti-relli je pred kratkim predstavil upraviteljem in funkcionarjem Dežele in občin na Goriškem poročilo o socialnoskrbstveni dejavnosti v pokrajini do vključno leta 1993. Gre v bistvu za prvo poročilo o izvajanju deželnega načrta za socialno oskrbo iz leta 1988 in za obratim prvega triletja pokrajinskega izvršilnega nacrta. Iz poročila izhaja, da si občine pri nudenju socialnih storitev dokaj uspešno prizadevajo usklajevati nudenje oskrbe in da je raven storitev, ki jih ponujajo prebivalstvu, razmeroma dobra. Poročilo tudi potrjuje že znano socioekonomsko diferenciacijo med goriškim in tržiškim delom pokrajine. Posebej so še obravnavane nekatere specifične teme, kot so koordiniranje delovanja z zdravstvenimi strukturami, pomoč mladoletnim in povečanje stroškov v breme koristnikov. Pokrajina, je zaključil Tirelli, naj bi v teku leta 1995 usklajevala posege in osredotočila uporabo razpoložljivih sredstev na najnujnejše posege. Nov turistični vodnik o avstrogrskem pokopališču V vseh deželnih turističnih uradih je od vCeraj na razpolago nova zgibanka z osnovnimi didakticno-turističnimi informacijami o avstoogrskem vojaškem pokopališču v Poljanu. Natisnili so jo v treh jezikih (ob italijanščini še v nemščini in madžarščini) na pobudo občine ter s prispevki pokrajine in nekaterih zasebnih sponzorjev. S tem novim pripomočkom pričakujejo povečanje zanimanja za vojno pokopališče, kjer počivajo posmrtni ostanki 15 tisoC avstroogrskih vojakov, ki so v naših krajih padli med prvo svetovno vojno. Mlada videmska harfistka na koncertu ciklusa Agimus V ciklusu sobotnih glasbenih srečanj z mladimi izvajalci, ki ga prireja zveza Agimus, bo jutri ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev na goriškem gradu koncert harfistke Francesce Nardini iz Vidma. Mlada izvajalka, ki je diplomirala leta 1993 na videmskem konservatoriju in ima za sabo nekaj dobrih uvrstitev na mednarodnih glasneih natečajih, bo predstavila zanimiv in zahteven spored, ki obsega skladbe G.B. Pescettija, J.K. Krumpholza, A. Russela, M. Grandjanyja in P. Chertoka. Nov fax urada za mlade Goriški urad za mlade, ki deluje pri zavodu Lenassi v kapucinski ulici, sporoča, da je nova številka faxa 0481/537089. V sklopu urada za mlade delujejo sledeča združenja in organizacije: združenje “Gori-ziagiovane”, glasilo “Zuf de žur”, “Amnesty International”, “VVorid wide generation”, “Giomale gio-vani”, služba za mednarodno služenje civilnega roka in zveza AEGEE. Izgubljeni in najdeni predmeti S poveljstva goriških mestnih redarjev sporočajo, da imajo v uradu za najdene predmete sledeče v zadnjem Času najdene predmete: tri denarnice z denarno vsoto, torbo z volno, par očal za vid, par rokavic, avtomobilske ključe, volnen šal in torbico s kozmetičnimi pripomočki. ^J/ALENTIN / KULTURA IN DRUŽABNOST NA POBUDO KD SABOTIN Štmaver vabi na praznik °9|ed na Štmaver, kjer se pripravljajo na vsakoletni praznik sv. Valentina (foto SR) Kulturno društvo Sabotin prireja v teh dneh tradicionalni praznik sv. Valentina v upanju, da vreme ne bo oviralo nedeljskega slavja, ki je postalo že priljubljena priložnost za srečanje na odprtem. Tridnevni spored praznika ponuja Ze nocoj v nekdanji šoli ob 20. uri odprtje razstave “Cerkve v Pevmi, St. Mavru in na Oslavju”. Sledilo bo predavanje o arheoloških izkopaninah cerkve sv. Valentina. Jutri zvečer prireja KD Sabotin kulturno prireditev z naslovom “Brda v sliki in besedi”. Nastopili bodo tudi MePZ Rupa-Pec, MPZ St. Maver in otroški zbor St. Maver. Glavni del praznovanja bo v nedeljo. Kioski na prireditvenem prostoru ob šoli odprejo Ze ob 10.30. Ob 14.30 bo slovesna maša z žegnanjem, ki ji bo sledila družabnost na odprtem. Na voljo bodo jedi na Žaru, tipični štruklji in domača kapljica. Poviški odškodnin za župana in odbor Danes ob 16. uri se ponovno sestane goriški občinski svet. Seja naj bi bila pretežno “tehničnega značaja”, saj je na dnevnem redu vrsta upravnih sklepov, ki so izostali s prejšnjih sej zaradi razvlečenosti razprav o reorganizaieji šolstva in imenovanju občinskega pravobranilca. Na prvih mestih dnevnega reda pa so tudi sklepi o povišanju mesečnih odškodnin za Zupana, podžupana in občinske odbornike. Predlog so v prejšnjih mesecih že enkrat umaknili z dnevnega reda zaradi nesoglasij v samih vrstah upravne koalicije (proti so bili nekateri svetovalci iz vrst Nacionalnega zavezništva). Ponovna vključitev predloga v dnevni red naj bi pomenila, da so nesoglasja v koaliciji premeščena (med drugim bodo poviški retroaktivno veljali od 1. januarja letos in ne od izvolitve junija lani, kot je bilo sprva predvideno), vendar presenečenja niso izključena, saj bi zaradi kakega prostega strelca ali kake bolj ali manj namerne odsotnosti v občinskem svetu lahko zmanjkala absolutna večina, ki je potrebna za odobritev poviškov. GRADEŽ/TRČENJE Težje ranjen kolesar V prometni nesreči na Trgu 26. maja v Gradežu se je včeraj dopoldne težje ranil kolesar. V nesreči sta bila soudeležena 23-letni Massimo Pacor iz Gra-deža, ki se je peljal v for-du escort, in 61-letni kolesar Giovanni Vinicio To-gnon iz Gradeža, Ul. Trento 8. Avtomobilist je na križišču zadel v kolo (vzroke še ugotavljajo karabinjerji) in povzročil To-gnonov padec. Kolesar je pri tem. močno udaril z glavo ob asfalt. Po prvi pomoči v gradeški ambulanti so ga prepeljali v Tržič. Sprva se je njegovo stanje zdelo zelo hudo, kasneje pa si je nekoliko opomogel in bo previdoma okreval v enem mesecu. I I 1 ■SE, FEBRUARJA x/ Primorskem cloe\/oiku barvna priloga: OBČIMA SOVOOMJE izkoristite priložnost za waš oglas: pokličite Rubliest; tel. [D4D] "Z"Z9GB88 i I 1 V Trstu srečanje sindikatov zobeh strani meje TRST - Meddeželni odbor sindikatov Cgil, Cisl in Uil za severovzhodno Italijo se je sestal v Trstu s predstavništvoma Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederacije ’90. Domenili so se za skupno listino o pravicah delavcev, ki hodijo na delo Cez mejo. O tej temi je že razpravljalo evropsko združenje sindikalnih organizacij Ces, ki je napovedalo v vseh evropskih državah dan mobilizacije delavcev na to temo prihodnjega septembra. V zvezi z vprašanjem sporazuma, ki sta ga pred kratkim podpisali Slovenija in Italija v zvezi s socialnim skrbstvom delavcev, H živijo v eni, delajo pa v drugi državi, bo v kratkem srečanje patronatov z obeh strani meje zato, da organizirajo pravočasno obveščanje tisočev zainteresiranih delavcev in da jim zagotovijo potrebno pomoč pri birokratskih postopkih. Sindikalne organizacije iz Italije v Slovenije bodo marca letos organizirale v Gorici skupni seminar o gospodarskem sodelovanju. Italijansko sindikalno predstavništvo je izrazilo podporo slovenskim kolegom za čimprejšnjo pridružitev Slovenije Evropski zvezi, kar bo nedvomno koristilo tudi delavcem, ki živijo in delajo v sosednjih državah. OBČNI ZBOR ROZOJANSKEGA DUMA ŠPETER / OBČNI ZBOR V Reziji je kulturno delovanje spet pestro Luigia Negro potrjena za predsednico društva Obnovljeno vodstvo Planinske družine iz Benečije Zo novega predsednika društva je bil izvoljen Igor Tuli REZIJA - Luigia Negro je bila ponovno potrjena za predsednico rezijanskega kulturnega društva Rozajanski dum, ki je nastalo leta 1983 na pobudo skupine domačih kulturnikov, ki so si kot glavni cilj zadali skrb za vrednotenje rezijanske kulturne stvarnosti. Ob Luigi Negro bodo v odboru še Vittorio Di Le-nardo, Catia Quaglia, Silvana Paletti, Giuseppe Beltrame, Severino Negro in rezijanski župan Luigi Paletti. Na skupščini, ki je bila v Kulturnem domu na Ravenci, so ocenili dejavnost zadnje sezone, ki je bila izredno bogata. Med najpomembnejšimi pobudami bi omenili serijo informativnih srečanj za učence in dijake osnovnih in nižje srednje šole, ki so se seznanili z rezijansko kulturo in ljudsko tradicijo. Društvo je pripravilo tudi natečaj v rezijanskem narečju, ki so se ga mladi udeležili s številnimi spisi. Med društvene pobude gre omeniti srečanje, ki so ga pripravili z Rezijani, ki živijo v Piemontu in Lombardiji. Velik odmev je imela knjiga pokojnega Alda Madotta »Pagine di sto-ria - resoconto di vita re-siana: 1971-1980«, ki so jo predstavili v okviru pobude Okno odprto v bodočnost. Med izpeljanimi pobudami sodi tudi priprava jesenske razstave kmečkega orodja in kmečkih dobrot ter sodelovanje pri sestavi prvega rezijanskega pravopisa. Istega dne, ko so se zbrali člani kulturnega SPETER - Igor Tuli je postal predsednik Planinske družine iz Benečije. Izbrali so ga na seji vodstva, ki je bila v sredo, 8. februarja, na dan praznika slovenske kulture. Izbira datuma je tudi simbolično želela karakterizirati program društva, ki si prizadeva tako za pospeševanje aktivnega planinskega udejstvovanja kot tudi za skrb v korist jezika in kulture. Za podpredsednika so imenovali Danteja Cenciga, tajnik je Mi-chele Coren, v vodstvu pa sta še Fabio Ciccone in Alessandro Lizzi. Na seji so bili izvoljeni še nadzorniki, in sicer Ger-mano Cendou ter Fabia-no in Mario Gosgnach. Na seji so se dogovorili tudi o nadaljnem delu Planinske družine, ki je prve dni februarja sti6' nila tečaj smučanja, ki s° ga pripravili v PodkloS' tru, prejšnji teden pa 6® je v Čedadu začel teč3) plavanja za mlade iF odrasle. Pomladansk0 sezono hoje v gorah bo; do beneški planin01 uvedli 23. aprila z izje' tom od Pacuda do Kolo-vrata. Novi predsednik be-neških planincev Ig°r Tuli, Miljčan po rodu, je aktiven v kulturno-druZ' benem življenju Be nečije, saj sodeluje prl pevskem zboru Pod lip0, je učitelj telovadbe v špetrskem dvojezičnem šolskem centru ter elan zadruge Lipa. Bil Pa.i® tudi med ustanovitelj1 Planinske družine iz Benečije. »Naše stezice« o pomembnem jubileju Primorske poje društva, so se v Reziji srečali tudi člani folklorne skupine Val Resia, ki so za predsednika ponovno potrdili Nevia Madotta, s katerim bodo v novem odboru sodelovali še Nataša Coss, Barbara Giu-sti, Elio Micelli, Maurizio Madotto, Rossella Fola-dore in Diego Sacchi. Tudi v zadnji sezoni so rezijanski folkloristi opravili več nastopov v Italiji, Sloveniji in drugih državah Evrope, kar sodi že v tradicijo te skupine, v kateri sodelujejo pevci in godci, med katerimi so tudi taki, ki so pri skupini že več kot 20 let. To so Luigi Paletti, Lionello Raz-za, Albina Madotto, Elio Micelli, Felicito Tosoni in Silvi Buttolo, katerim se je vodstvo skupine posebej zahvalilo. Rudi Pavšič TRST - Primorska poje stopa v svoje 26. leto delovanja. Po 25 letih lahko zapišemo, da je Primorska poje med najbolj trdoživimi slovenskimi množičnimi prireditvami. Nedeljska oddaja »Kam vodijo naše stezice« bo skušala obelodaniti razloge tega dolgega življenja, ki prav gotovo presegajo zgolj vztrajnost prirediteljev. Kako je v teh individualističnih in televizijskih časih sploh mo- goče? Mimo banalne ugotovitve, da Primorci ljubimo petje, lahko najdemo še kak globlji razlog za uspeh pevske revije. Skupen zgodovinski spomin še vedno trka na našo narodno vest in nam prišepeta-va, da bi bili brez kulture kdo ve čigave copate. Ne smemo pozabiti na prijateljstva, na prehode čez mejo, srečanja in potrebe po človeški toplini, vse to so vrednote, ki bi jim lahko rekli človeška bližina. Primorska poje je prerasla sama sebe in postala nepogrešljiva spodbujevalka primorske zborovske zavesti v najširšem pomenu besede, kar je prineslo ne-sluten razvoj množičnosti. O fenomenu Primorske poje bodo v studiju televizije Koper - Capo-distria spregovorili nedeljski gostje: Damiana Ota, Ignacij Ota, Ivan Mignozzi in Ivo Je-lerčič. Oddajo bo pove- zoval Mario Šušteršič. V Kopra je bil pred dobrim tednom koncert Primorska poje 94. Med prvonagrajenimi je bil tudi mešani pevski zbor »Primorec-Tabor« z Opčin. Prav s pevci tega zamejskega pevskega zbora je ekipa koprske TV z novinark0 Branko Kadunec pripravila kratek prispevek za Stezice. Ponovitev oddaje si lahko ogledate na !• mreži TV Slovenja v petek, 24.2.ob 14.10. Bogdan Berdon Pravno stanje jezikovnih pravic Slovencev v Italiji 72. Pojavila se je želja po novih pohodih v Rim na Ustavno sodišče, da bi nas obdarilo z blagozvenečimi sodbami. Ustavno sodišče je (navidezno) odredilo rabo slovenskega jezika samo v posebnem civilnem postoku pred pretorjem za ugovore proti odločbam-plačilnim nalogam za upravne sankcije. Pustilo pa je odprta vrata za nove pritožbe zaradi protiustavnosti člena 122 Civilnega postopnika v številnih drugih postopkih, kot so na primer izvršilni postopek (»processo di esecuzione«), posestni postopki (»procedimenti possesso-ri«), hitri postopek (»provvedimento d’urgenza«), postopki o družinskih zadevah (»procedimenti in materia di fami-glia«) ločitve, razveze zakona (»separa-zione personale«, »divorzi«), itd. Primorski dnevnik z dne 18. marca 1994 v članku z naslovom »Uveljaviti slovenščino v civilnem postopku« pa tako poroča: »V civilnem postopku je namreč raba slovenščine predvidena samo za en primer (plačevanje glob), medtem ko je v kazenskem postopku predvidena za vse primere. Prav glede rabe slovenščine v civilni tožbi pa moramo povedati, da sta odvetnika Bogdan in Andrej Berdon že vložila precej truda. V postopku za ločitev in razvezo neke njune stranke (pripadnice slovenske manjšine) sta namreč že vložila zahtevek po uveljavitvi pravice do rabe slovenščine v civilnem postopku s proglasitvijo neustavnosti členov 706, 707, 708, 709, 710 in 711 civilnega postopnika ter členov 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11 zakona št. 898 z dne 1.12.1970 (razveza). Razprava pred tržaškim sodiščem bo danes.« Ze naslednjjega dne, 19.3.1994, pa nas tržaški slovenski dnevnik seznanja z nadaljnjim potekom te izredno važne sodne bitke za naše jezikovne pravice: »Manjšina / Ustavna pravica Slovenščina na sodiščih Raztegnili naj bi jo na vse civilne postopke Nadaljujejo se prizadevanja za uveljavitev pravice do rabe slovenskega jezika na sodiščih. Kot je znano, je ta pravica že priznana v vseh kazenskih postopkih, v civilnih pa samo v enem primera, in sicer v postopkih za izterjanje oziroma plačevanje glob. Slednjo je izrecno določilo Ustavno sodišče v svoji razsodbi št. 62 iz leta 1992. Zdaj pa gredo prizadevanja v smer, da bi pravico do rabe slovenščine raztegnili na vse civilne postopke, zlasti pa na tiste, ki zadevajo ločitev zakoncev. Priložnost za to je dal primer ločitve zakoncev, eden izmed katerih (in sicer žena) se odprto prišteva k slovenski manjšini. Predsednik sodišča Vincenzo D’Amato je na včerajšnji prvi obravnavi tega primera nameraval v skladu z zakonom preveriti najprej na ločenih sestankih s strankama, potem pa na skupnem, ali obstaja možnost pobotanja med njima. Tisti izmed zakoncev, ki se odprto prišteva k slovenski manjšini, pa je ob tem izrazil zahtevo, da govori po slovensko. Odvetnika Bogdan in Andrej Berdon, ki ga pravno asistirata, sta v ta namen tudi formalno vložila zahtevek, naj bi ustavno sodišče proglasilo za neustavna vsa tista določila, ki preprečujejo rabo slovenskega jezika v zadevnih primerih. Konkretno gre za člene 706, 707, 708, 709, 710 in 711 civilnega postopnika ter za člene 4, 5, 6, 7, 8, 9,10 in 11 zakona št. 898 iz leta 1970 o zakonskih razvezah. Protiustavnost teh določil bi morala izhajati na osnovi istih argumentacij, ki jih je razsodba ustavnega sodišča št. 62 iz leta 1992 navajala za uveljavitev pravice do rabe slovenskega jezika v civilnih postopkih za izterjevanje in plačevanje glob. Sodnik D’Amato je ob vložitvi omenjenega zahtevka včerajšnjo obravnavo prekinil. Očitno ga je vzel nadvse resno, saj ni hotel sprejeti nobenega drugega ukrepa, niti takšnih, ki jih ločitveni postopek predvideva kot nujna, ker je smatral za prejudicialno vprašanje pravice do rabe slovenskega jezika. Prihodnjo obravnavo je določil za 29. april. Tedaj bo znano, ali bo sprejet zahtevek, da se o zadevi izreče Ustavno sodišče.« (Se nadaljuje) SOCIALNO SKRBSTVO Določeni zneski civilne invalidnine in drugih podpor TRST - Ministrstvo za notranje zadeve je pred dnevi določilo z odlokom zneske za spoznanje višjih civilnih invalidnin in drugih podpornih oblik pomoči, ki jih bodo v letu 1995 deležni socialno in zdravstveno ogroženi upra-vičenci. Civilni invalidi, stari od 18 do 65 let (po 65. letu uveljavijo socialno pokojnino pri INPS) in katerih invalidnost je vsaj 74-odstotna, imajo pravico, da preko Prefekture uveljavijo invalidnino v mesečnem znesku 348.795 lir. Popolnim slepcem pripada inva-lidnina v višini 377.180 lir na mesec. Upraviče- nost do denarnega nakazila je od leta 1992 p0" gojena od višine osebnih dohodkov upravičenca' slepci oziroma 100-od-stotni civilni invalidi ne smejo imeti več kot 20.026.235 lir dohod; kov, medtem ko civiln1 invalidi v razponu men 74 in 99 odstotki hnaj0 pravico do invalidnine, če ne bodo imeli v letu 1995 več kot 4.641.000 lir dragih dohodkov. V letu 1995 so povišali nakazilo za pomoč in postrežbo nepokretnih oseb: mesečno nakazilo znaša 995.825 lir za popolne slepce, 741.315 hr za stoodstotne civilne invalide in 299.720 Ih za gluhoneme osebe. (B)____ Avtocesta pri Vidmu 7 ur zaprta VIDEM - Avtocesta Videm - Trbiž je bila prejšnjo noč celih sedem ur zaprta za promet zaradi prevrnjenega tovornjaka. Nesreča se je zgodila v sredo zvečer ob 22.3 ko je voznik tovornjaka, ki je prevažal papir, iz Se nežna nih vzrokov zgubil nadzorstvo nad vozilom in konč na dragi stezi. Promet je bil zaprt do 6.40 zjutraj. BANKA OPČINE M Zadružna L banka , g^NABREŽINAjj Zadružna KRAŠKA RANKA Ul. del Ricreatorlo, 2 OPČINE-TRST TEL. 040/21491 FAX 040/211879 m TRGI / LIRA DOSEGLA ABSOLUTNI MINIMUM V RAZMERJU DO MARKE Z dežja pod kap Nemški bankovec se je za las ustavil pod i.075 lirami RIM - Razloge za tisto, Iar se je včeraj dogajalo z lr°. je po tehnični plati najti v dejstvu, da je notar kar na lepem strmoglavil pod »psihološko« raven 1,5 marke, Vendar cisto domačih vz-°kov gotovo ni mogoče pregledati. Tem smo se Podrobneje posvetili na Prvi strani dnevnika, na i61? mestu pa poglejmo, ,1 se je prazaprav do-8ajalo na italijanskem in Mednarodnih menjalnih trgih. . 2e sicer majava pozi-Cl)a ameriškega bankovca s® je na mednarodnih tr-8m poslabšala predvsem faradi posledic mehiške j H26’ t0 Pa te nnpntnil0 ! C ra nemške »supermar-e« in jo skoraj brez zas-kg, vendar ob krepki po-m°Ci mednarodne špe-macije, napihnilo na meh šibkejših valutnih gih. V enem samem jmevu je tako pospravila ar dva rekorda: v raz-erju do lire, kjer je do-egla absolutni zgodovin-m rekord 1.074, 80 lire retji zaporedni v tečaj-:lci Banke Italije), in v i enjavi z britanskim ntom šterlingom, ki je Popravil« negativni akord iz marca 1993 in pesnil na raven 2, 3480. retiran vzpon nemškega ankovca je tako prisilil anko Italije, da je po °tgih mesecih posegla 7 hg in tako oddala si-snal o svoji budnosti, ki naj bi v njenih namenih preprečil »nevarno širjenje nezaupanja in nereda«. In prav nered je tisti, ki je v teku ur morda najbolje ponazoril ozračje, v katerem potekajo pogajanja na glavnih valutnih trgih: tako kot italijanska, je tudi portugalska centralna banka posegla v zaščito eskuda, poznavalci pa ne izključujejo, da je podobno na skrivaj storila tudi francoska banka. Lira, ki jo je to ozračje najbolj prizadelo, ni izgubila terena samo do marke, ampak tudi do francoskega, belgijskega in švicarskega franka, do nizozemskega guldna in ekuja, ki se je prvič povzpel čez 2.020 lir. Nihče si ne upa napovedati, do kod bo privedla kriza italijanskega bankovca, včerajšnji dan rekordov, žal negativnih, pa je še bolj razgalil dvojnost bolezni, za katero boleha. Kronična notranjepolitična negotovost (predsednik vlade Dini se je bil primoran oglasiti s pomirjevalno noto o učinkovitosti bližnjega manevra) se namreč vse bolj prepleta z mednarodnim popuščanjem dolarja, ki je sicer v tem trenutku temeljnega pomena za razumevanje obnašanja lire. Nekateri izvedenci celo ocenjujejo, da delež teže notranjih razmer za brine težave ne presega 30 V Bovcu pripravljajo slovensko-italijansko poslovno konferenco . TRST - V soboto, 4. marca bo v Bovcu itali-lansko-slovenska poslovna konferenca malih in pednjih podjetij, ki jo prirejata območna Gospodarska zbornica iz Nove Gorice in Trgovinska zbornica iz Vidma v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem. V progra-dru srečanja je* posvet na temo »Predlogi za vzajemno trgovsko sodelovanje slovenskih in jtelijanskih malih in srednjih podjetij«, ki mu d°do sledili neposredni poslovni kontakti med Prijavljenimi podjetji. Podjetja iz Slovenije, ki so se prijavila na poslovno konferenco, delujejo na naslednjih področjih: živila, plastika, kovinomehanika, ke-jdija, kmetijstvo, tisk, sanitarije, klimatizacija, konfekcija, pohištvo, oprema za živinorejo in kmečki turizem. Na Združenju lahko interesenti Prejmejo poimenski seznam teh podjetij, med katerimi bi jih večina želela nabaviti na italijanskem trgu surovine, nekatera pa bi rada prodaja-a svoje proizvode ali ustanovila mešana podjet-la z italijanskimi partnerji. Slovensko deželno gospodarsko združenje abi svoje člane, ki bi se radi poslovne konference udeležili, naj se čimprej (najkasneje do , . februarja) prijavijo s kratkim opisom svoje ejavnosti in z navedbo željene oblike sodelo-Vailia. Prijave sprejemajo v organizacijskem taj-mstvu v Trstu, tel. 040/362949, fax. 362692. odstotkov. Odgovornosti za tako negativno valutno gibanje je sicer zelo težko natančno izmeriti, še težje pa se je spuščati v predvidevanje za bližnjo prihodnost. Ce je bil včerajšnji dan izredno težak za menjalni trg, ni bil nič boljši niti za borznega, kjer se je sestanek končal s pravo ploho prodaj. Sintezo sestanka je Mih izrazil z izgubo 2,16 odstotka, zadnji Mibtel je padel za 2, 11, Mib-30 pa je izgubil 2, 25 odstotka. Kronologija včerajšnjega nihanja vrednosti lire v razmerju z marko CAS MARKA-LIRA sreda 1.063,43 (teCaj Banke Italije) 08.30 1.066,30 10.30 1.066,50 12.00 1.068,75 12.30 1.070,00 (poseg Banke Italije) 13.00 1.072,50 14.00 1.074,00 14.30 1,075,00 (izjava palače Chigi) 14.30 1.074,30 (odprtje trga v New Yorku) 15.00 1.074,80 (tečaj Banke Italije) 15.30 1.074,50 (zaprtje trga v Frankfurtu) 17.00 1.074,00 D A V e P IH L I V Bo Fantozzijeva domišljija zadostovala? Euo Fornazarič Tisti, ki goji ambicije, da bi kdaj postal italijanski finančni minister, mora imeti vsaj dve vrlini: biti mora dobro podkovan s strokovne plati, poleg tega pa mora imeti naravni dar nenavadno bujne domišljije. Sedanji finančni minister v Dinijevi vladi, Augusto Fantozzi tem pogojem prav gotovo ustreza. Že vrsto let predava davčno pravo na rimski univerzi La Sapienza in na univerzi Luiss (Libera Universita Internazio-nale degli Studi Sociali), po domišljiji pa se je izkazal z najnovejšim načrtom za uresničitev dodatnega davčnega priliva, ki naj bi v državno blagajno prinsel svežih 12 tisoč milijard lir. Ta vsota predstavlja približno polovico finančnega manevra, ki ga je sprožila že Berlusconijeva vlada, takratni finančni minister Giulio Tremonti pa je kot znano ni utegnil speljati do konca. Njegov naslednik je manever ne le osvojil, ampak pa ga je »nadgradil« - kakor pravimo danes - in ga še znatno razširil. Podaljšal je namreč njegovo trajanje in zajel vanj še nekatere nove postavke. V bistvu gre za to: kdor ima neporavnane račune z davčno upravo, se po zakonu štev. 656/94 lahko posluži tako imenovanega »davčnega konkordata« in uredi zadevo s pavšalnim plačilom, ki je za davčnega zavezanca na moč ugodno: če na primer znašajo njegovi dolgovi do erarija do 2 milijona lir, znaša pavšalna kazen samo 150 tisoč lir, če pa je državni blagajni dolžan od 2 do 20 milijonov, se pavšalna kazen odmeri v višini 10 odstotkov dolgovanega zneska. Minister Tremonti je računal, da bo ta vabljiva možnost izbrskala iz množice utajevalcev čedne milijardne vsote, ki so v tem trenutku krvavo potrebne za razmajane državne finance. Minister Fantozzi pa je šel še korak dlje in vključil v konkordat - poleg neposrednih davkov in davka na dodano vrednost Iva - še nekatere druge davščine, tako na primer davek na dediščino, hipotekarne, katastrske in registrske dajatve. Obenem je olajšavo tudi časovno raztegnil, in sicer na davčno obdobje od leta 1989 pa vse do leta 1994. Ce upoštevamo to ugodnost in ugodnost, ki jo prinaša nedavni širokogruden davčni odpust v zvezi s črnimi gradnjami, se torej danes italijanskim davčnim utajevalcem nudi enkratna priložnost, da s smešno nizkimi izdatki sanirajo vse svoje grehe iz preteklosti. Bodo interesenti množično izkoristili to edinstveno možnost? Odgovor na to vprašanje ni nujno pritrdilen. Država si namreč pridržuje pravico, da bo pozicije posameznih zavezancev, ki se bodo poslužili ponujenega konkordata, kljub vsemu pozneje preverila, da bi ugotovila morebitne nadaljnje nepravilnosti. To pa pomeni, da bo nad utajevalci tudi po izvedenem konkordatu visel Damoklejev meč nadaljnjih fiskalnih preverjanj. Seveda bo to marsikoga odvrnilo od tega, da bi zgrabil za roko, ki mu jo zdaj velikodušno ponuja finančno ministrstvo. Poznavalci razmer namreč zatrjujejo, da se marsikdaj splača optirati za davčni spor z državno upravo, saj se ta na raznih ravneh praviloma tako zavleče, da se dolgovane davščine plačujejo z nekajletno zamudo in še v skrčenem obsegu... Uspeh nove poteze finančnega ministra torej ni avtomatično zagotovljen. Tudi o globalnem obsegu finančnega priliva, ki bo iz naslova Fantozzijevega konkordata pritekel v državne blagajne, lahko ta trenutek samo ugibamo. Učinki davčnega konkordata bodo namreč vidni šele čez nekaj mesecev, ko bo morda v Rimu poslovala že nova vladna garnitura. Skoda, da sedanji finančni minister ni vpregel svoje fantazije za to, da bi vsaj sprožil tisto temeljito davčno preosnovo, ki jo italijanske vlade že ves povojni čas redno obljubljajo in prav tako redno odlagajo v nedogled. LIRA PET PON TOR SRE ČET 16188 1612,7 1611,4 1604,4 1605,4 Januarja velik porast potnikov na železnici RIM - Državne železnice so januarja občutno povečale potniški promet in seveda tudi izkupiček, ki je dosegel 230 milijard lir in se glede na januar 1994 povečal za 12,7 odstotka. Po podatkih železniške družbe so v preteklem mesecu prodali 15 milijonov 299.845 vozovnic, kar je za 8,3 odstotka več kot v enakem mesecu lani. Z daleč najboljšimi rezultati pa je postregel vse bolj priljubljeni »pendolino«, ki se ga je januarja poslužilo 157.596 potnikov, kar je za obilnih 40 odstotkov več kot januarja lani. OBVESTILA Občni zbor konzorcija CONGAFI za trgovino TRST - V ponedeljek, 20. februarja ob 16.30 bo v konferenčni dvorani tržaške Trgovinske zbornice (Ul. S. Nicold 5) občni zbor tržaškega pokrajinskega konzorcija za jamstvo posojil CONGAFI za trgovinski sektor. Poleg pregleda poslovanja v lanskem letu je na dnevnem redu tudi izvohtev novega petčlanskega vodstva, ki bo imel 3-letni mandat. V zadnjem mandatu je bil nadzornik suplent konzorcija CONGAFI predsednik sekcije trgovine na drobno pri SDGZ Egon Meden, ki je imel tako možnost neposredno preveriti pomen in koristnost tega stanovskega organa, ki priskoči podjetjem na pomoč z ugodnimi posojili. V teh časih suhih krav za tržaško trgovino, a tudi nujnih preureditev za ves sektor, so tudi za naša podjetja posebno dobrodošli krediti, za katere kot jamstvo zadostuje zgolj aktivno poslovanje podjetja. Slovenska podjetja, ki so prispevala k ustanovitvi in so od vsega začetka včlanjena v ta jamstveni konzorcij, se morajo še zavestneje vključiti in množično izkoristiti ponuđene možnosti. Zato naj se čimveč podjetnikov SDGZ iz trgovskih vrst (zunanja trgovina in trgovina na drobno, gostinci in ostale terciarne dejavnosti), ki so včlanjeni v CONGAFI, udeleži ponedeljkovega občnega zbora, če pa tega ne morejo storiti, naj izročijo svoje poverilnice v tajništvu SDGZ, kjer bodo prejeli tudi vse informacije za vpis v ta konzorcij. V Trstu seminar o zaščiti podjetij pred valutnimi tveganji TRST - Pokrajinsko združenje industrijcev prireja v torek, 21. februarja ob 14.30 na svojem sedežu (Tig Skorklja 1) seminar z naslovom »Menjalni trg in podjetje: operativne strategije za zaščito pred valutnimi tveganji«. Predaval bo dr. VVlademir Blasia iz študijskega urada družbe B&S Joint, seminarja pa se lahko udeležijo vsi, ki jih tema zanima, vendar na Združenju iz organizacijskih razlogov prosijo za prijavo udeležbe na tel. 040/3750211. ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ ^JUBLIANg V pRANKFURT j^ONDON jy|UNCHEN JSTANBUL jyjQSKV0 fcOPENHAGEN pARIZ piM gKOPJE gPLIT JIRAN0 JjIINA.1 ^IIRICH Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 J Pustne priprave Člani organizacijskega odbora pustnih prireditev v Cerknici so včeraj v Ljubljani predstavili letošnji pustni teden, ki bo trajal od 23. februarja do 1. marca. Po tiskovni konferenci, na kateri so obrazložili program prireditev, so se včeraj predstavile tudi cerkniške coprnice, nato pa Se družina Hribcev. Čeprav so vse prireditve osredotočene na nedeljski karneval, ki se bo začel ob 12.32 uri in so ga letos poimenovali Hribci na svojem, bodo pustni teden odprli s prireditvijo imenovano Žaganje babe. Dan zatem pripravljajo v cerkniški športni dvorani še Butalski deželni zbor, v soboto mladinsko prireditev s Hribci, v nedeljo pa se bo obiskovalcem karnevala - poleg »že udomačenih« prebivalcev notranjskega krajinskega rezervata s šCuko velikanko in ribici, ogromnim žabcem in žabjimi pari, povodnim možem, zmajem in coprnicami -predstavila družina Hribcev, ki so jo izdelah po literarni in filmski upodobitvi Marjana Mančka. Po torkovi večerni pustni veselici bodo v sredo pusta tudi pokopali. V nedeljski povorki bo sodelovalo okoli 600 mask, za otroke do 15. leta je vstop prost, odrasli pa bodo za nedeljsko prireditev odšteli 500 tolarjev. Ker je zaradi snežnega meteža lanska prireditev odpadla, so organizatorji za letos pripravili A, B, in C inačico. Prva predvideva lepo vreme in normalen potek karnevala, druga slabo vreme, zaradi katerega bi prireditve prestavili v zaprt prostor, zadnja možnost pa nemogoče vremenske razmere, v katerih pa - kljub okrnjeni prireditvi - gledalci iz Cerknice ne bi odšli Cisto razočarani. Helena Drewry ____NOVA GORICA / GOZDARSTVO_ Kako zaščiti gozd v Panovcu? Namesto »gozda s posebnim namenom« - mestni park Na zadnji seji novogoriškega občinskega sveta je svetnico Darinko Kozinc zanimalo, kaj se dogaja z gozdom Panovec pri Novi Gorici. Gre za 380 hektarov gozda, Id predstavlja za Novo Gorico pljuča, obenem pa skrbi, da je zrak, ki ga dihajo meščani sosednjih si mest (Nove Gorice in Gorice) manj umazan, kot bi bil, ce panovskega gozda ne bi bilo. Kakšni so načrti z gozdom, kjer si nabira zaloge energije-marsikateri meščan, bodisi na trimski stezi ali ko nabira gozdne sadeže? Zal sev njem dogajajo tudi neljube stvari, na primer hrupni pikniki, po katerih puščajo ljudje vse mogoče odpadke, mladi se preizkušajo s terenskimi motornimi kolesi in celo z avtomobili, Čeprav so vse prevozne poti v gozd zaprte. Gozdarji pravijo, da na probleme neprestano opozarjajo, nimajo pa pooblastil, da bi kakorkoli ukrepali zoper kršitelje. V odgovoru je bilo rečeno, da je problematika Panovca že stara. Nazadnje so o njej podrobneje spregovorili lani na pose- bnem posvetu, ki ga je pripravil nekdanji občinski sekretariat za družbene dejavnosti v sodelovanju z novogoriškim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine. Takrat je gozdarski inspektor predlagal, naj se gozdu v celoti spremeni status: iz sedanjega, ki opredeljuje Panovec kot gozd s posebnim namenom, naj se spremeni v mestni park. V taksnem primem bi se spremenil tudi režim varovanja, oziroma bi se lahko poostril nadzor nad njegovo uporabo. S tem se je takrat strinjal tudi sedanji župan mestne občine Črtomir Špacapan, ki je bil takrat predsednik občinskega izvršnega sveta. Predlog ni bil sprejet. KOPER / ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV ZZB se zavzema za ohranitev zgodovinskega spomina Združenje borcev in udeležencev NOB občine Koper je na svoji redni letni skupščini obravnavalo svoje delovanje v preteklem letu in letošnji program. Združenje ima 2448 rednih in 30 pridruženih elanov, ki so vključeni v 20 krajevnih organizacijah. Starostna struktura združenja je seveda že precej visoka, trenutno je med elani še en španski borec, 30 nosilcev partizanske spomenice 1941 in približno 470 vojaških vojnih invalidov. Zaradi naravnega osipa elanov so krajevne or- ganizacije že na tem, da se morajo združevati. Koprsko združenje borcev ocenjuje, da so se na tem območju razmere glede odnosa do NOB precej normalizirale, tako da ne prihaja do skrunitev ali omalovaževanja spomenikov in obeležij NOB. V okviru delovanja združenja je posebno zanimiva pobuda za postavitev stalne zbirke novejše zgodovine, ki naj bi bila predstavljena v letošnjem maju, torej ob 50. obletnici osvoboditve teh krajev. Boris Vuk POSTOJNA / KULTURNI DOM Po polževo, toda previdno Podpisali so drugo pogodbo o soinvestitorstvu Čeprav dozidava in obnova postojnskega kulturnega doma poteka po polževo, so pred dnevi predstavniki podjetja Gradnje 91 in postojnski župan vendarle podpisah drugo pogodbo o soinvesitorstvu. Postojnski kulturni dom, ki bi, Ce ne bi bilo znanih zapletov, že moral sluziti svojemu namenu, je podjetje Gradnje 91 začelo dograjevati lansko poletje, potem ko sta občina in omenjeno podjetje podpisala (novo) prvo soinvestitorsko pogodbo o gradnji prizidka h kulturnemu domu. Klet prizidka, razen skupnih prostorov za inštalacije, bo v celoti namenjena kulturnim dejavnostim, v pritličju in treh etažah pa so predvideni poslovni prostori, ki jih bo podjetje Gradnje 91 tržilo. Po besedah direktorja Vladimirja Pavlina, naj bi bil prizidek pod streho v začetku tega leta, dokončan pa sredi leta. Zal pa kaže pogled na gradbišče drugačno sliko. Vzrok za zamudo so organizacijske težave, ki jih je imela občina s pridobitvijo gradbenega dovoljenja za prizidek, pa tudi spreminjanje izvedbenih projektov po opravljenem izkopu zaradi drugačnega temeljenja. Klet prizidka, v kateri bodo prostori za inštalacijo, sanitarije, večnamenski prostor ter povezava s pododrjem, je zdaj končno narejena - zato pa je bilo treba sestaviti novo soinvestitorsko pogodbo, ki se nanaša na obstoječi del kulturnega doma, in aneks k prvi pogodbi, ki doloCa, da se dela na prizidku končajo v letu dni. Po novi pogodbi mora podjetje Gradnje 91 v enajstih mesecih v obnovo kulturnega doma vložiti sredstva v vrednosti zemljišča (občinskega), na katerem Gradnje 91 zdaj gradijo prizidek. Vrednost zemljišča je ocenjena na 44,5 milijona tolarjev, ta denar pa bo zadostoval za gradbena dela ter osnovna obrtniška in in- stalacijska dela. Sele ko bo vse našteto narejeno v pogodbeno določenem roku, lahko Gradnje 91 v zemljiško knjigo vpišejo svojo lastninsko pravico za novozgrajeni del kulturnega doma. Po besedah župana Josipa Bajca je z novo soinvesticijsko pogodbo občina trdno zavarovana, Ce Gradnje 91 dogovorjenega dela ne bi opravile. In kdaj naj bi kulturni hram odprl svoja vrata? O tem na občini ne morejo povedati nic konkretnega, saj je za dokončno ureditev dvorane in drugih spremljajočih prostorov po predračunu potrebnih se približno 125 milijonov tolarjev od skupaj 180 milijonov. Po obljubah kulturnega ministra Sergija Pelhana naj bi ministrstvo letos prispevalo tretjino potrebnih sredstev, drugo pa bo morala zagotoviti občina. Ce državne pomoči ne bo, smo lahko prepričani, da se bo obnova kulturnega doma še naprej odvijala po polževo. Mateja Godejša Kot razlog so navedli pomanjkanje denarja, v resnici pa je šlo za pomanjkljive strokovne utemeljitve. S Panovcem še vedno upravlja Zavod za gozdove, enota v Novi Gorici. Zakon o gozdovih pa sankcionira le uporabo gozdnih cest. Te morajo biti ustrezno označene. Ce označb ni, kršiteljev ni mogoče preganjati. Nadzor v Panovcu opravlja le gozdarski inšpektor, ki tako delo opravlja v vseh gozdovih na severnem Primorskem. Gozdarji inšpektorja sicer obveščajo o kršitvah, vendar se stvari pri tem končajo. O odlaganju smeti v gozdu novi zakon sploh ne govori in je v tem pogledu še slabši od prejšnjega. Kaj torej storiti s Panovcem? Razglasiti ga za mestni park, spremeniti režim, prenesti pristojnosti države na občino, sprejeti dodatne ukrepe za njegovo zaščito in pooblastiti nadzorno službo. Vojko Cuder Waldoriska KOPER - Gibanje za vvaldorfsko pedagogiko se v svetu vztrajno Siri, gre pa za obliko alternativnih vrtcev in Sol, ki jih je vredno spoznati in se od njih tudi kaj naučiti. Pri nas je prva vvaldorfska Sola začela delovati v Ljubljani. VValdorfsko gibanje pa se je razširilo tudi na Obalo in je tu prisotno že dalj Časa. Nekaj zanesenjakov si prizadeva, da bi ta nova oblika, ki temelji na duhovnem spoznanju o človeku, Cimprej zaživela. Ustanovili so že iniciativni odbor za Društvo prijateljev vvaldorfske pedagogike in na Obalo povabili nekaj znanih predavateljev iz tujine; Italije, Anglije in Švice - vse z namenom popolnejše predstavitve vvaldorfske vzgoje, da bi to gibanje lahko Čimbolj zaživelo tudi pri nas. Tokrat pa so povabili v goste zdravnico antropozofske medicine iz Zagreba dr. Senj o Grgič, ki bo predavala v kulturnem domu v Izoli, in sicer v soboto ob 17. uri. Predavanje bo zajelo celovit sklop vprašanj iz antropozofske medicine, ki se je začela razvijati v začetku 20. stoletja kot razširitev šolske medicine, oplojene z duhovno znanostjo. Predavanje bodo spremljali diapozitivi. An-tropozofska medicina in vvaldorfska pedagogika izhajata iz antropozofije - duhovne znanosti o Človeku. Obema je skupen pogled na človeka kot duhovno bitje. Silva Mozetič Dižavna uprava se seli AJDOVŠČINA - Danes popoldne bodo zaposleni državne uprave v upravni enoti za občini Ajdovščina in Vipava zaceli s selitvijo službe za notranje zadeve v novo občinsko stavbo, ki se dokončuje že nekaj let. Dosedanji prostori v stavbi, kjer delujejo še sodišče in zemljiška knjiga, davkarija, geodetska uprava in Sodnik za prekrške, se bodo sprostili za druge službe. Sama državna uprava pa bo namesto na treh delovala na dveh lokacijah, kar bo olajšalo predvsem storitve za občane. Selitev se bo nadaljevala še v naslednjih dneh. Kot je povedala načelnica Karmen Ražem, bo uprava sicer delovala vse uradne dni razen ponedeljka - z izjemo nujnih primerov. Uprava bo začela z rednim delom v sredo, torej že naslednjega uradnega dne. Tekst in foto: Artur Lipovž _______ROVTE / OTVORITEV KNJIŽNICE ^ Krajani Rovt radi berejo knjige V novi šolski zgradbi je dobila prostore tudi knjižnica V okviru prireditev v mesecu kulture so v torek v Rovtah odprli novo knjižnico, ki je svoje prostore dobila v pritličju lani zgrajne Šolske zgradbe. S tem se zaokrožuje večletni projekt, Id je bil izpeljan s pomočjo ministrstva za Šolstvo in Sport, logaške občine in krajanov. Na dokončno ureditev Caka še podstrešje, kjer naj bi svoje prostore dobila tudi glasbena šola in šolska uprava, vendar pa za to še nimajo sredstev. Slovesne kulturne prireditve ob odprtju nove knjižnice so se v velikem številu udeležili krajani Rovt in tamkajšnji osnovnošolci. Namestnik ravnatelja osnovne šole v Rovtah Janez Podjed je v predstavitvi dejavnosti nove knji- žnice povedal, da bodo poleg izposoje v njej prirejah tudi ure pravljic, literarne večere in srečanja z različnimi avtorji. Tako se je najmlajšim tokrat predstavila logaška pesnica Anica Perpar, tamkajšnji malčki pa so pripravili prisrčen kulturni program in ob tej priložnosti izdali tudi svoje glasilo. O dejavnosti logaške knjižnice, ki ima poleg Rovt v svoji sestavi še enote v HotedršCici in na Medvedjem Brdu je spregovorila ravnateljica Alenka Furlan, ki je z veseljem ugotovila, da Rovtarji ram berejo, saj se je izposoja samo v lanskem letu potroji la. Okrog 300 evidentira nih rednih bralcev je lan1 prebralo 3811 knjig, kar Je trikrat vec kot lepo pre)’ Novo knjižnico v Rovt ah so opremili s pomočjo l° gaških podjetij Kli in Vat karton ter nekaterih tam kajšnjih zasebnikov, loga ški župan Stanislav Bren cic pa je ob odprtju pohva lil dejavnost logaške knji znice, ki iz leta v leto pn vablja vec bralcev. Roman Bnc KOPER / UREJANJE PROSTORA Dobre zamisli planskih delavnic je treba udejaniti Sinoči so odprli razstavo prispelih predlogov za celostno ureditev območja slovenske Obale V avli Pokrajinskega muzeja v Kopru so včeraj odprh razstavo del, ki jih je v okviru planerske delavnice »Prostorska ureditev obalnega območja« izdelalo 12 skupin strokovnjakov za urejanje prostora. Razstavo sta pripravila obalno in ljubljansko Društvo arhitektov v sodelovanju z uredništvom glasila arhitektov List. Planersko delavnico, ki je potekala od poletja 1992 do aprila 1993, je organiziral Zavod RS za prostorsko planiranje, v sodelovanju z izvršnimi sveti obalnih občin in obalne skupnosti. Takšno obliko priprave koncepta prostorske ureditve določenega območja nameravajo ponoviti tudi v drugih regijah, Obala pa je bila kot prva izbrana zato, ker je prav tukaj zelo značilna kompleksnost problemov prostorskega urejanja. Na planerski delavnici so strokovnjaki z obalnega območja in iz vse Slovenije v interdisciplinarnih skupi- nah izdelali prispevke za predlog prostorske ureditve obalnega pasu z zaledjem. Na razstavi so ti prispevki prikazani z gradivom, ki najbolj plastično ponazarja bistvene zamisU. Ob razstavi je Slavko Mezek iz Urada RS za prostorso planiranje povedal, da je njen glavni namen spodbuditi aktivnosti za uresničevanje priporočil, ki so bila izoblikovana na prostorskih delavnicah. »To je tudi priložnost, da pogledamo, kaj od tega je bilo že narejeno« pravi Mezek. Priporočila so bila, med drugim upoštevana tudi pri pripravi nacionalne- ga programa izgradnje ces tnega omrežja. Priporoči planerskih delavnic pa še zlasti kazalo upošteva ^ pri reševanju problem Škocjanskega Zatoka ih P usklajevanju planski aktov občine Izola v zvem tamkajšnjo marino. Vse bi lahko pripomoglo k iz^ gibu konfliktom ki jih našajo posegi v prostor ah ^ njihovemu uspešnemu ra zreševanju. , . , V planerski delavnici) bila zelo poudarjena ugoW vitev, da bo urejanje VxoS° ra na Obali uspešno le, bodo pri tem vse tri tukal snje občine delovale^ enotna regija. Zato dobro, da obalne občine kar najhitreje začnejo sodelova ti na tem področju in zas vijo enotno, usklajeno p° tiko posegov v ta dragoce prostor. Boris V TRILETNI PORODNIŠKI DOPUST: DA ALI NE Koristen samo za ženske z dna socialne lestvice? Nekateri menijo, da gre za poskus vrnitve žensk za domače ognjišče LJUBLJANA - Predlog treh poslancev iz vrst Slovenskih krščanskih demokratov, Stefana Kocipra, 'ane Skuk in Miroslava Mozetiča o spremembi zako-P delovnih razmerjih v tistem delu, ki govori o pra-j'ei do porodniškega dopusta in nadomestil, ki se v etn času prejemajo, je v javnosti naletela na neprica-kovano velik odmev. Trditve omenjene trojice, la ugotovitev, da ima Sloveni-7® Predlog o podaljšanju poro- ja med evropskimi državami un™jega dopusta na tri leta te- že zdaj to vprašanje zelo do-e‘)1 predvsem na pravicah, bro urejeno. Po drugi strani pa ® potrebah otrok ter utegne biti triletni porodniški naj bi staršem in otrokom dopust rešilna bilka prav za nogocil bolj intenziven stik, delavke z dna socialne lestvi-0 vedno naletele na ugoden ce. Na primer za 35 tisoč de- , Metka RoksandiC, območni odbor ZSSS: »P javnosti se v za-Času govori o nekakšnem konfliktu med intelektualkami /'Žičnimi delavkami, Id ga vsiljujejo drugi. Po teh prepričanjih jektualka hoče samo kariero in ji ni veliko mar za otroka, za-le slaba mati. Pmv tako je nesmiselno govoriti o tem, da je to tat °°e^ poPnerjev oziroma samo pravica vsake Zenske da se 0 odloči. Dejansko je to skrb vsake Zenske. Ce bi bile nase pla-. na nivoju zahodnoevropskih, bi to lahko pomenilo prosto uo ženske oziroma staršev, da ostane doma. Vprašajte danes _ Sf° ^ le pripravljena ostati doma? Zenske smo se navadile okonomsko samostojnost. Ta motiv je zelo pomemben. Zdi se ’ da smo Se uspavani od prejšnjega sistema, ko smo bili vsi za-teni do upokojitve. Zenske, ki se danes odločajo za otroka, 1° bistveno manjše možnosti za zaposlitev.« ndtriev. Slišati je bilo mnenja, lavk v tekstilni in usnjarsko §re za poskus vrniti Zenske predelovalni industriji, kate-J ’kamor spadajo - za Sledil- rib socialna varnost je ogrože-v glavnem pa je prevlada- na iz dneva v dan. Vlada včeraj tudi o davkih od dobička pravnih oseb LJUBLJANA (STA) - Slovenska vlada je na včerajšnji seji med drugim določila besedilo pre-dloga zakona o zemljiški knjigi za tretjo obra-)Tiavo in pri tem upoštevala vse amandmaje, ki Im je parlament sprejel v drugi obravnavi, je spo-r°Cil vladni urad za informiranje. Mlada je obravnavala tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dobička pravnih oseb za tretjo obravnavo. Ome-n)eni predlog in amandmaje vlade so posredovali v obravnavo in sprejem državnemu zboru. Po tem Predlogu naj bi določbe zakona, ki so ugodnejše za davčne zavezance, upoštevali že za obračun davka od dobička za leto 1994. Med ugodnosti sodi predvsem znižana stopnja davka s 30 na 25 odstotkov. Vlada bo državnemu zboru tudi predlagala, naj omenjeni predlog zakona obravnava na tebruarskem zasedanju, da bodo lahko davčni zavezanci pravilno in v skladu z zakonom pripraviti končne obračune za lansko leto. Na včerajšnji seji Se je vlada odločila za ukinitev posebne dajatve Pri uvozu hrušk, ki jo je uvedla 10. septembra la-ni’ da bi zaščitila domače proizvajalce. Uredba bo začela veljati z dnevom objave v Uradnem listu. I a Podlagi zakona o veterinarstvu je vlada spreje-. uredbo o načinu izdelave razdelitvene bilance ju načinu ugotavljanja deleža občin v družbenem kapitalu veterinarskih zavodov. Na podlagi tega akta bodo pripraviti razdruzitvene in otvoritvene ouance omenjenih zavodov na javni veterinarski zavod in na tisti del družbenega kapitala, ki je namenjen zasebni veterinarski praksi, pri kmetijsko-veterinarskih zavodih pa tudi na kmetijski del. Za sindikaliste je osrednje vprašanje predlaganih sprememb zakona o delovnih razmerjih ali te spodbujajo ali zavirajo zaposlovanje. Po podatkih Republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo lani kar 64 odstotkov delovnih razmerij sklenjenih za določen Cas. Tako delodajalci »zaposlujejo na obroke« in delavcu podaljšujejo zaposlitev ali pa tudi ne. Podatki o iskalcih prve zaposlitve tako kažejo, da Zenske Čakajo na zaposlitev poldrugi mesec dlje od moških. Sindikalne predstavnice menijo, da je ženska med porodniškim dopustom najbolj zaščitena kategorija, vendar jo prenekteri delodajalec ob vrnitvi odpusti, saj zaščita ne velja veC. Ali pa delodajalec zahteva podpis mlade delavke, da v določenem obdobju ne bo zanosila, sicer bo odpuščena. V letošnjem letu bo končan proces lastninjenja. Postavlja se vprašanje, kaj lahko mlada ženska pričakuje od delodajalca, ki je vedno bolj zasebni delodajalec. Zato se sindikati ne spuščajo toliko v vprašanje ali pomeni tri leta porodniškega dopusta zvišanje natalitete. Predvsem se sprašujejo, ali lahko govorimo o tem, da so zaposlitvene možnosti mladih žensk manjše. Opozarjajo, da lahko ženske v treh letih izgubijo stik z delom, težave pa se utegnejo pojaviti tudi v industrijah, ki zaposlujejo povečini ženske. Kaj pa nadomestila? Krščanski demokrati predlagajo, da osnova za odmero nadomestila ne sme biti nižja od zajamčene plače. Pri tem naj bi višina nadomestil v času dopusta za nego in varstvo otroka prvo leto znašala sto, drugo 75 in tretje leto 50 odstotkov. Sindikalne predstavnice menijo, da mora nadomestilo ves čas porodniškega dopusta ostati pri stotih odstotkih in mora biti enako za vse matere. Predlog o podaljšanju porodniškega dopusta zajema samo zaposlene. Kje pa so matere samohranilke, svobodne umetnice, kmetice... KrSCanski demokrati so izračunati, da bi v primeru sprejetja njihovega predloga za drugo leto porodniške porabili le 0, 3 odstotka dodatnih sredstev bruto domačega proizvoda oziroma v treh letih 1, 75 BDP, v Zahodni Evropi pa namenjajo za to tri odstotke. Sindikati menijo, da naj država najprej poskrbi za vse osta- lo. O triletnem porodniškem dopustu bi bilo smiselno razmišljati, ko bodo rešeni stanovanjski problemi mladih družin, otroški dodatki in štipendijska politika. Do takrat pa ni pričakovati, da bo njihov predlog padel na plodna tla. Margareta Jarc Odstopil predsednik RK Slovenije Brus LJUBLJANA (STA) - V javnosti se pojavljajo ugibanja o tem, ali je predsednik Rdečega križa Slovenije dr. Alojz Brus res odstopU s te funkcije in zakaj. Predsednik RKS je v objavo ponudil svojo odstopno izjavo, ki jo je 2. februarja letos naslovil na Generalno skupštino RKS.V njej pojasnjuje, da se je vselej zavzemal za dobrobit RKS in da pri tem ni nikoli postavljal v ospredje osebnih interesov .»Na podlagi dogovora z dne 1. februarja 1995, upoštevajoč nastale razmere in poslabšanje mojega zdravstvenega stanja, ocenjujem, da je nastal položaj, ko ni veC pogojev za normalno in kakovostno opravljanje zaupane mi vloge predsednika Rdečega križa Slovenije, zato s te funkcije nepreklicno odstopam... Zahtevam pa, da se na vseh ravneh preneha z vsakršnimi izsiljevanji in sirjenjem neresnic o meni, in da se tisti, ki to počnejo, pisno opravičijo za izrečene neresnice na mestih, kjer so to storili, in me o tem obvestijo. V nasprotnem primem bom za dobrobit RdeCega križa Slovenije in zaradi zaščite svojega dobrega imena prisiljen javno spregovoriti in uporabiti druga razpoložljiva pravna sredstva. Davek in cena, ki ju za to plačujem, sta že zdaj previsoka. Do moje razrešitve pooblaščam podpredsednika RKS, prof. Jureta Gartnerja, da me v skladu s statutom RKS zastopa v formalno pravnih zadevah," piše v izjavi predsednika RKS. Stefan Kodpen »Eden od razlogov našega predloga je bil, da bi tako enakomerneje porazdelili nego in vzgojo otroka med očeta in mater. Zelo sem vesel vsesplošne razprave na vseh nivojih, saj je odprla mnogo vprašanj. Predvsem je opozorila na položaj delavke matere ter na neprimerne pogoje za njihovo delo prav tam, kjer so v večini prisotne. Gre za nočno delo, delo Žensk pri tekočem traku. Parlament je lani sprejel zakon o inspekciji dela ter zakon o delovnih in socialnih sodiščih, ki pa v praksi ne funkcionirata tako, kot bi morala. Vlada vse do konca leta ni dala v proceduro zakona o delovnih razmerjih, zato smo se odločili da sami vložimo predlog. Skoda, da se je vprašanje tako spolitiziralo. Po raziskavi konec januarja je namreč kar 56 odstotkov vprašanih menilo, da podaljšanje prispeva k večji rodnosti in bi se tudi odločilo Se za enega otroka.« SREČANJE OBRAMBNIH MINISTROV SLOVENIJE IN HRVAŠKE Slovenija bi pomagala pri izvedbi umika modrih čelad Dogovor o sodelovanju vojaških atašejev obeh držav OTOCEC - Na gradu Otočec sta se včeraj na delovnem obisku sešla ministra za obrambo Republike Slovenije in Hrvaške - Jelko Kacin in Gojko Sušak s sodelavci. V delegaciji sta bila tudi oba veleposlanika: Matija Malešič in dr. Mi-Ijenko Žagar. Kot je v izjavi za javnost po končanih pogajanjih dejal minister Kacin, je do pogovorov prišlo na pobudo slovenske strani, ki se želi iz prve roke seznaniti z nekaterimi odločitvami Hrvaške glede integracije njenega celotnega ozemlja. Tako jih je Minister Sušak podrobno seznanil z namerami, da dosežejo integracijo po mirni poti. Dogovorili so se tudi, da bi imeli vsaj dvakrat letno srečanje na nivoju obrambnih ministrstev in tako poiskali tudi droge načine za razširitev sodelovanja. Medsebojno obveščanje o vseh potezah, ki so pomembne za varnost obeh držav, bo sestavni del deja- vnosti v prihodnje. »Pogovarjati pa smo se tudi o tem, da v doglednem času vzpostavimo neposredno sodelovanje na nivoju vojaških atašejev. Skratka, nase prvo srečanje je bilo izredno produktivno in dobra popotnica za nadaljnje sodelovanje,« je zaključil minister Jelko Kacin. Gojko Sušak pa je dejal, da razume zaskrbljenost slovenske strani, potem ko se je Hrvaška odločila za odpoved mandata Unproforju, obenem pa pri mirnem reševanju sporov glede zasedenih ozemelj pričakuje slovensko podporo. Na vprašanje, kako je z morebitnim umikom Unproforjevih enot iz Hrvaške prek slovenskega ozemlja, je odgovoril Jelko Kacin. Dejal je, da je to ena izmed možnosti, vendar odločitve o tem se ni. Ravno tako pakt Nato še ni sprejel vseh načrtov, ki so prvi pogoj za tako odločitev. »Ce bi prišlo do take odločitve, smo se dogovoriti za medsebojno obveščanje in v tem primeru bi RS dejavno pomagala pri umiku UNHCR z ozemlja R Hrvaške. Vendar tako kot stvari izgledajo zdaj, Se ni dokončne odločitve o umiku UNHCR. Jasno je povedano staliSče hrvaške vlade, kako se bodo stvari odvijale v prihodnje, kar pa ni odvisno le od Zagreba, ampak tudi od OZN, pakta Nato, predvsem pa od partnerja, ki se mora z Zagrebom pogovarjati, to pa so Srbi - državljani Republike Hrvaške,« je odgovoril minister Jelko Kacin. Jože Zura STRANKARSKA KRONIKA ZLSD: Več sredstev za inšpektorat LJUBLJANA - Predsednik Delavske zveze ZLSD Miloš Pavlica je na tiskovni konferenci stranke povedal, da so prepričani, da so najbolj zaslužni za to, da se je ZLSD iz levosredinske stranke spremenila v pravo levo stranko. Delavska zveza si prizadeva za socialno pravično državo, ki bo uveljavila politiko visoke zaposlenosti, poštenega zaslužka, delavskega soupravljanja in delničarstva in ki bo znala najti pravo razmerje med delom in kapitalom. Od vlade pa zahtevajo, da zagotovi spoštovanje kolektivnih pogodb. Pavlica je povedal, da jih v Delavski zvezi moti strukturna brezposelnost, ki je ni mogoče odpraviti z enkratnimi ukrepi, strahovito socialno razslojevanje ter počasnost dela delavnih in socialnih sodišč. Zato se bodo ob sprejemanju proračuna zavzemali, da se v prihodnjem veC sredstev nameni za kadrovsko in prostorsko okrepitev republiškega inšpektoratata za delo. (MIG) SLS: Cinizem vlade presega vse meje LJUBLJANA - Slovenska ljudska stranka meni, da je treba opraviti revizijo poslovanja podružnice Ljubljanske banke v Zagrebu in ugotoviti, kam je bil preko kreditov naložen denar, ki je sedaj predmet spora med Slovenijo in Hrvaško. Predsednik SLS Marjan Podobnik je včeraj tudi povedal, da je treba ugotoviti razloge in odgovornost posameznikov za spremembo statusa LB v Zagrebu v trenutku, ko je bilo mogoče jasno predvideti, kako se bodo stvari odvijale. SLS bo na današnji seji komisije DZ za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbenega premoženja predlagala, naj se v roku dveh tednov od republiškega javnega tožilstva zahteva poročilo o opravljenih dejanjih na podlagi sumov prijav za gospodarske prestopke in kazniva dejanja, izhajajoč iz tabele poročil o opravljenih postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij. Podobnik je tudi povedal, da je sprenevedanje in cinizem vlade ob vprašanju uvodnega zakona h kazenskemu zakoniku RS, presegel vsako zdravo mejo. Metka Kamer LukaC je povedala, da je treba državljanom povedati, da velika stopnja brezposelnosti izvira iz velikega oškodovanja družbene lastnine. (MIG) SDSS: Na 4. kongresu bodo izvolili novo vodstvo LJUBLJANA (STA) - Socialdemokratska stranka Slovenije je v šestih letih obstoja izpopolnila program, ki je od 3. kongresa stranke, ki je potekal maja 1993, usmerjen v kljucne družbene in socialne probleme obdobja prehoda. Članstvo v stranki se je povečalo za skoraj petkrat, 27. maja pa bo potekal 4. kongres SDSS, na katerem bodo sprejeti nov program in statut ter izvolili nove organe stranke, je na novinarski konferenci dejal predsednik SDSS Janez Janša. Dodal je, da so možne »večje spremembe v vodstvu«, predvsem zaradi povečanega članstva. Včeraj je minilo šest let, odkar je bil v Cankarjevem domu ustanovni zbor Socialdemokratske zveze, ki je bila druga organizacija, ki se je ustanovila kot stranka (po Slovenski demokratični zvezi). Od takrat se je članstvo stranke moCno povečalo, saj šteje približno sto tisoč elanov, na decembrskih lokalnih volitvah pa je SDSS dobila 14 odstotkov glasov za občinske svete in nekaj več za župane, je dejal Janša. DS: Žrtvam vojnega nasilja moralno in materialno priznanje LJUBLJANA (STA) - Člani poslanske skupine in vodstva Demokratske stranke Slovenije so včeraj predstavili svoja dopolnila k zakonu o žrtvah vojnega nasilja, stališča do odprtih vprašanj v zvezi z zakonom o popravi krivic in načelna izhodišča za pripravo in sprejem zakona o uresničevanju pravic žrtev 2. svetovne vojne, padlih, ubitih in umrlih zaradi posledic mučenja ati preganjanja na območju naše države. Vodja poslanske skupine Tone PerSak je pojasnil, da je treba razlikovati med zakonom o žrtvah vojne in zakonom o popravi krivic. Danica Simšič pa je kot razlog za to, da so se v stranki tako posvetiti zakonu o žrtvah vojne, navedla dejstvo, da gre za nekaj tisoč ljudi, ki so jim bile doslej krnjene določene pravice, da jih je zakon po prvem branju zreduciral na raven socialnih revežev in da vse pravice, ki jih lahko dobijo, izhajajo iz višine njihovega dohodka, ki ga prejemajo, ati pa celo iz premoženjskega stanja. Dopolnila, ki jih predlagajo, pa pomenijo nekakšen konsenz za njihovo moralno in materialno priznanje, ki je, po mnenju stranke, povsem sprejemljiv. DARS gluha za pripombe prebivalcev Brestovice BRESTOVICA PRI VERJU - Včeraj so v Brestovici pri Povirju vaščani sklicali tiskovno konferenco in novinarjem povedati o svojem jalovem prizadevanju pri uveljavljanju pripomb in predlogov pri gradnji avtoceste DivaCa-Dane. Jabolko spora je podvoz pod avtocesto, za katerega krajani menijo, da jim bo, zlasti s pozimi, s poledico in snežnimi zameti, povzročal nevšečnosti. Zato so predlagali nekatere spremembe, ki niso ne neuresničljive ne drage. Moti pa jih, da se v DARS-u ne zmenijo zanje oziroma za njihova opozorila. Zato so se odločili, da bodo v ponedeljek predstavnike DARS-a povabiti še na zadnji pogovor. Ce jih ne bo, pa bodo ukrepali. Svoje interese bomo zaščitili tudi s svojimi telesi, ce bo treba, in tako prepredli nadaljevanje gradbenih del na spornem podvozu, so odločni vaščani. (V. G) k. H AVSTRIJA h Pozitivna študija o nuklearki Mohovce Ogorčenje DUNAJ - Veliko presenečenje v zvezi z razpravo o JE Mohovce je povzročilo stališče devetih profesorjev več avstrijskih univerz. Strokovnjaki pridejo do zaključka, da je projekt JE Mohovce izveden na »vzoren način ter da ne obstajajo nikakršni varnostni riziki«. Poleg tega nuklearka odgovarja naj-novejšim evropskim varnostnim standardom. Nasprotniki jedrske energije in politiki so ogorčeno zavrnili Studijo in poudarili, da je celo Državna komisija za jedrsko energijo Slovaške odkrila več hudih poman jklivosti. (I.L.) JEDRSKA ENERGIJA / ZADNJA BITKA PROTI DOGRADNJI NUKLEARKE Avstrija internacionalizira boj proti dogradnji JE Mohovce Intervencija pri Vzhodnoevropski banki. Svetu Evrope in Evropski zvezi DUNAJ - Uradna Avstrija bije zadnjo bitko proti dogradnji slovaške nuklearke Mohovce - in to z internacionalizacijo problema. Zvezna vlada je včeraj svoje negativno stališče k dogradnji jedrske elektrarne uradno posredovala Vzhodnoevropski banki (EBRD), na pobudo avstrijskih poslancev so prav tako včeraj o JE Mohovce razpravljali v parlamentu Sveta Evrope v Strasbourgu, nenaslednje pa je Avstrijje postala aktivna tudi znotraj Evropske zveze. Zvezni kancler Franz Vranitzky in ministrica za varstvo okolja Maria Rauch-Kallat sta včeraj ponovila, da Avstrija odklanja dogradnjo sporne elektrarne ne le iz varno- stnih temveč tudi iz gospodarskih razlogov. »Smo proti dogradnji nuklearke, ker le-ta predstavlja varnostni riziko za Avstrijo, poleg tega pa gre za projekt, ki se gospodarsko ne računa. Prav tako slovaško-francozki konzorcij ni izpolnil nobeno od štirih od Vzhodnoevropske banke navedenih pogojev«, je bbilo poudarjeno. V Strasbourgu pa so avstrijski parlamentarci predložili posebno resolucijo, v kateri kritično obravnavajo vprašanje gradnje nukleark v srednji Evropi in v kateri zahtevajo, da se dogradnja nuklearke ne dovoli vsaj toliko časa, dokler ni nedvoumno rešeno vprašanje varnosti jedrske elektrarne. Ivan Lukan Predmet spora: 160 kilometrov od Dunaja oddaljena jedrska elektrarna Mohovce. NOVICE KOROŠKA / V SPOMIN 2RTVAM DESNIČARSKEGA TERORJA Razprava o Državni pogodbi DUNAJ - Nekaj mesecev pred praznovanjem 40. obletnice podpisa Avstrijske državnje pogodbe (ADP), katere sestavni del so mdr. tudi pravice koroških in štajerskih Slovencev ter gradiščanskih Hrvatov, se je začela razprava, ah je pogodba danes sploh še vmestna. Klubski predsednik ljudske stranke Andreas Khol in zunanjepohtični govornik socialdemokratov Peter Schieder sta s tem v zvezi poudarila, da Avstrija nima namena aktivno sprožiti razpravo o tem vprašanju. Schieder pa je tudi namignil, da bi Avstrija sprejela pobudo za uradno razveljavitev pogodbe, če bi taka prišla iz vrst štirih velesil, ki so leta 1955 sklenih sporazum z Avstrijo in kateremu je kasneje kot sopodpisnica pristopila tudi Jugoslavija. Khol spet je menil, da je ADP izpolnila svojo nalogo, ni pa potrebno, da se to finab-zira s formalnim postopkom ali izjavo. Kot znano, je možnost razveljavitve kot prva država iz vrst zavezniških sil namignila Francija, urad zveznega predsednika pa je to pobudo sprejel. Iz zunanjega ministrstva je včeraj bilo tudi slišati, da Avstrija namerava že v bližnji prihodnosti uradno priznati Rusijo kot naslednico Svojetske zveze. ADP pri tem pa da ne bi ne igra nikakršno vlogo. (I.L.) OpominsM shod v Celovcu Goreče sveče za žrtve desničarskega nasilja v Avstriji. CELOVEC - 26 javnih ustanov in organizacij na Koroškem, med njimi tudi obe osrednji politični in kulturni organizaciji koroških Slovencev, so v sredo zvečer na Novem trgu v središču Celovca priredili opominski shod za štiri žrtve zahrbtnega atentata desničarskih teroristov v Gornji Borti (Obenvart) na Gradiščanskem. Spominskega shoda se je udeležilo nad 300 ljudi, med njimi tudi deželni glavar Christof Zemat-to in namestnik deželnega glavarja Michael Aus-serwinkler, s shodom in prižiganjem sveč pa so izrazili svoje ogorčenje nad nasilno smrtjo štirih Romov, politično usmerjenem terorjem in naraščajočim desnim ekstremizmom. Žrtev desničarskega terorja se je včeraj z enominutnim molkom spominih tudi poslanci in poslanke koroškega deželnega zbora. Predsednik Unterrieder je na seji deželnega parlamenta odločno obsodil politično nasilje in poudaril, da je koroški deželni zbor solidaren s žrtvami nasilja ter s pripadniki vseh manjšin v državi. Ivan Lukan H PLEBISClfh Deželni zbor o jubilejni proslavi Izjave strank Ivan Lukan CELOVEC - Koroški deželni zbor je včeraj soglasno sprejel peticijo Zveze koroških brambovcev, v kateri predlaga ob 75.obletnici koroškega plebiscita razglasitev leta 1995 za »leto enotnosti in svobode Koroške«. Govorniki vseh v deželnem zboru zastopanih strank so ob tej priliki izpostavili pomen plebiscita za Koroško ter za Avstrijo, prišlo pa je tudi do ponovnega spodrsljaja s strani svobodnjakov. Medtem ko sta se govornika socialdemokratske in ljudske stranke Wede-nig in VVutte iz rekla za »skupno praznovanje nemško in slovensko govorečih Korošcev«, je zastopnik svobodnjakov Schretter enkrat več zatajil odločilen delež koroških Slovencev, da je Koroška ostala pri Avstriji. Schretter je dejal, da imajo zasluge zato, da ni prišlo do delitve Koroške in priključitve dežele k državi Srbov in Hrvatov edinole »Korošci nemškega in vindišarkega jezika«. Kot znano, jo Schretter Sele pred kratkim dejal, da so svobodnjaki proti vsakršnokoli obliki upoštevanja slovenščine na osrednji proslavi 10. oktobra letos v Celovcu. PISEMSKE BOMBE / MEDIJI ODKRILI SKANDAL V ZVEZI Z ISKANJEM STORILCEV Oblasti zatajile grozilno pismo Notranje ministrstvo je zadržalo priznavalno pismo iz leta 1993, v katerem je bila napovedana druga serija pisemskih bomb - Ogorčenje v javnosti Ivan Lukan DUNAJ - Avstrijski mediji so včeraj razkrili škandal v zvezi z izsledo-vanjem storilcev atentatov prve serije pisemskih bomb decembra 1. 1993, pri kateri so bile ranjene štiri osebe, med njimi tudi takratni socialdemokratski dunajski župan Helmut Zilk. Notranje ministrstvo je namreč več kot leto dni zatajilo priznavalno pismo, datirano z 21. decembrom leta 1993, v katerem se pisec ne le priznava k prvi seriji atentatov s pisemskimi bombami, temveč napoveduje tudi drugo serijo, ki je -kot znano - oktobra leta 1994 ponovno vznemirila vso Avstrijo. Prejemnik ene od štirih pisemskih bomb druge serije pa je bil tudi celovški založnik in koroški Slovenec Lojze Wieser, ki je poleg bombe prejel še vrsto grozilnih pisem. Zatajitev priznavalnega pisma s strani ministrstva za notranje zadeve je pristojni direktor za javno varnost Michael Sika utemeljil s tem, da ministrstvo ni hotelo »prispevati k razširitvi histerije«, za v priznavalnem pismu omenjene osebe pa da so itak bili uvedeni posebni varnostni ukrepi. Potrdil pa je, da ogrožene osebe o pismu niso bile informirane, »ker bi jih to le še dodatno vznemirilo«. Zadržanje notranjega Eksplozivna notranjost pisemskih bomb iz prve serije atentatov decembra leta 1993. ministrstva je v prvi re- Vedenje odgovornih v izsledovanju desnoeks- akciji ostro kritiziral bivši ministrstvu za notranje tremističnih teroristov bi- dunajski župan Helmut zadeve je označil kot le storjene napake »ne le Zilk, ki je pri atentatu bil »smešno« in dodal, da je na fronti, temveč tudi v težko ranjen. zdaj prepričan, da so pri višjih etažah«. 75. OBLETNICA PLEBISCIT^ Za premik vseh Koroščev Izjava Katoliške akcije CELOVEC - V posebni resoluciji koroška Katoliška akcija poziva k skupnosti pri letošnji proslavi 75. obletnice koroškega plebiscita leta 1920. Predsedstvo Katoliške akcije na Koroškem v izjavi za javnost poziva odgovorne za jubilejne slovesnosti, da to prireditev načrtujejo kot praznik vseh Korošcev. Za Katoliško akcijo to pomeni, da so pripadniki obeh narodnih skupnosti dežele povabljeni k sooblikovanju in da pri teh slovesnostih s samoumevnostjo, kakor je običajna v Cerkvi, sodelujejo s svojim jezikom in svojo kulturo. »Sredi Evrope, ki si deloma uspešno, delo- ma pa boleče neuspeS' no prizadeva, da bi njene meje ne ločevale, naj bi Koroška dala zgled, kako lahko dve narodni skupnosti, ki že več ko tisoč let obstajata druga poleg druge, skupaj živita in tudi praznujeta. Naša naloga je, da samozavestno in v veliki odprtosti povabimo tudi vse naše sosede, da skupaj z nami Korošci praznujejo. Kajti preko meja Koroške smo vsi poklicani, da si v tem pregledu (regiji) prizadevamo za demokracijo, spoštovanje pred človeškim dostojanstvom in pozitiven odnos do vseh jezikov in kultur«, je zapisano v izjavi Katoliške akcije. (I.L.) Ob dnevu slovenske kulture je spominska razstava Rudolfa Sakside ob desetletnici smrti priznanega goriškega slikarja v Prosvetni dom na Opčinah Privabila Številne umetnike, ljubitelje umetnosti, prijatelje in druge obiskovalce. Gre za izjemen kulturni dogodek, saj so tudi priprave na razstavo trajale več let. Vse razstavljene slike namreč pripadajo zasebnim zbirkam. Postavitev razstave sledi kronološkemu zaporedju: slike so včasih obešene druga tik druge, vendar bi bilo v tem primeru res škoda ne razstaviti vseh možnih del, saj je prav vsako pomembno za celotno vrednotenje umetnikove likovne poti. Čeprav so v slikah razvidne določene eta-Pe, ki zaznamujejo posamezna ustvarjalna obdobja, se nam predstavlja enotna slika, preveva jo pravljična atmosfera, vzdušje, ki je pa globoko zakoreninjeno v vsakdanjo stvarnost. Umetnik razmišlja, s svojim poetičnim navdihom zna približati gledalcu na dostopen in va-mjiv način tudi srhljive ugure, ki poosebljajo notranje napetosti, občute-Ua nasprotja. Čeprav spoznamo v Saksidovih delih tema- uke, ki so bile pri srcu tudi nekaterim drugim slavnim mojstrom, kot so npr. Picasso, Braque, Kme, Miro, Chagall ali Campiglii gre dejansko Za tematike, ki jih že Preplet pravljičnega in vsakodnevnega sveta v delih Rudolfa Sakside .„lili: Jasna Merku sam čas navidhuje: Saksida se ob slavnih umetnikih bogati in izoblikuje osebno likovno govorico. Zal ni na razstavi del iz futurističnega obdobja, iz katerega je. tudi slika, ki je bila razstavljena leta 1942 v paviljonu italijanskega futurizma na beneškem bienalu. Razen redkih izjem so dela iz tega obdobja večinoma uničena. Futuristična faza ne pušča za sabo očitnih sledov v poznejši likovni produkciji, predstavlja pa osnovni vzgib k ustvarjanju. Kasneje srečamo v slikah figure, kot bi bile razpete med realno in magično atmosfero lastnega sanjskega likovnega sveta: nekatere podobe so bolj ekspresivno poudarjene, druge prestopajo v metafizično dimenzijo. Prežete z liričnim podoživljanjem so marine ______ s koprskega obdobja: ženske figure, katerim odmerja Saksida važen prostor, postanejo glavni protagonisti. Stilizirane podobe bistveno ovrednoti barvna paleta, ritem prikazanih izsekov ustvarja dinamičen splet likovne pripovedi. Tudi v izvirnem filmu, ki ga je umetnik sam posnel in je tokrat prvič na ogled, opazimo podobno ritmično osnovo: z razliko, da je realnost v večji meri prisotna kot v slikah, kjer jo umetnik abstrahira ali zgošča v simboliko barv in oblik. Protagonist je mlado dekle, ki doživi iz pravljične dimenzije in te- snim stikom z naravnim okoljem pogled v svet napetosti, tesnobe. Tu nastopijo izseki iz Saksidovih slik, ki bolj bolestno predstavljajo prav negativno protiutež stvarnosti, sledijo si v pospešenem ritmu, ki doseže svoj višek v končnem posnetku asfaltne ulice, kjer nepremično lezi v morju sivine rožnata punčka iz plastike. Ce se po ogledu filma ponovno vrnemo v svet Saksidovih slik, bomo postali bolj pozorni na notranjo dinamiko posameznih slik, na globljo vsebino, ki jo lepota podob zakriva. Barvaste lise, izpraskani grafizmi, izlepljeni detajli se harmonično spajajo s slikarsko podlago in dosežejo v zadnji fazi preobraz, zaživijo samostojno kot kontemplacija najglobljih občutkov in doživetij. Na slikah: zgoraj Počitek in levo Terasa v zelenem, dve olji na vezanem lesu. D A L I Š e E ^ r : • . ....................................................•.....................................' ^ »Med prednostmi projekta Handke je bila možnost vzpostavljanja stikov med igralci, ki so priš i iz raznih gledališč in sredin« Matejka Grgič Pri skupnem projektu Slovenskega stalnega gle-ualisca in Stalnega gledališča FJK, se pravi pri izo-ukovanju predstave Cas, ko nismo vedeli ničesar j'o o drugem (na sliki prizor iz igre), so sodelo-a" didi mladi igralci, ki študirajo dramsko umet-n°st na akademijah srednje Evrope. Po eni izmed repriz v tržaškem Kulturnem domu smo se za tre-nutek zaustavili z dvema mladima, a že uveljavlje-Pjma igralcema, in se z njima pogovorili o ‘ andkeju, gledališču in Zivljenskem trgu, na kate-re® ničesar ne veš drug o drugem. Naša sogovor-tjika sta bila Tomaž in Edvin - Slovenec in Hrvat -'p se izpopolnjujeta na akademijah v Ljubljani oz. a8rebu, obenem pa že tudi stopata po profesionalnih odrskih deskah. Tomaž je zaposlen v Slo-^enskem ljudskem gledališču v Celju in ima za sa-0 že kakih petnajst profesionalnih izkušenj, Ed-v‘n pa sodeluje s Hrvaškim narodnim gledališčem v Varaždinu. V čem se “projekt Handke” razlikuje od drugih gledalskih del, s katerimi ste se doslej spopadli? hdvin: Razlika je predvsem v tem, da pri tej igri sodeluje sliko ljudi iz srednjeevropskih držav. Kontakt med nami in Unos, ki smo ga vzpostavili - to je bistvena razlika z drugimi gledališkimi projekti. Tomaž: V tem kontekstu je na primer zelo zanimivo primerjati, v čem se razne gledališke Sole in tradicije razhajajo, nden od glavnih adutov predstave je spoznavanje novih sistemov dela. Vsak od nas je prinesel s sabo svojo kulturo in nlturo svojega naroda. Kaj pa sama struktura Handkeje ve igre? Fdvin: Cas, ko nismo vedel ničesar drug o drugem se res v marsičem razlikuje od mnogih drugih gledaliških del, ven-ar sem sam tudi že sodeloval pri podobnih postavitvah, ako da zame igra ni bila popolna novost. Prvi del igre je kljub vsemu bolj realistična slika vsakdana, medtem ko je drugi del pogreznjen v svet sanj. Kako ste Vl’fsralci, občutili to razliko? ___lomaž: V prvem delu gre za neko logično strukturo pove- zovanja dogodkov in oseb, ki jih res lahko vsak dan srečuješ na trgu, v drugem delu pa so asociacije veliko bolj proste. Ta del je subjektivna predstava trga in pomena, ki ga je imel v naši kulturi. Mislite, da se ljudje res lahko srečajo in “prvič spoznajo” le v sanjski dimenziji in ne v materialnem vsakdanjem življenju? Edvin: Ena od razlik med prvim in drugim delom igre je tudi v tem, da se v prvem delu sploh ne poznamo, da nimamo nobenih medosebnih odnosov. Mislim, da pride lahko do podobnih položajev tudi v življenju, ki ne poteka na gledališkem odru, a verjamem, da je komunikacija kljub vsemu možna tudi v vsakdanjem, realnem življenju. Je konec igre “happy end” ali ne? Tomaž: Igra se konča v nekem kaosu, v neki izgubljenosti, ki je samo drug izraz za samoto in praznino, ki vlada na začetku. Vse skupaj simbolizira odtujenost človeka, zato se mi zdi verjetneje, da je konec, če je o koncu sploh mogoče govoriti, saj bi se igra v bistvu lahko nadaljevala v nedogled, bolj tragičen kot pa srečen. Ce bi morali to igro predstaviti v eni besedi, bi bila to za vas tragedija, komedija, satira, groteska, drama...? Edvin: Handkejevega dela ne moremo opredelili z eno od teh oznak. Zame je preprosto življenjska stvarnost. Kateri od junakov, ki sta jih uprizorila, vama je najbliže? Tomaž: Meni, je bila zelo blizu vloga kavboja, v kateri sem nastopil v drugem delu igre. Z režiserjem sva se veliko pogovarjala o tem junaku in on mi je razložil, da je Handke v tej vlogi prikazal svoje življenje. Simboliziral ga je v par etapah kot pohod skozi bitko, ranjenost, pisanje in glasbo do nekega razsvetljenja, ko držim v rokah prozorno kroglo. Edvin: Med vlogami, ki sem jih odigral, mi je zelo blizu vojak, ki zopet odkrije rojstni kraj. VaSa kolegica Lučka Počkaj, s katero smo se pogovorili pred časom, nam je povedala, da je bil režiser Giorgio Pres-sburger zelo zahtevem. Kako bi vi ocenili delo z njim? Tomaž: Pričakoval sem, da bo imel režiser zelo ostro zastavljeno idejo o igri. Izkazalo pa se je, da dejansko ni bil pripravljen za delo z dvaindvajsetimi igralci. Mislim, da bi lahko s kakim drugim režiserjem naredili boljšo predstavo, veliko bolj jasno v svoji osnovni ideji, kot je bila tale. Tekst je krasen, iz njega bi bilo mogoče povleči Se marsikaj. Kakšen pa je bil vas kontakt s publiko? Edvin: Občinstvo se razlikuje od gledališča do gledališča. Vseskozi sem imel občutek, da je bila publika v Rossettiju še najbolj oddaljena od dogajanja na odru. Kot prizorišče predstave pa mi je bil najbolj všeč trg v Čedadu. Tomaž: Res je, da je publika zelo različno reagirala na predstavo. Tudi meni se zdi, da je bilo delo najbolj negativno sprejeto v Rossettiju, kjer so gledalci manj navajeni na eksperimentiranje v gledališču. Igralci, ki prihajate iz drugih mest, ste v Trstu stanovali skupaj. Kakšno je bilo tole skupno življenje pod isto streho? Edvin: Stanovali smo v starem predelu mesta, v hišici, ki je bila razdeljena na več stanovanj. Med sabo smo se pogovarjali angleško ali kar v svojih jezikih, saj smo se mi Slovani med sabo recimo kar dobro sporazumevali. Tomaž: V tem času, ki smo ga preživeli skupaj, smo spletli krasna prijateljstva in se že domenili, da bomo stike ohranili tudi v bodoče. Kaj pa načrti za bodočnost? Edvin: Vračam se domov, na Hrvaško, kjer me čaka novo gledališko delo, nato film... Res, veliko dela imam pred sabo. Tomaž: Jaz se pa vračem v Celje, kjer bomo uprizorili Shakespearjevega Beneškega trgovca; tudi mene čaka potem snemanje... Oba igralca sta zatrdila, da bi se zelo rada vrnila k Handkeju, Tomaž morda že naslednje leto, ko bodo Cas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem uprizorili v Ljubljani. Marilyn Monroe Marilyn Monroe je verjetno Warholov najslavnejši motiv. Obraz zvezde vseh filmskih zvezd je prikazan kot maska v živih barvah. Večbarvna površina, ki je bila z brezosebnim postopkom sitotiska natisnjena v desetih različnih barvnih kombinacijah, prikazuje njeno podobo na osupljivo neposreden način. Prikazal je njene zamrznjene poteze, že pred tem ujete na reklamni fotografiji s filma, da bi poudaril univerzalno moc najbolj tragične od vseh hollywoodskih osebnosti. Upodobitev Marilyn Monroe je namenjena javnosti kot proizvod množične kulture in kot potrošni predmet, ki veže to delo z ameriškim popartom. Slikar, grafik, fotograf in filmski ustvarjalec VVarhol je sebe predstavil z izjavo: »Ce hočete zvedeti vse o meni, preprosto poglejte moje slike. Tam je zapisano vse, ničesar drugega ni.« Andy VVarhol (1927-1987) Andy VVarhol je bil ameriški slikar in filmski delavec. Rodil se je v družini s Češkimi koreninami. Študiral je primerjalno umetnost na Camegie Institute of Technologv- V začetku 60-ih let se je začel zanimati za ekscentrične rešitve v slikarskih postopkih, pri katerih je zelo pogosto upoabljal fotografijo, kopirno tehnologijo in deformacijo slike (pop-art).-VVarhol je bil tudi eden od začetnikov ameriškega »underground« filma, kjer zagovarja »minimalizem«, kar pomeni, da vztraja na statični »strmeči« kameri (staring camera). Njegov stil kamere najbolj izstopa v filmih Spanje, Striženje in Hranjenje, kjer kamera samo v enem kadru snema ljudi, ki spijo, se strižejo in jedo. V filmu Empire State Building pa kamero za nekaj ur fiksir na fasado slavnega nebotičnika. Umrl je 20. februarja 1987. Po razuzdanih urah pitja in hranjenja pride Cas, ko je treba prazno embalažo, steklenice in zamaške odnesti v smeti. Vendar to ni ekološko, ljudi je zajel strah pred kopičenjem in poplavo smeti. Vse stvan je treba reciklirati. NajveCji ekologi bodo po obilnem kosilu sedh za svojo mizo in izdelah priročno odpadkovno-ekološko uro. Telefonski čevlji Poslovneži imajo neprestano dela do vratu. Zato se jim rado zgodi, da marsikaj pozabijo. In tako so zaceli s seboj nositi prenosne telefone, po katerih jih taj- šj niče sproti spominjajo na j sestanke in poslovna kosi- | la. Najbolj pa so navduše- * ni, če telefon zazvoni sredi napetega pogovora z najve- s Cjimi konkurenti. Ob pisku t ga v elegantnem loku povlečejo iz notranjega žepa 'i suknjica in se hitro zmenijo. V pisarnah, kjer se v prostem Času sproščajo, pa imajo bolj »športne« telefone v obliki Čevlja. Za punkovce in za gospe Čelade rešujejo življenja, Pa vendar jih vsi nosijo z gnusom. Nakodranim gospe® pokvarijo drage pričeske, fantje ne morejo šannirati mimoidočih mladenk in mladenke ne morejo osvajati mladcev s svojimi bup®® lasmi. Vendar Čelade so postale umetnost. Gospe bodo lahko nosile drage »diamantne« čelade, divji pun-kovci bodo imeli svoje domiselne pričeske kar na čeladah, lepotice pa lahko naročijo tudi prozorne čelade. Pripravili: TinaLuca in Irena Sora Znani nagrajenci prvega »vrha« SLO satire in humorja LJUBLJANA - V Šmarju pri Jelšah bo 19. in 20. maja potekal 1. trienale slovenske satire in humorja Aritas '95. Projekt, na katerem bo z likovnimi in literarnimi prispevki sodelovalo 92 domačih avtorjev s področij humorja in satire, so predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci v hotelu Kompas Austrotel, na kateri so razglasih tudi nagrajence. Trienale Aritas (palindrom besede satira) bo po napovedih organizatorjev doslej največje srečanje slovenske likovne in besedne satire ter humorja, in bo skušal poseči v vrzel, ki vlada na področju humorja v Sloveniji (zadnje podobno srečanje slovenskih humoristov je bilo pred sedmimi leti v Ribnici). Pobudnik ideje zanj je Stane Jagodič. Festival bo združil tako profesionalne kot neprofesionalne avtorje. Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora festivala Jože Volfand, se je na natečaj odzvalo 40 likovnikov in 52 literatov, ki so prispevali dela različnih zvrsti. Žirija za likovna dela v sestavi dr. Lev Menaše (predsednik), dr. Milcek Komelj, Jože Hudeček in Drago Medved je zlati Aritas dodelila karikaturistu in slikarju Binetu Roglju, srebrnega kiparju Petru Černetu in bronastega arhitektki Lilijani Praprotnik ZupanCiC. Priznanja bodo prejeli Matjaž Fuchs, Vladimir Makuc in Klavdij Tutta. Literarna komisija v sestavi Igor Gedrih (predsednik), dr. Milan Dolgan, Branko Gradišnik, Miloš Mikeln in Tone Partljič je zlati Aritas dodelila Janku Messnerju, srebrnega Borisu Kuraltu, bronastega Evgenu Juriču, priznanja pa Franju Frančiču, Mitji Logarju, Jolki Mihe, Žarku Petanu in Meti Rainer. Podelili bodo tudi nekaj posebnih priznanj, častna gosta trienala pa bosta (po predlogu Staneta Jagodica) France Mihelič in Žarko Petan. Vsi prispevki bodo publicirani v katalogu, ki bo spremljal razstavo v okvira trienala, ob njem pa bo izšel tudi zbornik Satira multi. ; Tiskovno konferenco so organizatorji sicer (verjetno) pripravili z namenom, da bi že tri mesece pred izvedbo opozorili javnost na projekt, saj je odprith še veliko vprašanj. Med gosti na konferenci ni bilo nobenega nagrajenca, novinarji si nismo mogli ogledati niti nagrajenih del (ta bodo javnosti dostopna šele na trienalu), vrednost nagrad še ni določena (zlati Aritas pomeni medaljo iz zlata) in bo odvisna od sponzorjev, ki pa jih organizatorji še zbirajo. Projekt, ki so ga ocenili na okoli 10 milijonov tolarjev, bo delno podprlo kulturno ministrstvo, ostalo sponzorji, veliko organizacijskih naporov pa je tudi ljubiteljskih. (V. U.) PO SLEDI TAKTIRKE Pevski natečaj F. Tagliavini Med 18. in 25. aprilom bo v Deutschlandbeigu ( Nemčija) prvi mednarodni natečaj Ferrucio Tagliavini. Razdeljen bo v dve kategoriji: prva za operne pevce do 35. leta starosti, draga za mlade glasove do 25 let. Zmagovalec višje kategorije bo nastopal v Gradcu, Bad Radkersburgu in Milanu. Predsednica žirije bo Dama Joan Sutherland, ostali elani pa bodo Luciano Chailly, Michael Lakner, Gi-anpiero Mastromei, Gianni Raimondi, Vihorio Ter-ranova, Mauro Trombetta, Wilma Vernocchi in Yuma Vasumori. Kandidati se lahko prijavijo do 4. aprila na naslov: ISO Deutschlandsberg, Hauptplatz 20, 8530 Deutschlandsberg, Nemčija. Najlepši glasovi v Munchnu Znameniti pevski cikel, ki že vso sezono poteka v Herkulesaal v Munchnu, se izteka. Ostaneta še dva koncerta: 2. aprila bo nastopil tenorist Rene Kollo, na klavirju ga bo spremljal Irvin Gate. 29. maja pa se bo predstavila sopranistka Felicity Lott s klavirsko spremljavo Grahama Johnsona. Zadnji torek pa bo pela Teresa Berganza (pri klavirju njen zet Antonio Alvarez Parejo). Nekateri pevci redko mirujejo Sopranistka Ana Tomovva Sintovv je bila ta teden Maršalica v Dunajski državni operi. To vlogo v operi Kavalh z rožo bo pela 24. in 27. februarja ter 3- marca v londonskem Covent Gardnu. Nato bo potovala v Lizbono, kjer bo 10., 13., 16. in 19. marca Tosca; to vlogo bo tudi predstavila v Berlinski državni operi 24. in 28. marca ter 2., aprila in na opernem festivalu v Macerati (30. 7. in 4. 8.). Mladi tenorist Roberto Alagna pa bo pel marca Rodol-fa v operi La Boheme v Toulousu. Aprila bo Grof v Rigolettu v Dunajski državni operi (te vloge bo pel julija tudi v Orange). Novembra bo Alagna Nemo-nno v Ljubezenskem napoju v Lyonu. Za sezono 1995/96 pa bo prvič pet Verdijevega Don Carlosa v teatru Chatelet v Parizu. Bartolijeva na novem posnetku Mlada, a že zelo slavna mezzosopranistka Cecilia BartoU je glavna zvezda novega posnetka Mozartove opere La clemenza di Tito. Posnetek je bil narejen z originalnimi inštrumenti pod dirigentsko palico Chnstoperja Hogvvooda (na Čelu orkestra in zbora The Academy of Ancient Musič). Dragi pevci: Heilmann, Jones, Montague, Cachemaille in Bonney. Pripravil: Mi. K. LIKOVNA UMETNOST / NA OBISKU PRI SLIKARJU ZORANU MUSIČU Le kdaj bo konec te človeške morije? BENETKE - »Res se, 4. aprila bodo v pariškem Grand-Palaisu odprli razstavo mojih del,« je potrdil Zoran Mušic, ki je v teh dneh (12. februarja) praznoval svoj 86. rojstni dan. Ko smo ga obiskali v njegovem beneškem ateljeju, da bi mu čestitali ob visoki obletnici in mu zaželeli Se mnogo zdravih in plodnih let, smo bili pripravljeni na to, da bomo srečali Človeka, ki ga je visoka življenjska doba vsaj nekoliko upognila, vendar smo se krepko ušteli. Vrata nam je odprl Mušic, kakršnega smo videli pred petimi ali šestimi leti, ravne in pokončne drže, krepkega stiska rok in nas je takoj pospremil v atelje. Se preden smo posedli, se nam je oko ustavilo na številnih že izdelanih platnih, med katerimi je bilo največ avtoportretov, portretov soproge Ide in dachauski motiv, pa dragega. Manjkalo ni tudi praznih platen, kar pomeni, da so pripravljena za nove stvaritve... ZaCetni nelagodni občutek, da sedimo pred slikarjem, razpetim med Benetkami in Parizom, umetnikom, Cigar dela bogatijo domala vse najpomembnejše galerije in muzeje sveta, je presahnil v trenutku, ko je stekla beseda v domačem, slovenskem jeziku. V Šmartnem, v goriških Brdih rojeni slikar namreč ni pozabil svojega materinega jezika, nasprotno - presenetil nas je z izbrano lili, da je dvigal slušalko z enega ali obeh telefonov, postavljenih pred njim na mizico. V presledkih smo se torej pogovarjali z Zoranom Mušičem najprej o življenju v Trstu in Gorici, o razmerah v Sloveniji va z naslovom Tizian in njegovo stoletje, zdaj pa so na ogled dela Poussi-na, klasičnega francoskega slikarja iz 17. stoletja. NajveC na prste ene roke bi lahko našteli slikarje, ki so videli razstavljena svoja dela v tej palači za Slikar Zoran Mušič v beneškem domovanju (iz publikacije založbe Kčrtner Druck, Celovec) govorico, v kateri je le tu in tam uporabil razpo-znavnejšo italijansko besedo iz likovnega besednjaka. Toda med obiskom smo se tudi prepričali, da govori povrhu še tekoče italijanščino, francoščino in nemščino, ko je v teh jezikih kar naprej odgovarjal na številne pozive, ki so ga nenehno si- in podobnem, dokler nismo prišli na dan z vprašanjem, ki nas je najbolj zanimalo. Vemo namreč, da bo umetnik letos razstavljal v pariškem Grand-Palaisu, torej v prostorih, ki so namenjeni najbolj prestižnim razstavam svetovnega pomena. Spomnimo naj, da je bila tu lani velika razsta- Casa njihovega življenja. »Grand-Palais ima ogromne prostore, tako da bo tu lahko razstavljenih kakih 150 slik in od 100 do 140 risb. Razstava bo odprta 4. aprila, trajala pa bo tri mesece,« je povedal Zoran Mušič, na vprašanje, kdo je njen pobudnik oziroma organizator, pa je dejal: »Razstavo NOVO NA ODRU Barbara Gregorič: Porcelanasta muca Krstna izvedba, Lutkovno gledališče Maribor, režija in dramaturgija Jelena Sitar, likovna podoba in glasba Igor Cvetko, igrajo Metka Jurc, Petra Caser-man, Davorin Kramberger in Mirko Cemic, premiera nocoj ob 18.30 v Lutkovnem gledališču Maribor, predviden zaključek predstave ob 19.15, vstopnice po 250 SIT, gledališki list brezplačen, predstava nima odmora. Porcelanasta skodelica je svet, zelo majhen, ali pa zelo velik, eden izmed mnogih, za tiste na njem najbrž pomemben. Porcelanasta muca se odlepi s stene skodelice. Svet, ki je bil do sedaj samo porcelanast, postane še sladek, lesen, gumijast, pa tudi globok in visok, dišeč in moker, skratka zanimiv. Ko pa njeno raziskovanje ustavi nepremagljiva ovira, zaprta vrata, in ji edini mimoidoči odreče pomoč, ugotovi, da je ta svet tudi črn in grd in hudoben. Ko obriše solze prvega razočaranja, se trdno odloči - in uspe. Na drugi strani vrat jo zato Caka presenečenje...To je kratka vsebina pravljice, ki jo je napisala Barbara Gregorčič, sicer pesnica, ki zato le redkokdaj napiše pravljico. Njena kratka proza se precej razlikuje od poezije, pa je vendar del nje. Njene pravljice izražajo zanimiv odnos do predmetnega sveta, za katerega se zdi, kot da bi ga avtorica na svoj način animirala. Iz tega in zato nastaja zanimiva poetika, ki je zelo blizu lutkovnemu gledališču. (M. T.) Porcelanasta muca se odlepi s stene skodelice (Foto: Bogo Čerin) Serling - Lukič: Območje somraka Drama SNG Maribor, dramatizacija Darko Lukič, režija Nenni Delmestre, igrajo Alojz Svete, Livio Badurina, Vlado Novak, Peter Ternovšek, Sonja Blaž, Irena Mihelič, Minu Kjuder, Ivica Knez, Anica Sivec in Zvonko Funda, premiera nocoj ob 20. uri v Minoritski cerkvi, predviden zaključek predstave ob 21.45, vstopnice po 1.200 SIT, gledališki list 300 SIT, predstava nima odmora. Z Območjem somraka Roda Serlinga in Albeejevo uspešnico Kdo se boji Virginije Woolf, katere premiera bo Cez teden dni na starem odra SNG, pričenja mariborska Drama t. i. ameriški cikel, ki ga nameravajo skleniti s Kafkovo Ameriko na jesen. Najnovejšo uprizoritev, »ki ne želi parodirati tega sveta, temveč skuša v pytonovski maniri razčleniti razpad ameriškega sna kot cenenega milca za enkratno uporabo«, podpisuje mlada režiserka Nenni Dalmestre, ki je študirala na Floridi in pripravlja svoje projekte v Venezueli, Zagrebu in domačem Splittu, v Sloveniji pa se tokrat predstavlja prvič. Scenograf predstave je Dalibor Laginja, kostumografinja Danica Dedijer, asistentka režije Lina Vengo-echea in koreograf Marin Turcu. (M. T.) organizira pariško združenje državnih muzejev, katerega elani so poleg Louvra vsi pomembni muzeji, kot npr. Center Pompidou, Piccasojev muzej, muzej d‘Orsay in drugi. Po Parizu bodo razstavo prenesli v Mu-enchen, pa v New York, London in morda še kam.« Dolgo vas ni bilo v Sloveniji, tudi ob odprtju razstave grafik v Dobrovem ne. Nekateri so računali, da si boste morda ogledali restavrirane podobe Križevega pota na razstavi v Cerovem ali pa v cerkvi v Gradnem? Res je, dolgo nisem bil v Sloveniji. Imel sem resne zdravstvene težave, ki se počasi popravljajo. Glede Križevega pota pa moram reci, da sem dobil vabilo na otvoritev, vendar nisem bil zadovoljen s tem. Pričakoval sem namreč, da naj bi me o tej nameri obvestili in pridobili moje soglasje za restavriranje oziroma za način restavriranja teh del, tako kot je to normalno v slikarskem svetu. Zato se mi ne zdi ta odnos prav nič korekten. Pred približno dvema letoma je bilo v Sloveniji nekaj polemik v zvezi z avtorstvom del, pripisanih vam. Se posebej mislimo na zbirko grafik in risb, ki jih je neko slovensko podjetje odkupilo od zasebnega zbiralca iz Dubrovnika. Kaj menite o tem? Ta dela poznam, saj so šla iz mojega pariškega ateljeja pred dobrima dvema letoma. Kasneje sem zvedel, da so bila prodana v Slovenijo. Vsekakor so avtentična. Mudi se vam, zato samo Se eno vprašanje: pred kratkim so bile spominske proslave ob 50-letnici osvoboditve Auschvvitza, prvega maja pa bo prav tako 50-letnica osvoboditve Dachaua, ki ste ga osebno doživljali, zaradi Cesar ste ustvarili pretresljive podobe življenja in predvsem smrti v tem zloglasnem taborišču. Kaj Čutite danes, kako doživljate to 50-letni-co? Ne 50 let, meni se zdi - vsaj tak občutek imam-da je od takrat minilo celo stoletje. Toda kljub temu imam Dachau vsak dan pred oCmi. Sedaj se spomnim ene, potem druge podrobnosti, včasih podoživljam sekvence dogodkov kot na filmskem traku. Dachau mi kljub »stoletni« časovni oddaljenosti ne gre in ne gre iz spomina. In žal se svet ni spremenil! Moj ciklus iz sedemdesetih let z naslovom Nismo poslednji je tako še vedno aktualen in bojim se, da bo še dolgo. Le kdaj - in ali sploh kdaj -bo konec te človeške morije?! O. N. SVET Petek, 17. februmja 1995 SVETOVNA DIPLOMACIJA Velesile bi se rade znebile balkanskih zdrah LONDON - Svetovne velesile, ki upajo, da bodo bosanski Srbi vendarle sprejeli že pred meseci predlagan mirovni načrt skupine za stike, skuSajo z različnimi taktikami končati vojno na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Diplomati opozarjajo, da bi lahko novi načrt zaradi nekaterih pomanjkljivosti, ki jih vsebuje - z njim se sicer strinjajo tako ZDA, Rusija, Francija, Velika Britanija in Nemčija - lahko utonil v balkanskem močvirju in tako doživel enako usodo kot vsa dosedanja mirovna prizadevanja. »Odkrito povedano - nobenih zagotovil ni, da bo ta načrt uspešnejši kot prejšnji,« je izjavil neld evropski diplomat iz blizine skupine za stike, ki skuSa doseči premirje med sprtimi stranmi. »Gre za nadaljevanje procesa iskanja rešitve, ki je doslej dokazal, da mirovni načrt na pogajalski mizi Se ne pomeni tudi njegove dejanske uresničitve,« je še poudaril. Kon-taktna skupina je na torkovem pariškem srečanju sprejela načrt, ki naj bi vseboval vrsto trgovinskih ugodnosti za Srbijo; te naj bi bile, verjetno ze prihodnji mesec, uradno potrjene na vrhunskem srečanju v francoski prestolnici. Se vedno pa ni jasno, Ce bo Srbija kot kljucni igralec v tej igri sprejela nacrt in Ce bo resnično pomagal pri prenehanju spopadov v Bosni. Nekatere podrobnosti so namreč precej nejasne. Srbija, do nedavnega največja podpornica upornih bosanskih Srbov, si obupno želi ukinitev sankcij Združenih narodov. To se bo zgodilo le, Ce bo Beograd priznal Hrvaško in Bosno kot samostojni državi, hkrati pa naj bi se vse nekdanje jugoslovanske republike medsebojno priznale. Takšno priznanje bi vsaj na papirju pomenilo konec sanj o »veliki Srbiji« in velik udarec srbski manjšini na Hrvaškem in v Bosni. Vse doslej je srbski predsednik Slobodan Miloševič kazal naklonjenost takšnim dra- stičnim korakom, saj se je že avgusta lani odločil, da v zameno za ukinitev nekaterih sankcij preneha pošiljati pomoč bosanskim Srbom. Francija naj bi Miloševiču novi načrt predstavila še do konca tega tedna. »Najbolj pomembno je vprašanje, Ce bo Miloševič podprl nacrt. Ce ga bo le deloma, bomo spet tam, kjer smo bili Ze tolikokrat doslej,« je izjavil neki elan kontaktne skupine. Prav tako še ni jasno, Ce bodo v zameno za beograjsko sodelovanje ukinjene vse sankcije ZN. Nekateri evropski diplomati dvomijo, da bodo ZDA, ki so proti Beogradu in bosanskim Srbom zavzele posebno trdo sta-lišče, zaradi domače opozicije lahko izpolnile obveznosti sporazuma. »Predlogi se ne skladajo z njihovo politiko, zato bi lahko prišlo do nasprotovanja v Kongresu v času, ko bi srbske vojne zločine obravnavalo sodišče ZN,« je izjavil spet drugi diplomat. Po načrtu naj bi Hrvaška priznala krajinskim Srbom določeno avtonomijo; Krajina bi lahko postala novo vojno ZarišCe, saj je Zagreb mirovnim silam ZN po juniju ukazal umik. Hrvaška namreč poudarja, Mirje še daleč da 12 tisoč vojakov Unproforja le krepi moC krajinskih Srbov, ki so precej bojevito razpoloženi. Ce bi na tem območju prišlo do novih spopadov, obstoja nevarnost, da se bodo razširiti v Bosno, pričakovati pa je tudi nove zaplete med Srbijo in Hrvaško. Za bosanske Srbe naj bi mednarodne sankcije veljale še tri leta, saj ti nadzorujejo 70 odstotkov Bosne in bi tako ostati še naprej izolirani. Bosanski Srbi vztrajno zavračajo sporazum, ki predvideva razdelitev Bosne na polovico, na srbski in mustimansko-hrvaški del. Lanskega julija je kontaktna skupina zahtevala brezpogojen sprejem takšnega načrta. Njen zadnji predlog se nekoliko oddaljuje od tega mirovnega načrta, ki naj bi bil le osnova za nadaljna mirovna pogajanja. »Upati je, da bodo zaradi grožnje o nadaljevanju osamitve bosanski Srbi prisiljeni spremeniti svoje stališče,« je izjavil neki diplomat, ki je želel ostati neimenovan ter hkrati odkrito priznal, da dvomi v to opcijo. Razmere v Bosni kažejo, da je mir še daleč. Premirje, ki je ob koncu preteklega leta začelo veljati po posredovanju nekdanjega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja, stoji na majavih nogah in bo prenehalo veljati konec aprila. Takrat naj bi muslimanska stran ati pa Srbi zaceli pomladansko ofenzivo. Nicholas Doughty / Reuter Hrvaška zavrnila mirovni predlog ZAGREB - Rekli bi lahko, da je uradni Zagreb zavrnil načrt Z4 za rešitev vprašanja zasedenih območij na Hrvaškem, ki ga je pripravila skupina ruskih, ameriških in evropskih veleposlanikov. Odbor za notranjo politiko in varnost, ki je pristojen za sprejetje omenjenega načrta, je namreč na svojem četrtkovem zasedanju označil načrt Z4 za »slabo in neustrezno rešitev«. Zagreb je ravnal pri javnem razpravljanju o načrtu Z4 zelo modro. Tuđman, ki mu je veleposlaniška Četverica načrt izročila, je namreč izjavil, da ima predlagana rešitev nekatere pomanjkljivosti, z dokončno oceno pa je previdno poCakal. Po dragi strani Knin nacrta ni hotel niti pregledati in zato je Zagreb dobil še dodatne točke. Podpredsednik hrvaškega parlamenta Vladimir Seks pa je včeraj povedal, da je načrt nesprejemljiv, ker »ni pravno utemeljen«. Republika Hrvaška in Krajina naj bi namreč sklenili sporazum kot dva enakopravna subjekta, kar pa je po mnenju hrvaške vlade nekaj popolnoma nesprejemljivega in nezaslišanega. Hrvaška namreč ne more dovoliti, da bi imel del države tako visoko stopnjo avtonomije, da bi lahko deloval praktično kot država v državi. Po dragi strani pa Knin uveljavlja za Krajino status države in zato ni pripravljen sprejeti nobene rešitve, po kateri bi moralo priti do integracije z Zagrebom ali pa do vključevanja v hrvaški pravno-politični sistem. Zanimivo pa je, da je Zagreb zavrnil načrt Z4 ravno v Času, ko se približuje datum Unproforjevega odhoda iz Hrvaške. Rok za umik se namreč izteče že čez mesec in pol. V četrtek so v Zagrebu objaviti tudi izjavo ruskega zunanjega ministra Kozirjeva, ki je dejal, da Rusi svojih modrih čelad ne bodo umakniti s hrvaškega ozemlja, saj bi - po njegovem mnenju - že takoj izbruhnili novi spopadi. Za razliko od Američanov in Nemcev pa Rusi ne predlagajo nikakršne nove rešitve. Američani bodo verjetno napeti vse sile, da se bo hrvaška zahteva uresničila samo delno. Unproforju na Hrvaškem bodo skušali poiskati novo funkcijo, po določilih vvashingtonskega načrta pa naj bi modre Čelade v prihodnje opravljale vlogo nekakšne mirovne policije. Lahko pa se zgodi, da vodilni mednarodni akterji ne bodo našli skupnega jezika pri določanju nove vloge Unproforju na Hrvaškem. Zagreb vidi v izjavi Kozirjeva željo Rusije, da bi še za nekaj Časa ohranila trenuten položaj na Hrvaškem in podaljšali status quo - oziroma srbsko okupacijo - na zasedenih območjih. Darko Pavidč SEVERNA KOREJA Mladi predsednik Kim Jong il je slavil rojstni dan SEUL - Severni Korejci so ob rojstnem dnevu predsednika Kim Jong Ila z ovacijami pozdravili njegove politične odločitve, vključno z grožnjo, da bo preklical dogovor o zaustavitvi jedrskega oboroževanja. Nepredvidljivega predsednika na množično proslavo sicer ni bilo, kljub temu pa je korejska tiskovna agencija ta dan razglasila za »najsrečnejši praznik človeštva.« Na predvečer predsednikovega rojstnega dneva je zunanji minister komunistične vlade v Pjongjangu podal izjavo, v kateri omenja možnost, da se Severna Koreja ne bo držala doseženega sporazuma o jedrski oborožitvi. To naj bi se zgodilo v primera, Ce bi hotel Washington prisiliti Pjongjang, naj zaCne uporabljati jedrske reaktorje, izdelane v sosednji Južni Koreji. Ameriške oblasti so ocenile, da gre za izsiljevanje, od katerega si Severna Koreja obeta veC ugodnosti, kot je bilo dogovorjeno. Južnokorej-ski predsednik Kim Young Sam pa je za Reuter izjavil: »Ne verjamem, da se lahko Severna Koreja kar tako ogradi od doseženega dogovora. Ta dogovor potrebuje, saj je to ključ do boljših odnosov z Združenimi državami.« Grožnja severnokorejske vlade je prišla prav v trenutku, ko se pomočnik državnega sekretarja ZDA VVinston Lord odpravlja na obisk v Južno Korejo, kjer naj bi se s seulskim vodstvom pogovarjal o koordinirani politiki obeh držav na marčevskih pogajanjih s Pjongjangom. Dogovor med ZDA in Severno Korejo so podpisati oktobra lani v Ženevi. VVashington se je obvezal, da bo do 21. aprila letos Severnim Korejcem dobavil jedrske reaktorje in druge energetske vire v vrednosti 4,5 miljarde dolarjev. Pjongjang pa je obljubil, da bo prekinil svoj jedrski razvojni program, za katerega Zahod trdi, da je namenjen oboroževanju. Ameriški prestavniki menijo, da najnovejša grožnja še ne pomeni, da je dogovor v nevarnosti. Ocenjujejo, da gre zgolj za pridobivanje Cim boljših pogajalskih položajev pred naslednjim krogom pogovorov, vendar pa se je ameriška stran trdno odločila za južnokorejske reaktorje. Ti naj bi predstavljali sploh edino možnost, saj ustrezajo tudi severnokorejskim standardom. Zato podpredsednik južnokorejske vlade Kim Deok predlaga, da naj bi v pogodbo o dobavi reaktorjev vstaviti posebno klavzulo, ki bi njegovi državi zagotovila, da bo Severna Koreja sprejela njene reaktorje. Južna Koreja je tudi edina država, ki je že prevzela nase del ogromnih stroškov za oskrbo Pjongjanga z novo jedrsko opremo. Moon Ihlvvan / Reuter EVROPSKI PARLAMENT / GLASOVANJE PROTI CARINSKI UNIJI S TURČIJO Ankara si ne zasluži nagrade! STRASBOURG (dpa) - Zaradi »hudih kršitev človekovih pravic« in neustavljivega nasilja v predelih s kurdskim prebivalstvom se je Evropski parlament včeraj z veliko večino (239 glasov proti 114) izrekel proti hitri sklenitvi carinske unije med Evropsko zvezo in Turčijo. Brez soglasja parlamenta carinska unija, predvidena za 1. januar 1996, ne more stopiti v veljavo. Evroposlanci se v Strasbourgu niso izrekli o Časovni omejitvi njihove odločitve. Z njihovim soglasjem pa je te- sno povezan »napredek v smeri demokratizacije in spoštovanje Človekovih pravic«. Najverjetneje bo Evropski parlament o Turčiji ponovno razpravljal šele jaseni. V skupni resoluciji socialdemokratov, levih strank in liberalov so vlado v Ankari pozvali, naj izpelje ustavno reformo »s ciljem, da bi bolje jamčiti varovanje demokracije in človekovih pravic v Turčiji in prispevali k rešitvi ciprskega pro-blema«.Med razpravo je večina govornikov v okrogli dvo- rani zaradi grožnje Aten, da bodo uporabile pravico veta, nasprotovala temu, da bi vprašanje carinske unije povezali pogajanji o članstvu Cipra v Evropski zvezi. Krščanski demokrati so v zadnji minuti umaknili svoje soglasje k skupni resoluciji. Evroposlanci so zavrniti predlog zelenih o konkretnih predpogojih za »miroljubno rešitev kurdskega vprašanja«: izpustitev zaprtih kurdskih poslancev v turškem parlamentu, preklic izrednega stanja, možnost, da se kurdski begunci vrnejo v svoje vasi, odprava mučenja in ukinitev cenzure proti opozicijskim Časopisom. V razpravo so se vključiti poslanci vseh skupin, vsi pa so carinsko unijo slikali kot edini mehanizem pritiska, da bi turško vlado pripravili do tega, da bi bolje zaščitila človekove pravice. Nizozemski liberalec Jan Willem Bertens je strnil mnenje večine evropo-slancev v plenarni dvorani: »Tuircija tepta človekove pravice in zdaj naj bi jo se nagradili s carinsko unijo!« Revne dežele globoko razočarane nad Evropsko zvezo BRUSELJ (dpa) - Oster spor med člani- nerodno, če bi državam AKP dali manj kot cami Evropske zveze, ki se ne morejo dogo- dvanajst milijard ekujev do leta 2000. Predv-voriti o višini pomoči državam v razvoju, je sem Velika Britanija pa je zahtevala, da fi-zasenčil dolgoletno sodelovanje z najre- naneno pomoč deželam v razvoju znižajo za vnejsimi državami sveta. približno trideset odstotkov. Tudi Nemčija je Zunanji ministri EZ v torek zvečer na svo- v Bruslju opozorila na kočljivo proračunsko ji izredni seji niso našli skupnega jezika, v Ce- stanje. Predsednik AKP-držav Temba Masu-trtek pa se je že po dobri uri pogovorov kon- ku pa je na tiskovni konferenci priznal: »Zelo Calo srečanje s predstavniki sedemdesetih t. sem razočaran.« Zahtev Evropske zveze po i. AKP-držav iz Afrike, Karibov in Pacifika, demokraciji, tržnem gospodarstvu in spošto-Predstavniki držav v razvoju so bili globoko vanju človekovih pravic namreč ni mogoCe razočaram in zdaj upajo na pomoč nemškega uresničiti »v razmerah splošne revščine«, je zveznega kanclerja Helmuta Kohla. Franciji, dejal Masuku in dodal, da želi ponovno od-ki trenutno predseduje Evropski zvezi, bi bi- potovati v Borni, da bi se tam sestal samo s lo »iz političnih in etičnih razlogov« preveč kanclerjem Kohlom. AFGANISTAN / ZGODOVINA SE PONAVLJA Nove etnične napetosti Boju za oblast med Tadžiki, Talibani in Pahtuni ni videti konca ISLAMABAD - Zaradi neustavljivega napredovanja Talibanov (afganistanskih fundamentalistov) proti Kabulu postaja čedalje bolj jasno, da Afganistanu vnovič grozi etnična vojna. Potem ko so v torek Talibani zavzeli kabulsko četrt Carasjab, kjer je imel sedež vodja upornikov Gulbu-din Hekmatjar, je pričakovati, da se bosta za oblast nad Kabulom potegovalio dve struji: Pahtuni, člani talibanskega gibanja, m Tadžiki, katerih enote nadzorujejo afganistansko prestolnico. Pahtuni in Tadžiki sta največji etnični skupini, saj po številu prekašata šiitske Ha-zare, Uzbeke in Turkmene. Tadžika sta Uidi ■predsednik Burhanuddin Rabbani in njegova desna roka Ahmed Massoud. Večkrat sta bila tarča kritik, Ces da imata samo podporo ljudi, ki pripadajo njuni etnični skupini. Možje, ki zasedajo na obrambnem in notranjem ministrstvu najvišje položaje, so tudi Tadžiki in so po prepričanju blizu Massou-du. V nasprotnem tabora, tudi sovražno razpoloženim do Hekmatjarjevih somišljenikov, imajo velik vpliv Pahtuni, zato ne preseneča Hekmatjarjev hiter umik iz predmestja Kabula, saj se je tako izognil položaju med dvema ognjema - Talibani in Tadžiki. Po drugi strani nekateri dobro obveščeni viri poročajo, da se veC Hekmatjarjevih poveljnikov, etničnih Pahtunov, ni pripravljeno bojevati s svojimi »brati« Pahtuni, ki podpirajo Talibane. Po nepotrjenih infor- macijah naj bi bil Pahtun tudi poveljnik predsednikove vojske Rabbaniju Rasul Bajat, vendar naj bi se priključil Talibanom, kar naj bi bil znak, da prihaja do oblikovanja etničnih vojsk. Nevarnost etničnih spopadov se je prvič pokazala po padcu komunističnega režima aprila 1992, ko so se v boju proti Hekmatja-jevi vojski združiti borci treh etničnih manjšin. Ker nikoli ni poudarjal etnične pripadnosti svojih privržencev, med He-kmatjarjevimi somišljaniki doslej ni prišlo do razdora. Potem ko je pred dvema stoletjema nastala država Afjgancev, so ji vedno vladati Pahtuni; tudi zadnji predsednik, komunist Najibulah, je bil Pahtun, znan po svoji spretnosti, da je rivalstvo etničnih skupin obrnil v svojo korist. Massoud, po rodu s severa države, heroj iz afganistansko-sovjetske vojne (1979-1989), je prevzel nadzor nad Kabulom po Najibulahovem odstopu in prekinil tradicijo, po kateri so vedno vladati Pahtuni. Leta 1929 je neki Tadzik, imenovan Batha-e Sa-qao (sin prinašalca vode), prekinil pahtun-sko tradicijo oblasti in prevzel nadzor nad Kabulom. Po devetih mesecih ga je z oblasti vrgel Pahun Nadir Sah, oče kralja Zahe-rja Šaha, ki je živel v izgnansvu v Rimu. Saqao je doletela smrt z obešanjem in zno-va so prišli na oblast Pahtuni. Massoud zagotavlja, da se zgodovina ne bo ponovila. Hcrve Clerc/AFP SVET Petek, 17. februarja 1995 RUSIJA / ZASEDANJE PARLAMENTA Boris Jelcin se izogiba odgovornosti MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je v včerajšnjem govoru pred parlamentom podvomil v uspeh celotnega ruskega sistema: menil je, da oboroženene sile niso dovolj izurjene, da je pravni sistem neučinkovit in birokrati skorumpirani. Svoji osebni odgovornosti za razmere v državnem vrhu se je izognil. Ta dolgo pričakovani nagovor narodu, ki je bil že dvakrat prestavljen zaradi zdravstevenih težav in na-jnigovanj, da je predsednik jzgubil nadzor nad oblastjo, je Jelcin dobro pripravil; Čeprav je govoril monotono, je bil njegov glas odločen. Bolj bojevit je bil le zadnji del govora, ki je trajal približno petnajst minut in v katerem je kritiziral posredovanje ruskih oboroženih sil v »secesionisticni CeCe-biji«. Napad na račun »pomanjkljive izurjenosti in pomanjkanja koordinacije ter slabe tehnične pripravljenosti« v oboroženih si- lah ni bil posredno namenjen vrhovnemu vojaškemu poveljstvu, paC pa le nekaterim posameznikom, odgovornim za številne spodletele akcije v Čečeniji. »Reforme v oboroženih silah potekajo prepočasi,« je dejal. Predsednik je hkrati tudi poveljnik oboroženih sil in izdaja vse pomembne ukaze, zato je prišlo do posredovanja v Čečeniji po Jelcinovi odločitvi, ki se je za ta korak odločil z obrazložitvijo, da je treba ohraniti rusko ozemeljsko celovitost. Hkrati je Dudajevo vodstvo označil kot »skupino kriminalcev«, NOVICE ta ogroža mirovni proces na Severnem Irskem LONDON - Včerajšnje izjave katoliških in protestantskih politikov so vnovič ogrozile mirovna prizadeva-nja na Severnem Irskem. Pet mesecev po Irini enostranski razglasitvi premirja je Mitchel McLaughlin, gbneralni sekretar Sinn Feina, političnega krila Ire, v intervjuju za BBC izjavil, da Ira nikoh ni obljubila, da bo dokončno prenehala z nasilnimi akcijami za dose-§° svojih političnih ciljev. McLaughlin je še dodal, ba Sinn Fein ne bo odstopil od načrta vnovične združitve Severne Irske z Republiko Irsko. Sevemoir-ski protestanski unionisti pa so v pismu britanskemu Premiero Johnu Majorju opozoriti, da ne bodo privo-bn v predajo province Dublinu, (dpa) |rak kljub sankcijam OZN •zvaža nafto h®W YORK - Irak kljub sankcijam OZN na dan izvo-^ tudi do 200 tisoč sodčkov (sodček vsebuje pribli-jteo 159 litrov) nafte, je v včerajšnji izdaji zapisal xte'A' York Times, ki se sklicuje na izjave vodilnih brož v svetovni naftni industriji. Poznavalci razmer °cenjujejo, da so IraCani, predvsem posamezniki, s to Prepovedano trgovino zaslužiti že približno 800 mi-bjonov dolarjev. Nafto naj bi preprodajati najblizji sodelavci Sadama Huseina in voditelji iraških Kurdov, Pfek njihovega ozemlja pa menda v TuCijo potujejo deti konvoji tovornjakov, otovorjenih s Črnim zlatom. Kupce najbolj privlači nizka cena iraške nafte, saj sodček stane le od osem do deset dolarjev, medtem Ko je sodček enako kakovostne nafte na svetovnem Tgu vreden 14 dolarjev. Pred uvedbo mednarodnih sankcij proti Iraku je ta država dnevno izvozila pri-bbžno 2, 5 milijona sodčkov nafte in na leto zaslužila tudi do 12, 7 milijarde dolarjev, (dpa) Havel in Weiszacker dobila katalonsko nagrado BARCELONA - Češki predsednik Vaclav Havel in bekdanji nemški predsednik Richard von Wei-szacker sta letošnja dobitnika »Menarodne nagrade Katalonije«. Odločitev žirije, ki jo vodi ministrski Predsednik Katalonije Jordi Pujol, so razglasiti vCeraj. Nagrado, vredno 13 milijonov pezet, so letos podelili Ze sedmič, namenjena pa je politikom, ki so narediti največ za dobrobit svojih državljanov, (dpa) Sto tisoč pogrešanih v Latinski Ameriki CIUDAD DE GUATEMALA - V gvatemalski prestolnici so se včeraj sestali sorodniki žrtev političnega nasilja iz evdnih držav Latinske Amerike. Po podatkih udeležencev 1,: 4™—ti— r-Nl„ 0..1 bb ] vatemate> Hondurasa in Mehike, je v zadnjih dese ,. tetih v Latinski Ameriki izginilo vec kot sto tisoč po učnih nasprotnikov tamkajšnjih režimov. »Spregovori mO V imemi UR ti oni*. iTrnTiiiliVi CT, mtcrriolr-n, r ti on. olumbijcev, Čilencev, HonduraCanov, Perujcev in pc |rešanih iz drugih držav,« je izjavila Alicia Garcia i arvadorja. Predsednica Združenja svojcev aretiranih i ginulih v Latinski Ameriki (FEDEFAM) Pamela Pere ’ ^ Prihaja iz Čila, pa je v svojem govom za nastale n zmore v Latinski Ameriki obtožila ZDA. (dpa) Predsednik Jelcin je včeraj ostro kritiziral rusko vojsko (Foto: AP) ki se prav nic ne razlikuje od kolumbijske narkomafi-je, Čečensko območje pa sodi v »zlati azijski trikotnik«, kjer pridobivajo ogromne količine heroina, zato je država prisiljena posredovati,« je poudaril Jelcin. V skladu z ustavnimi določili predsednik v svojem nagovoru narodu ne sme napovedovati sprememb v vladi. V besedilu, ki so ga včeraj dobiti parlamentarci, je Jelcin kljub temu napovedal nekatere notranje spremembe, do katerih naj bi v prihodnjih mesecih prišlo zaradi »reform v oboroženih silah«. V medijih se šušlja tudi o novih imenih na Čelu ruske armade, v notranjem ministrstvu in protiobveščevalni službi. Se pred kritiko na račun oboroženih sil, je Jelcin ocenil delovanje vseh drugih državnih služb; po njegovih besedah je birokratski pravosodni aparat v »globoki krizi«, saj kriminal narašča, nekateri funkcionarji pa »se bolj zanimajo za komercialne posle«. Prizanesel ni niti varnostnim organom, »ki jih razjeda korupcija«. Kot sodnik in pridigar je odgovoril tudi vsem, ki mu očitajo samodrštvo, saj naj bi vrhovni razsodnik vedno odločal o najpomembnejših državnih zadevah. »Ruska oblast bo učinkovita le, Ce bo njena politika jasna in predvidljiva, Ce ne bo samovoljna in nespo- sobna,« je poudaril, vendar ni niti z besedo omenil svoje prihodnje strategije. Da bi se izognil »nevarnostim totalitarizma«, se je zadovoljil z izjavo, da je »treba spodbujati demokratične dejavnosti v državi« ter poudaril, da morajo državljani »poznati svoje pravice« Glede posredovanja v Čečeniji je predsednik komunistične partije Genadij Zju-ganov Jelcinov govor kritično ocenil, ker je bil »brez jedra«, saj ni bila »omenjena nobena prioriteta.« »Za napake čečenske intervencije mora plačati vrhovni poveljnik oboroženih sil,« je dejal zunaj parlamentarne dvorane, »to pa pomeni Boris Jelcin.« Paola Messana / AFP Nova poljska vlada se ne bo bistveno razlikovala od stare VARŠAVA - Poljski Časopisi so vCeraj pisali, da bo nova poljska vlada, ki jo sestavlja nekdanji komunist Jožef OIeksy, zelo podobna dosedanji vladi predsednika kmečke stranke Wal-demarja Pavvlaka, in sicer tako po programu kot po ljudeh, ki bodo zavzeli ministrske položaje. Leve stranke, ki sestavljajo Zvezo demokratične levice, in Kmečka stranka, so v sredo podpisale nov koalicijski sporazum, po katerem si bodo prizadevale za razvoj gospodarstva, administrativno in socialno reformo, javno varnost, spremembo pravosodnega sistema ter delovale za vključevanje Poljske v evropske integracijske tokove. »Nova vlada bo torej nadaljevala zaCete spremembe,« je podpis sporazuma komentiral Jožef 01eksy. Po uradnih virih bodo v novem vladnem kabinetu imeli nekdanji komunisti devet ministrov, osem pa dani Kmečke stranke. V vladi tako ostajajo nekateri sedanji ljudje, med njimi Grzegorz Kolodko (finacni minister), VVlodzimierz Cimoszevvicz, pravosodno ministrstvo, Wieslaw Kaczmarek, minister za privatizacijo, Barbara Blida, Boguslavv Liberadzki, Le- slek Miller ter Jacek Zochovvski, vsi elani Zveze demokratične levice. Kmečka stranka naj bi ohranila enega od podpredsednikov vlade (v Pavvlakovem kabinetu je imela tri), in sicer naj bi svoj položaj obdržal Aleksander Luczak. Kmečka stranka naj bi po napovedih obdržala ministrstva za mednarodno gospodarsko sodelovanje, kmetijstvo, kulturo, izobraževanje, komunikacije, okolje in načrtovanje, vendar naj bi ministrske položaje prevzeli sedanji pomočniki ministrov. 49-letni OIeksy, predsednik sejma, se je že sestal s predsednikom VValenso, s katerim sta se pogovarjal o kandidatih za zunanjega, obrambnega in notranjega ministra. VValensa mu je predlagal svoje tri kandidate - Zbignievva Okenskega za obrambnega, Andrzeja Milczanovv-skega za notranjega in Andrzeja Ananicza za zunanjega ministra. V skladu z zakoni mora sejem glasovati še o predlogu o nezaupnici Pavvlakovi vladi in 01eksyjevi kandidaturi. Ce bodo poslanci predloga sprejeli, mora 01eksy v 21 dneh sestaviti novo vlado, ki jo mora nato potrditi še predsednik VValensa. Stanislavv VVaszak/AFP O čem pišejo drugje po svetu O Borisu Jelcinu »Ruski predsednik je imel govor v parlamentu. Ostro je napadel rusko vojsko, ki naj bi bila po njegovih besedah najveeji krivec za neuspeh Čečenskega posredovanja. Poleg tega je Jelcin opozoril Zahod, da mednarodno politično prizorišče nujno potrebuje sodelovanje Rusije: slednje so kljucni stavki Jelcinovega govora pred obema domovoma ruskega parlamenta ... Jelcin je pojasnil, kaj se je v Rusiji dogajalo in kaj se še dogaja. Svetu je zagotovil, da demokratični eksperiment v Rusiji ni na mrtvi točki. Decembra letos naj bi izvedli parlamentarne, junija naslednje leto pa predsedniške volitve. Toda mnogi napovedujejo možnost, da bodo zaradi Čečenskega poloma volitve prestavili ali pa celo razveljavili.« (Corriere della Sera, Rim) O mejnem sporu med Perujem in Ekvadorjem »Nejasen potek mej je vedno znova razlog za sovražnosti. V vojni leta 1941 je Ekvador izgubil znaten del teritorija, ki ga je imel za svojega. Pri tem se je skliceval na (nikoli natančno določene) meje starih španskih podkraljevin. Danes imajo latinskoameriške države natančno določene meje, vendar še vedno obstajajo tudi sporna območja, na primer svemi Čile. Vnovični izbruh sovražnosti med Perujem in Ekvadorjem je še enkrat pokazal, da je treba natančno določiti vse meje tudi zato, da bi se ohraniti mir v Latinski Ameriki ... Primer te vojne, ki naj bi bila po zadnjih poročilih skoraj končana, bi moral vladam dati vedeti, da morajo v večji meri podpreti razvoj neke bratske kulture s sosednjimi državami. Nacionalistični glasovi, ki jih je bilo slišati v nekaterih mestih, pa so zelo zaskrbljujoči.« (El Pais, Madrid) O poljskih politikih »Volja, da bi v dobrobit države vsaj začasno pozabiti na svoje osebne ambicije, je pri poljskih politikih kaj malo razvita - in to na obeh straneh ... Zdaj se jim maščuje dejstvo, da so vprašanju, kakšen politični sistem naj dobi Poljska, posvetiti premalo Časa. Prehodna ustava pušCa odprtih preveč vprašanj, ki se nanašajo na to, kdo ima v bistvu oblast v rokah . Obe strani si sedaj skušata ta pravilia razlagati po svoje. Dejstvo, da kompromis ni možen, bi moralo ljudstvo zbuditi iz njegovega političnega spanca. Ob naslednji priložnoti je treba izvoliti druge ljudi, kar bi podučilo tistega enega (VValenso), kot tudi ostale (njegove nasprotnike).« (Die Welt, Berlin) O Mehiki »Namesto da bi z odločnimi dejanji vzbudil zaupanje, Zedillo zdaj Mehiko in njene partnerje znova pušča v negotovosti. Odkar je mehiška vojska začela novo ofenzivo v Chiapasu, je minil komaj en teden, in ze so opustiti svoj poglavitni cilj - aretacijo vodij zapatisticne osvobodilne vojske. Namesto tega pa so izpolniti eno bistvenih zahtev zapatisti-Cnih upornikov: odstavili so spornega guvernerja Chiapasa, Robleda. Zato Zedillo sedaj upa, da se bodo uporniki vnovič vrniti k pogajalski mizi. - Zelo težko je razumeti dogajanja v Chiapasu.« (Neue Ziircher Zeitung, Ziirich) O Bosni »Za diplomatsko rešitev bosanskega spora sta pomembna predvsem dva datuma: 31. marec in 30. april. Zadnji dan marca naj bi se pričel umik modrih Čelad iz Hrvaške in to pomeni, da bodo Hrvati in krajinski Srbi prepuščeni sami sehi. Tridesetega aprila pa se izteka pogosto kršeno premirje, ki so ga podpsali Muslimani in Srbi v Bosni. Z drugimi besedami: eksplozija je programirana. Prej ali slej. Zdaj smo sredi februarja. Francozi skušajo od Amerike dobiti zeleno luC za mirovni nacrt po sistemu korenčka in palice, torej za zadnjo možnost rešitve bosanskega spora. Na papirju je seveda vse možno. Tudi to, da si ustvarijo Cisto vest, s pomočjo katere lahko kasneje trdijo, da so poskušali doseči nemogoče.« (Demieres Nouvelles d’Alsace, Strasbourg) REPUBLIKANSKI KONGRES BI RAD ZMANJŠAL PRISPEVKE OZN IN OKREPIL NACIONALNO OBRAMBO Drugačna vloga ZDA v svetu Bela hiša opozarja na katastrofalne posledice zakonskega predloga V drugi zapovedi politične biblije ameriških republikancev, »pogodbe z Ameriko« Nevvta Gingricha in njegovih konservativnih prijateljev, piše, da nočejo nobenih ameriških vojakov pod poveljstvom Združenih narodov, zato pa žetijo okrepiti obrambno pripravljenost ZDA. Zmagovalci novembrskih parlamentarnih volitev ne držijo križem rok: v ameriškem kongresu že kroži zakon, zaradi katerega se demokratski Beli hiši in State Departmentu, generalnemu sekretarju Združenih narodov in voditeljem številnih držav sveta dvigajo lasje. Zakon o oživitvi nacionalne varnosti naj bi preprečil predsedniku, da pošlje ameriške državljane v enote modrih Čelad, korenito zmanjšal ameriške prispevke Združenim narodom in sredstva prenesel na razvijanje novih vojaških sistemov za obrambo ZDA, predvsem za zračno obrambo pred sovražnimi izstrelki vseh vrst. Poleg tega republikanci zahtevajo, naj vojaška zveza Nato takoj sprejme med svoje vrste nekaj vzhodnoevropskih držav. Po njihovem mnenju je računanje na reformistične sposobnosti ruskega predsednika Jelcina popolnoma napačno in je zdaj zadnji Cas, da mu Nato z zaščito Poljske, Češke, Madžarske in najbrž tudi Slovaške pove, kje so meje ruskih apetitov. Zunanji minister VVarren Christopher in obrambni VVilliam Perry sta ostro nastopila proti predlogu novega zakona in zatrdila, da bi omejitev predsednikove svobode pri odločanju o mednarodnih strateških vprašanjih ogrozila, ne pa oživila ameriško varnost. Poudarila sta, da so predsedniki od Hanyja Trumana do Georgea Bu- sha učinkovito uporabljali Združene narode, Ce je bilo treba. Cena, ki jo za to Združenim narodom plačuje VVashington, po njunem mnenju ni previsoka, pa Čeprav ZDA prispevajo v blagajno mirovnih operacij OZN kar Četrtino vsega denarja. Poleg tega naj bi nacrt novih satelitskih sistemov obrambe pred sovražnimi izstrelki, ki močno spominja na vojne zvezd Ronalda Reagana, preveč obremenil proračun v Času, ko v ZDA demokrati in republikanci tekmujejo v priseganju na uravnoteženost državne porabe. Ta del zakona so v sredo že ubili demokratski politiki v predstavniškem domu, ki so dosegli dopolnilo, da je razvijanje sedanjih protiraketnih sistemov boljše od novih, nepreverjenih. Toda razprav o prihodnji strateški in zunanjepolitični usmerjenosti Združenih držav s tem zanesljivo še ni konec. Ze mogoCe, da je zavzemanje za zmanjšanje ameriške vloge v svetu kratkovidno in potencialno nevarno. Toda zagovorniki drugačne zunanje politike ZDA imajo tudi nekaj dobrih argumentov. Vojaška zveza Nato dejansko nima veliko možnosti za preživetje, Ce ne bo pred nedemokratičnimi silami branila vse Evrope. Poleg tega so Američani bolj razočarani nad zahodno nesposobnostjo ureditve položaja na Balkanu od Zahodnih Evropejcev in tudi očitki Združenim narodom so pogosto zelo upravičeni. Republikanci bodo izpolnili drugo zapoved svoje pogodbe z Ameriko, Ce bodo prenehali zagovarjati nevarni izolacionizem, ki so ga tudi Američani drago plačali v dveh svetovnih vojnah tega stoletja, in OZN prisilili v razmišljanje o pomanjkljivostih, ki jih ni malo. Barbara Kramžar Medtem ko predsedniki igrajo golf, senatorji napadajo predsedniške pristojnosti (Foto: AP) INDIJA / ORGANIZACIJA PALIT SENA JE 2ENSKAM NEDOTAKLJIVIH RAZDELILA PUŠKE NAJSTAREJŠI KROKODIL Ponižane ženske z orožjem v roki branijo svojo časi V Biharju so pripadniki višjih kast sedaj končno postali previdnejši PATA (INDIJA) - V somraku kolibe iz slame in blata 35-letna kmetica s puško v roki govori o Phoola Devi, »kraljici banditov«, ki je postala vzornica za vse ženske »nedotakljivih« in simbol indijskih protislovij za ves zahodni tisk. Zenske te borne in revne vasi v osrčju Biharja, kjer je Buda prvič pridigal in kjer je vladal mirovniški kralj Ašoka, so se uprle, ko so latifudisti pred enim letom neko njihovo vascanko prisilili, da je gola šla skozi vas. To je običajna kazen, ki jo mogotci indijskega podeželja naprtijo revnim ženskam. »Nismo protesirale, ker so bili oboroženi,« je povedala neka vašCanka. Zglasile smo se pri doktorju Sathyanandu Sharmi, bivšemu kirurgu, ki se je odpovedal svojemu poklicu, tako da bi lahko pomagal najrevejšim. Da bi odpravil »rakasto tvorbo nedotakljivosti«, po kateri mora dobra polovica Indijcev zaradi grehov v prejšnjih življenjih kot živali živeti v najhujši bedi, je Sharma pred tremi leti ustanovil politiCno-vojaško organizacijo Dalit Sena. »Samo strah bo pri-silil višje kaste, da se bodo spremenile in spoštovale pripadnike nižjih kast,« trdi Sharma. Njegova organizacija je ženskam kaste nedotakljivih razdelila 2.800 pušk, za boj pa usposobila 3.700 žensk. Pobuda je bila kot kaže uspešna, ker so po oborožitvi žensk pošali pripadniki višjih kast previdnejši. »Kraljica banditov« Phoolan Devi med tiskovno konferenco v New Delhiju. (AP) Preživel je obe svetovni vojni in revolucijo V Jekaterinburg je prispel po zaslugi carja Nikolaja II. MOSKVA - Preživel je oktobrsko revolucijo, državljansko vojno, dve svetovni vojni in padec komunizma, pred enim tednom pa je zaradi srene kapi v 115. letu starosti umrl Kolia, najstarejši krokodil Rusije in verjetno vse Evrope. V Rusijo je ta nilski krokodil z nekim cirkusom prispel, ko je imel le 5 let. Car Nikolaj H. ga je kupil in podaril živalskemu vrtu v Jekaterinburgu, kamor je zahajal s carsko družino in kjer ga je leta 1918 doletela nasilna smrt. Carju v Čast so ga poimenovali v Ko-lio (ljubkovalno ime za Nikolaja). To ime je ohranil tudi po revoluciji, ko je Jekaterinburg postal Sverdlovsk. Biologi se sedaj čudijo, kako mu je uspelo tako dolgo živeti. Povprečna življenjska doba za nilske krokodile je namreč od 80 do 90 let. Prav tako so bile izredne njegove razsežosti, saj je meril kar šest metrov. V naravnem okolju lahko srečamo tudi /-metrske krokodile, v živalskih vrtovih pa so že 5-metrski prava redkost. Zadnja desetletja je živel v ogrevani kletki, a prva njegova leta v Rusiji so bila bržkone izredno huda, ker se je moral privaditi na ostre ruske zime. V Jekaterinburgu ga vsi objokujejo, saj je bil pravi simbol njihovega živalskega vrta. NOVICE Eksplozija v nemški tovarni BONN - V eksploziji, ki se je pripetila v kemični to-vatni pri Essnu je umrl en delavec, veC pa je bilo ranjenih. Tovarna proizvaja barve, požar pa je povzročil veC milijonov mark škode. Vzroki eksplozije za sedaj niso znani. Trčenje v Rokovskem prelivu LONDON - Med vojaško vajo, ki poteka te dni v Rokavskem prelivu, je včeraj portugalska podmornica zadela v tovorno ladjo. Portugalska podmornica Barracuda je pri dviganju na površje zadela ladjo in si pri tem poškodovala periskop in globinsko krmilo. Usmrtitev v Teksasu HUNTSVDLLE - V teksaški kaznilnici Huntsville so včeraj izvedli smrtno kazen nad 51-letnim Billyjem Connom Gardnerjem, ki je pred 12 leti umoril natakarico. Usmrtili so ga s strupeno injekcijo. Gard-ner je že šesta oseba letos, nad katero so izvedli smrtno kazen v Teksasu. TAJVAN / KER NI BILO PROTIPOŽARNIH VARNOSTNIH NAPRAV IN NE ZASILNIH IZHODOV Polemike po požaru v karaoke restavraciji Podobna tragedija se lahko ponovi TAIPEH - Po katastrofalnem požaru, ki je v neki karaoke restavraciji v osrednjem taivanskem mestu Taichungu terjal 64 življenj in 12 ranjenih oseb, so v tej otoški državi izbruhnile polemike, ki jim ni videti konca, ker bi se lahko podobne tragedije ponovile vsak trenutek. Trinadstropna Gasilci nosijo truplo iz taichunske karaoke restavracije »Dobrodošli«. (Telefoto AP) stavba je namreč imela samo ena izhodna vrata, v njej ni bilo zasilnih izhodov in ne protipožarnih varnostnih naprav. Redki preživeli trdijo, da je to bila prava jeklena past, saj so bile nad pritlično restavracijo še sobice za karaoke. Takih javnih lokalov pa je na Tajvanu kar precej, tako da je le vprašanje Časa, kdaj se bo podobna tragedija ponovila. Tajvanski premier Lien Chan je priznal, da so dobršen del zgradbe VVeierkang (Dobrodošli) zgradili brez gradbenih dovoljenj in v posmeh najosnovnejšim varnostnim in protipožarnim kriterijem. Napovedal je tudi, da bodo najstrozje kaznovali krivce za to tragedijo. Kot kaže, pa so za tako stanje posredno krivi tudi nezadostni zakonski predpisi. Zadnje Čase so oblasti poskušale preveriti dejansko stanje v tajvanskih javnih lokalih, rezultati pa so bili pošastni. Od 920 javnih lokalov v Taichungu bi jih morali zapreti vsaj 815, ker niso spoštovali varnostnih standardov. Podoben položaj pa je tudi v glavnem mestu Taipehu in v ostalih tajvanskih mestih. NiC Čudnega torej, da je bilo od leta 1991 v Tajvanu kar 35.754 požarov, ki so terjali življenje 1.321 oseb. Za take številke pa niso krive samo pomanjkljive in zastarele električne napeljave in nezadostni varnostni sistemi, krivo je tudi obnašanje ljudi, ki se požvižgajo na najosnovnejša pravila obnašanja. Vz- roki taichunskega požara še niso povsem jasni, a med ljudmi prevladuje prepričanje, da je požar zbruhnil zaradi gorilnika na plinsko jeklenko v baru restavracije, ki se je nahajal v neposredni bližini hitro vnetljivih materialov. NiC Cudega torej, da sedaj ljudje trdijo, da jih bo kdo le s težavo prepričal, naj gredo na kosilo v kako restavracijo podobno VVeierkangu, ker je bolj priporočljivo jesti kar na ulici. Taichunski požar je namreč marsikomu odprl oCi, saj so se do sedaj predvsem mladi požvižgali, ko jih je kdo opozarjal, da je obiskovanje takih lokalov pravi hazard. Sedanja tragedija potrjuje obenem prepričanje, da imajo Kitajci, pa naj bo to v LR Kitajski ali v nacionalističnem Tajvanu, zgrešen odnos do protipožarne varnosti. Skoraj dve uri so se gasilci mučili, preden so bili kos razbeljenim jeklenim strukturam. (AP) JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA / MALODUŠJE Lokalne volitve ne zanimajo nikogar JOHANNESBURG - Prelivanje krvi, malodušje in bojkoti resno ogrožajo lokalne volitve v Južni Afriki. Te naj bi dokončno izbrisale zadnje ostanke nekdanje politike rasnega razlikovanja. Aprila lani je več kot 20 Bilijonov ljudi sodelovalo na zgodovinskih prvih ve-Crasnih volitvah. Po oktobrskih raziskavah sodec bo Ba lokalne volitve prišla le peSCica volilcev Potem ko so splošne volitve opravile z belo nadvlado na državni in okrajni lavni, je večina mestnih svetov Se vedno v rokah Politikov iz Časa apartheida. Kljub temu je kar 98 odstotkov volilcev povsem brezbrižnih do bližajočih se lokalnih vohtev. V najbogatejšem in najbolj gosto Baseljenem okraju Gauteng že razmišljajo o tem, da bi glasovanje prestavili. Odpoved bi bila po besedah Predsednika vlade Tokya Sexwale zelo npvarna, saj So te volitve še zadnji Bianjkajoči člen na poti v demokracijo, potem ko so državne in okrajne vlade že izvolih. V provinci KvvaZulu-Natal, kjer ima oblast glavna nasprotnica Afriškega narodnega kongresa (AFC), stranka Zulujev Inkatha, vohtve ogroža nasilje. Poleg tega so plemenski poglavarji pozvali svoje podanike, naj se ne prijavljajo oblastem, dokler v državo ne bodo prišli tuji posredniki in poskušali rešiti težave v zvezi z ustavo. Vladni predstavniki menijo, da tuji posredniki niso v nikakršni zvezi z volitva- mi. Po njihovem mnenju se pravi razlog skriva v tem, da se plemenski poglavarji, ki so zvesti Inkat-hi, bojijo demokratizacije. Uspešno izvedene volitve, bi namreč utegnile zmanjšati njihovo moc. Januarja so zabeležili 109 pohtiCnih umorov, kar je največ po veCrasnih volitvah. »Rast nasilja je zelo podobna tisti pred splošnimi volitvami v okraju KvvaZulu-Natal in resno ogroža izvedbo glasovanja na lokalni ravni,« ugotavlja komisija za človekove pravice. V drugih provincah se ukvarjajo z drugačnimi težavami. Apatija in popolna neobveščenost o smislu teh volitev prevladujeta na zahodu države, ki ga obvladuje bela Nacionalna stranka. Država je zato plačala štiri miljone dolarjev za izobraževanje nepoučenih volilcev, razen tega pa je najela tudi znane oglaševalske agencije. Na volitvah bodo sodelovale ANC, Nacionalna stranka, Buthelezijeva Inkatha, bela desničarska Fronta za svobodo in manjša liberalna Demokratska stranka. Najbrž se jim bo pridružila še bela Konservativna stranka, ki je bojkotirala prejšnje volitve. Manjše število volilcev bo morda prineslo nekaj prednosti manjšim strankam. Nižja volina udeležba bo šla tudi na račun nei-zpolnjenjih sanj mnogih, ki so veliko pričakovali od splošnih volitev. Nekateri pa se niso prijavili na volilne sezname preprosto iz strahu pred davki in drugimi dajatvami. David Tucker / Reuter Na prvih večrasnih volitvah v JAR aprila lani je sodelovalo več kot 20 milijonov ljudi, za letošnje lokalne volitve pa se zanimata le dva odstotka prebivalstva KENIJA / KORUPCIJA IN NASILJE Vladavina staronove elite Pluralizem spodbuja plemenske spopade, trdi predsednik Moi VVEBUVE - Kenija je pred dvemo letoma izvedla prve večstrankarske vohtve. Zahtevale so jih zahodne države, ki so se nadejale spremembe političnega razmišljanja in začetek nove ere pluralizma. Toda večina meni, da je Kenija v resnici Se vedno enopartijska država, prepredena s korupcijo. Svoboščine, zagotovljene z ustavo, so v tem trenutku le mrtva Črka na papirju. Vladajoča elita in opozicija ne izbirata sredstev za zastopanje svojih - nasprotujočih si - stalisc. Ob dopolnilnih vohtvah v kmetijski provinci Webuye so volilci temu območju določili status voline enote. To pa se je zgodilo šele po izbruhu nasilja, v katerem je pogorelo najmanj 36 hiš. DomaCi-Bi so prebičali nekaj ministrov in visokih vladnih uradnikov, kamenjak njihove avtomobile in jih obtoževali, da so Podkupovali volilce. »Vsota, s katero so hoteli podkupovati, je bila res nesramno velika,« trdi vodja kenijske opozicije Michael Kijana VVamalvva. »Tudi državna vozila in vladne uradnike, ki so jih financirah davkoplačevalci, je vladajoča stranka uporabila za zmago na teh vohtvah. To je najhujša oblika podkupova-Bja in zlorabe pooblastil.« Nasilje je bržkone pokopalo vse možnosti, da bi vladajoča stranka KANU prevzela oblast v tej gosto poseljeni provinci. Etnični spopadi, tako značilni za afriške razmere, so v Keniji novost. Izbru- hnili so leta 1991, ko je predsednik Daniel Arap Moi ukinil 17-letno vladavino ene stranke v tej državi. V regiji Rift Val-ley je bilo med letoma 1991 in 1993 ubitih najmanj tisoč ljudi, 250 tisoč pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Boji potekajo med Moijevi Kalenjini in sorodnim plemenom Masaji proti večinskim plemenom Kikuyu, Luo in Luhya. Moi trdi, da politični pluralizem povzroča plemenske spopade, medtem ko mu akademiki nasprotujejo. Po njihovem mnenju težave nastopajo ravno zaradi tega, ker reforme niso šle dovolj daleč. Kivutha Kihvvana, profesor z univerze v Nairobiju, predlaga, naj bi zakonske spremembe upoštevale neodvisnost volilnih komisij in zmanjšale absolutno oblast, M jo uživa predsednik. Treba bi bilo dovoliti zasebne televizijske in radijske postaje ter ukiniti cenzuro v tisku. Manjka tudi popoln zakon glede pripora, gospodarskih zločinov in možnosti upora. Boji se, da bo nasilje odvrnilo tuje vlagatelje. S tem, ko je provinca Webuye ostala v opozicijskih rokah, je izgubila možnosti, ki jih je v primeru volilne zmage obljubljal Moi. Neurejena naselja zunaj mest bodo takšna tudi ostala. Kenijski zasuk k parlamentarni demokraciji Zahod nagrajuje z 40 miljoni dolarjev mesečno. To je že prineslo prve rezultate. Gospodarska rast je bila leta 1994 kar triodstotna. Manoah Esipisu / Reuter V Provinci Webuye so jezni volilci pretepli podkupljive vladne uslužbence Južnoafričanke zdaj lahko oblečejo uniforme VVONDERBOOM - Veliko temnopoltih južnoafriških žensk, med njimi tudi mnoge, Id so se z orožjem bojevale proti apartheidu, je pristopilo k novi vojski. V Južni Afriki so bili nekoč v obrambnih silah samo moški, po novi vojaški zakonodaji pa lahko uniformo oblečejo tudi Zenske, predvsem tiste, ki so se v vrstah upornikov bojevale za osvoboditev Južne Afrike. Zdaj se urijo pod budnim vodstvom nekdanjih sovražnikov, kalasnike so zamenjale manjše puške domaCe izdelave. Tečaj vojaških veSCin obiskujejo v 5. vojaški bazi v VVonderboomu blizu Pretori-je. Po uspešno opravljenem splošnem pouku bodo razmeščene v južnoafriške vojaške baze. Urjenje vodijo belke z vojaško izobrazbo, ki so se tudi morale prilagoditi novim razmeram. »TeCaj je novost tako za belke kot temnopolte rekrutinje. Spoznavam povsem nove veščine, ki jih nekatere belke že dobro obvladajo,« je povedala temnopolta desetarka, inštruktorica Maria Phuthane. Poudarila je, da temnopolte rekrutinje sprva niso hotele pristati na urjenje pod vodstvom belk, vendar so te spremenile svoj odnos do temnopoltih, zato zdaj ni nobenih težav. Novembra lani so po ukazu predsednika Mandele zaradi nediscipline iz vojske odpustili 2200 nekdanjih gverilcev, med njimi tudi nekaj žensk. Ti so bili nezadovoljni s slabimi plačami, življenjskimi razmerami v vojašnici Wal-mansthal in napovedmi, da se bodo priključili redni južnoafriški vojski. Nova ustava določa enakost med moškim in žensko tudi v oboroženih silah. »Včasih so se ženske urile le s pištolami majhnega kalibra, zdaj se učijo streljati s pištolami R4 in lahkim topništvom,« je povedal polkovnik Broekies van Broakhuizen. Poudaril je, da rekruti kljub napornemu programu in nižjim plačam, kot so jih pričakovali, niso razočarani: spoznali so, da v vojski ne morejo obogateti. Ženske v rjavih uniformah, po obrazu namazane z maščobo varovalne barve, se privajajo vsem načinom bojevanja in seznanjajo z različnimi vr- stami orožja, tudi protitankovskimi raketami in 60-milimetrskimi izstrelki. Heidi Gunter, ki ima Cin stotnika, je povedala, da je večina rekrutinj starih med 27 in 32 let. V nekaterih nalogah so dosegle celo boljše rezultate kot moški. »Ženske prenesejo občutno veC kot moški in so nekatere naloge sposobne tudi bolje opraviti,« je dodala. »Menim, da nas Caka lepa prihodnost, Čeprav integracija ni bila lahka, kajti prišlo je do združih/e različnih stališč in oborožitve,« je povedala poroCni-ca Daisy Chiloane, ki je končala šolanje na vojaški šoli v Pretoriji. Med slušatelji-cami so bile ženske iz različnih okolij, nekatere so že imele vojaške izkušnje, zato so le izpopolnile svoje znanje branja zemljevidov, signaliziranja, vojaške taktike in vojaške zakonodaje. »Zdaj se učimo metod novega obrambnega sistema... Za nas je nov tudi zato, ker imajo ženske enake možnosti za opravljanje vojaškega poklica,« je povedal podporočnik Mike Fullard iz pretorijske šole za vojaške kadre. Lesley VVroughton / Reuter SUDAN / DVAJSET LET DRŽAVLJANSKE VOJNE Muslimani proti kristjanom PAGEE - Sudanske vladne sile se pripravljajo na začetek največje ofenzive proti krščanskim in animističnim upornikom v zadnjih treh letih. Toda zdi se, da se končna zmaga izmika tako vladnim silam, ki so proislamsko usmerjene, kot uporniški Sudanski ljudski osvobodilni vojski (SPLA). Državljanjski vojni, ki se vleče že dvanajsto leto, še ni videti konca. »V strelskih jarkih in grmovju smo se postarali,« je z mešanico žalosti in ironije povedal 52-letni general Mark Nyipouch Ogong, poveljnik uporniške vojaške policije. Ogong se je upornikom pridružil že leta 1955, ko je bil Sudan formalno še del britanskega kolonialnega imperija. »Skupaj s prijatelji sem tihotapil orožje in strelivo za naše borce, ki so se že takrat borili za odcepitev krščanskega juga od muslimansko-arabskega severa. Naš boj je pravičen, zato mi ni žal, da sem kar devet let vztrajal v prvih bojnih Črtah. Moji otroci so že odrasli in se tudi borijo v vrstah SPLA proti islamskim skrajnežem. Zdaj je prepozno, da bi odnehal! Moram dočakati našo skupno zmago,« optimistično pravi general Ogong. V oporišču severno od ugandske meje smo srečali načelnika vojaškega poveljstva SPLA Pierra Okerraka, ki je zatrdil, da se morajo vsi prebivalci sudanskega juga združiti v boju za svobodo. »Predvsem skušamo mini-malizirati naše izgube,« pravi Okerraka, kristjan in pripadnik plemena Latuka, in doda: »Ce primerjamo zdajšnje stanje s tistim pred desetimi, dvajsetimi leti, lahko rečem le to, da se je naš položaj bistveno poslabšal. Takrat so se v naših vrstah borili številni dobro izurjeni borci, zdaj pa kartumski režim nad nas pošilja fanatične in podivjane skrajneže, ki kot obsedeni kričijo »Alah je najvecji!« VeC jih pobijemo, veC jih prihaja nad nas!« Ta »pozabljena vojna« naj bi od leta 1983 po uradnih podatkih zahtevala veC kot milijon človeških življenj, približno trije milijoni prebivalcev sudanskega juga pa so morali v tem obdobju zapustiti svoja ognjišča. Predstavniki sudanskih upornikov upajo, da jim bodo zahodne države kmalu zaCele pošiljati vojaško in človekoljubno pomoC, saj so prepričani, da so prav oni glavni branik pred podivjanim islamskim fundamentalizmom. »Ce nas bodo vladne sile premagale, se bo islamski fundamentalizem razširil po vsem afriškem kontinentu! Kje je CIA? Kje je zahodna vojaška pomoč?« se zaskrbljeno sprašuje neki visoki uporniški častnik. Muslimanski sever Sudana, ki sodi med najrevnejše države sveta, je pretežno puščavsko območje, ki bi le težko preživelo brez rodovitnega juga. »Jug države, ki ga poseljujejo temnopolta krščanska ljudstva, je kmetijsko središče Sudana, saj tam uspevajo arašidi, bombaž, sladkorni trs in datelji, zato ni nič čudnega, Ce skušajo oblasti v Kartumu z vsemi silami preprečiti odcepitev juga,« meni neki neimenovani zahodni diplomat iz Kartuma. Res pa je, da bojno pripravljenost Sudanske ljudske osvobodilne vojske slabijo tudi frakcijski boji, ki potekajo že od leta 1991, ko je SPLA po zaslugi objektivnih dejavnikov izgubila svojega zvestega zaveznika in zaščitnika - etiopskega marksističnega diktatorja Mengistuja Haile Miriama. V okviru formalno enotne vojske naj bi po besedah poznavalcev razen prevladujoče struje obstajale vsaj še Štiri frakcije, ki voditelja Johna Garanga obtožujejo, češ da se vede kot diktator in da je odgovoren za množične kršitve človekovih pravic. »Garang očitno posnema naSe sovražnike iz Kartuma,« je zagrenjeno dejal neki njegov nekdanji privrženec. Peter Smerdon / Reuter SLOVENSKI PROGRAMI tr SLOVENIJA 1 RAI 1 RETE 4 S!? Koper DtO Hrvaška 1 Video strani Snoopy, 3/13 del ameriške risane nanizanke Roka rocka, pon. Iskanje pustolovščin, pon. 5/6 dela am. dokumentarne serije Ze veste, pon. Aliča, pon. Poročila Video strani Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria Film tedna: Jesenska juha, pon. Podarim - dobim, ponovitev Tv dnevnik 1 Otroški program: Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 7. oddaja Pasje mesto, 3/23 del kanadske risane nanizanke Regionalni studio Koper Hugo, tv igrica Risanka Tv dnevnik 2, vreme Sport Poglej in zadeni Turistična oddaja Dnevnik 3, tema dneva, vreme (VPS 2200) Sport Žarišče Sova Davov svet, 16/24 del ameriške nanizanke Nova pot Umor, je napisala, 1/21 del ameriške nanizanke Umor Sherlocka Holmesa Video strani Jubanja oddaja Unomat- Nan.: Tre cuori in affitto tina, (7.00, 8.00, 9.00) Nad.: Diritto di nascere, dnevnik, gospodarstvo 8.00 Manuela, 9.05 Gua- Dneraik, 9.35 nan. Cuori dalupe, 9.30 Catene senza eta d’amore Film: In cerca d’amore Variete: Buona giornata, (glas., ZDA ’64), vmes vmes 10.00 Teleprodaja, (11.00) dnevnik 10.55 nad. Febbre Aktualna odd. koristnih d’amore, 11.55 Rubi, nasvetov Utile Fuble vmes (11.25) dnevnik Vreme in dnevnik Dneraik n Nan,: La signora in giallo Rubrika o lepoti Dnevnik Nad.: Sentieri, 15.20 Tednik TG 1: Weekend Cuore selvaggio, 16.00 La Kviz: Sala giochi donna del mistero Nan.: Spazio 1999 Aktualno: Perdonami, Mladinska oddaja Solle- 18.00 Funari News, tico, vmes risanke vmes (19.00) dnevnik Nan.: Zorro Nad.: Perla nera Danes v Parlamentu Film: Viaggio allucinante IfnB Dnevnik (fant., ZDA ’66, i. S. Neverjetne zgodbe Boyd, R. Welch), vmes [HE! Variete: Luna Park (vodi (23.30) dnevnik Pippo Baudo) Pregled tiska Vreme in dnevnik Medicine a confronto SLOVENIJA 2 Video strani Euronevvs Video strani Moj dobri prijatelj, 1/7 del hum. serije Gospod Kohn, pon. Osmi dan Sova, ponovitev VeCen sanjač, 7/27 del ameriške nanizanke Morilska ljubezen, 4., zadnji del ameriške nanizanke Vse je končano Znanje za znanje: Podarim - dobim Poglej me! Neprimerna ženska, 2/4 del ameriške nadaljevanke Samomor? | Sejem mode Azijska magistrala, 2/5 del japonske dokumentarne serije Krst pri Savici, slovenska opera po motivih pesnitve Franceta Prešerna Video strani KANAL A Video strani Spot leta Na velikem platnu Luc svetlobe, ponovitev 364. dela ameriške nadaljevanke Magnetoskop, ponovitev Spot leta CMT Spot tedna Na velikem platnu Pred poroto, ponovitev 30. dela ameriške nanizanke Angel in nepridiprav, ponovitev filma Dogodivščine male koale, risanka Tv prodaja Poročila Risanka LuC svetlobe, 365. del ameriške nadaljevanke Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja Zločini stoletja, 6. del ameriške nanizanke Poročila Teden na borzi Počitnice g. Hulota, komedija . Igrajo: Jacqes Tati, Louis Perrault in drugi Album Show, glasbena oddaja CMT Erotični film Video strani 1 Aktualno: 11 fatto Dok.: Superkvark (vodi Piero Angela, 4. odd.) Dnevnik Dariete: Seconda serata (vodi A. Casella) Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok. Videosapere: Storia di un conflitto (5. del) Aktualno: Sottovoce Doc Musič Club RAI 2 V kraljestvu narave Oddaja za najmlajše Nan.: Doogie Hovvser, 8.15 Lassie Nad.: Beautiful Aktualno: Lo sportello del cittadino, 11.00 Fra le righe TG2-33,11.45 dnevnik 2 Aktualno: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Variete: Quante storie! Ragazzi Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Aktualna oddaja Kronika v živo, vmes (15.45, 17.00) dnevnik Buon Compleanno Cine-ma Iz Parlamenta Sport in vreme Sereno Variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Aktualna odd.. I fatti vostri - Piazza Italia di sera 23.00 Ho bisogno di te Dnevnik, pregled tiska in vreme Sport: Ciaramitaro-Casti-glione (BP v mušji kat.) ^ RAI 3 M MTV (62. kanal) MMTV shop, televizijska prodaja Video strani MMTV shop, televizijska prodaja Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja MMTV shop, televizijska prodaja Vrtnarjenje za vsakogar, nasveti Popotnik, oddaja z nasveti popotnikom Night Of The Sharks, film Crack Dovra, film MMTV shop, televizijska prodaja Video strani in Deutsche Welle Oddaje Videosapere: Španščina, dok. Saniti, Filozofija, Zenske in glasba, Euronevvs SP v smučanju: smuk, Z Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo, 12.15 Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti, dnevnik TGR v Italiji Sport: ženska odbojka Faraonovo oko, 17.00 Parlato semplice Dok.: Geo Sport, Insieme in vreme Dnevnik, deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Film: Doppia identita (dram,, ZDA ’89, i. T. Russell, J. Fahey) Dnevnik in vreme Aktualno: Speciale 3 Aktualna odd.: Pubbli-mania (vodi R. Frassa) Dnevnik, pregled tiska Fuori orario CANALE 5 ITALIA 1 # TELE 4 ffl MONTECARLO Euronevvs - tv novice »Meridiani« Odprte strani, oddajo pripravlja Rosanna Giuricin Stanje stvari - kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon Slovenski program: Studio 2 - magazin Primorska kronika Tv dnevnik Vesolje je... Euronevvs Izziv za tretje tisočletje, okrogla miza z nobelovci za leto 1994 Juke Box, glasbena oddaje v živo, I. del, vodi Alex Bini Tv dnevnik Juke Box, glasbena oddaja v živo, II. del, vodi Alex Bini Na prvi strani, 8.45 Iz Parlamenta Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami- glia Aktualno: Agenzia matri-moniale (vodi M. Flavi) Otroška oddaja TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: Ok, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia Variete: SuperPaperissi-ma (vodita Marco Colum-bro, Lorella Cuccarini) Variete: Target Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik (EMF Avstrija 1 Otroški variete 3 Nanizanke Aktualno: Village Odprti studio Šport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Non e la RAI Variete: Smile Nan.: Star Trek Variete: Talk Radio Nan.: Wings, 18.10 Su-perboy, 18.45 Village, 18.50 Tutti al college Odprti studio, vreme Sport studio Variete: Karaoke Film: II boss e la matrico-la (kom., ZDA ’90, i. M. Brando, M. Broderick) Fatti e misfatti, 22.45 No Limits Nan.: L’ombra della notte Italia 1 šport Sgarbi quotidiani Cas v sliki Naš hrupni dom, pon. Noro dobro, pon. Zgodba o Tonyi in Nancy, pon. Raji živali Notranjepolitcno poročilo Cas v sliki Mi, pon. Pravica do ljubezni Blagoslovljena dvojica Pogledi od strani Otroški program Mini čas v sliki Wurlitzer Cas v sliki Trije prijatelji Naš hrupni dom Cas v sliki Sport Faust Pogledi od strani Profesionalec, francoska akc. krim, 1981 Režija: Georges Lautner Cas v sliki Maščevanje iz ječe, ameriška kriminalka, 1969 Režija: Richard A. Colla Simon Templar Video strani TisoC mojstrovin Poročila Dobro jutro Poročila Šolski program Odprta ura Glasba v Času: Revolucionar, 2. del Nemški jezik: Deutschlexikon »O« Deklica iz prihodnosti, 19/24 del otroške serije Poročila Cesarica, 100 del serije Past, francoski film Jean Gabin, Jeanne Boi-tel, Jean Desailly, Annie Girardot in drugi Religijski leksikon, pon. Nemški jezik, pon. Program za oboke: Zgodbe o lisici Briljantina Poročila Hrvaška književnost Z zdravjem do lepote Hrvaška danes Kolo sreče Santa Barbara, 936. del ameriške nadaljevanke Dnevnik Sport Potepam se in snemam, dokumentarna serija Dobri ljudje Slika na sliko Frederick Forsyth Pre-sents: Pride And Extreme Prejudice, angleški film Igrajo: Brian Dennehv, Simon Cadell, Lisa Eich-horn, Leonie Mellinger, Alan Howard in drugi Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 Video sbani Tv koledar The Shadovv Trader, ponovitev 1/3 dela nadaljevanke Resna glasba Risani film Dnevnik Me je kdo iskal?, zabavnoglasbena oddaja Sto let filma: Ministerstvo za strah, ameriški film, 1944 Igrajo: Ray Milland, Marjorie Reynolds, Carl Esmond, Dan Duryea in drugi; režija: Fritz Lang Film - video - film Video sbani Z EEHEFAvstrija 2 (“™) Madžarska 19.30, 22.30, 0.30 Dogodki in odmevi Film: La cortigiana ('31) Buio in sala 18.45, 20.35, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: L’uomo del Sud The Lion Trophv Show Nad.: Homefronl Variete: Tappeto volante 2.05 SP v smučanju Alpsko smučanje Hladno hrepenenje, potovanje po kanadski divjini Trojica s štirimi pestmi NLP Vrtna uta, am. krim.,1959 Moc sbasti Slovesn otvoritev NoC servala Mi. Milijonsko kolo Zvezna dežela danes Cas v sliki Kultura Dežela dolin Trailer Šiling Cas vsliki Sport Cisto nora televizija Resnično žiuvljenje Stephen King: This Is Horror Seiing- live Video sbani TisoC mojsbovin I Mejno mesto Dopoldan, vmes serije Opoldanski zvon Posel Otroški program Podeželske zgodbe dregbereny, 12. del Angleščina Po poti, ponovitev Dnevnik Posel Gospodična, serija Za upokojence Teka Okno Pravljica Muza, novice iz kulture Dnevnik, telešport Dallas, ponovitev Moja knjiga o džungli, se-" rija Brez vabila Kje je resnica?, kriminalka Art Farmer Quintet, am-glasbemni film Dnevnik BBC ^ TV SLOVENIJA 2 21.50 KRST PRI SAVICI, slovenska opera Besedilo po motivih Franceta PreSerna priredil ZORKO SIMČIČ Uglasbil MATIJA TOMC Ker je že navada, da se februarja spomnimo na Prešerna in ponovimo vsaj spisek del, ki nam jih je zapustit - če za prebiranje in poglabljanje že ni več basa, smo se namenili tudi mi objaviti delo, ki ga je navdihnita Prešernova velika pesnitev Krst pri Savici, ki pa mu je usojeno, da mora kar naprej čakati na kaj. Y okviru Slovenskih glasbenih dnevov v maju 1992 je doživeta prvo, sicer koncertno uprizoritev opera Krst pri Savici izpod peresa - točneje svinčnika -skladatelja Matije Tomca. Edini rokopisni izvod partiture je 45 let ležat v predalu, najprej pri skladatelju, po njegovi smrti leta 1986 pa je pristal v NUK. Delo, obsežnih 941 strani, je skladatelj zastavil 15. decembra 1944 in zaključil 22. novembra 1947. Neprimeren čas torej, pa vsebina, predvsem pa ovtor libreta. Ko sta se seznanila leta 1941, je bil Zorko Simčič še študent, ki pa je leta 1945 odšel v tujino, šele lansko leto se je spet vrnil v Slovenijo. Tako prvi izvedbi dela ni prisostvoval niti skladatelj, niti libretist. Neznansko delo (pregled partiture, izdelava partov, kopiranje, korekture, študij najprej vokalnega, nato še orkestralnega ansambla) je Požrtvovalno prevzel na svoje rame dr. Mirko Cuderman in - čeprav v takšnih, za opero silno omejenih okoliščinah - omogočil Slovencem, da si ustvarimo sodbo o delu, za katerega skladatelj seveda nikoli ni dobil nobenega honorarja. Solisti Olga Brecelj, Janez Vasle, Janez Lotrič, Neven Belamaril, Marko Bajuk in drugi, Slovenski komorni zbor in Consortium musicum ter orkester da pod vodstvom dr. Mirka Cudermana izvedla delo skorajda v celoti (izpuščenih je le nekaj nebistvenih strani); predstavljamo posnetek z nekaj uvodnimi mislimi (Marko Pogačnik o Prešernovi zamisli, Zorko Simčič o libretu, dr. Edo Škulj o skladatelju, dr. Mirko Cuderman o postavitvi), reali-^zacijo je opravil Tomaž Švigelj._______________ TV SLOVENIJA 1_________17.10 UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI Dekoracija za družabne prireditve Za prijeten zunanji videz prostorov, kjer se odvijajo prireditve in praznovanja lahko veliko pripravimo tudi sami. Videli bomo, kako spretno, brez posebnega talenta lahko vsakdo izoblikuje giriande. serpentinaste verige, pa različne pisaće lampiončke in stenske okraske. Prepričali se boste, da tudi izdelkov iz odpadkov ne prekašajo še tako dragi in kupljeni okraski v prodajalnah. TV SLOVENIJA 2_______21.10 AZIJSKA MAGISTRALA, japonska dokumentarna serija y Mjanmaru, državi, ki smo jo dolgo poznali pod ipnenom Burma, je vojska leta 1988 prevzela oblast in eden prvih ukrepov je bila prepoved vstopa v državo tujim novinarjem. Ekipa japonske televizije j& za snemanje tega dela azijske magistrale potrebovala osebno dovoljenje mjanmarske vlade. Kamere so zabeležile enkratno budistično in islamsko kulturo, pa tudi način življenja Burmancev in dru-^JJjhljudstev, ki prebivajo v Mjanmaru. ITALIA 1 20.45 THE FRESHMAN, ameriški film, 1990 Režija: Anrew Bergman igrajo: Marlon Brando (no sliki), Matthew Broderick, Bruno Kirby, Penelope Ann Miller, Frank \Vhaley Pomembni mafijski Sef spozna podežel-skega fanta, ki se Preseli v New York, da bi študiral film. Kmalu ga vplete v nezakonito prodajo izumirajočih živali. Po več kot desetih letih je Brando spet sprejel dogo mafijca, ki predstavlja svojevrstno, uspelo Porodijo Vita Corleoneja. The Freshman je sicer vsakdanja hollywoodska komedija, namenjena Predvsem mladi publiki, saj v njej režiser poveličuje ameriško mladino, ki je lahko kos vsem in vsemu. KANALA______________20.40 ZLOČINI STOLETJA, dokumentarna nanizanka Leta 1948 so prijeti Caryla Chessmana, ki je v Kaliforniji zagrešil več oboroženih ropov, pobral varščino od ilegalnih stavnic in javnih hiš. Obtožili in obsodili pa so ga za nekaj drugega: nadlegoval in ropal naj bi zaljubljence na samotnih Potkah ter na silo vlačil ženske iz avtomobilov. Po nekem zastarelem zakonu so lahko ta delikt označiti za nasilno ugrabitev, kazen pa je bila vse od primera Lindbergh - smrt. Chessman se je dvanajst let boril za pomilostitev in osemkrat do-se9el odložitev smrtne kazni. Čeprav ni nikoli ubijal, je pravni red leta 1960 ubil njega. TV SLOVENIJA \/ NOCOJ OB 22.45 Umor, je napisala Ameriška barvna nanizanka Zasnova: Peter S.Fisc-her, Richard Levinson in VVilliam Link Scenarij: Peter S. Fischer po zgodbi Richarda Levisona & VVilliama Linka in Petra S. Fischerja Režija: Corey Allen Fotografija: Mario Di Leo Montaža: Donald Douglas Glasba: John Addison Igrajo: Angela Lan-sbury, Eddie Barth, Jessica Brovvne, Bert Conuy in mnogi drugi Ameriška nanizanka Umor, je napisala je sicer nekoliko starejša, vendar nedvomno ena najbolj uspešnih nanizank v zgodovini ameriške televizije. Zato za njeno predvajanje na TVS nedvomno velja bolje pozno kot nikoli. Uvodna epizoda Umor Sherlocka Holmesa spretno predstavi junakinjo nanizanke. Jessica Fletcher je vdova srednjih let. S svojo prijaznostjo oCara in pridobi zaupanje tako svojih so-krajanov kot tudi neznancev..Cas pa si krajša s pisanjem - kriminalk! Njeno življenje se povsem spremeni, ko njen neCak Grady posreduje tipkopis tetinega romana svoji prijateljici, literarni urednici. Se preden se Jessica Fletcher obme, je njen roman že literarna uspešnica, ona pa novorojena zvezda, ki se iz svoje- ga mesteca Cabot Cove z manj kot štiri tisoC dušami odpravi v New York na literarno turnejo. Med množico ljudi spozna tudi založnika svoje knjige, Pre-stona Gile-sa, ki jo povabi na zabavo v maskah. Tam pa se zgodi umor: neznanca, ki so ga že ponoči zalotili, da je stikal po hiši, najdejo zjutraj umorjenega. Presen-tijivo pa je, da je umorjeni oblečen v kostum enega izmed gostov, v kostum -Sherlocka Holmesa. Inteligentna Jessica Fletcher pomaga pri reševanju primera, trdno odločena, da dokaže nečakovo nedolžnost. Detektiv namreč meni, da je prav Grady Fletcher glavni osumljenec... Skratka, Jessica Fletcher je uspešna pisateljica kriminalk, predvsem pa zmerom znova naleti na skrivnostne umore, ki jih seveda - razreši. Ne samo, da je odlična psihologinja, ki zna prisluhniti ljudem in razume govorico telesa, ampak tudi razmišlja z zdravo pametjo in brez predsodkov, ki pri sklepanju pogosto ovirajo profesionalne detektive. Zgodbe Jessice Fletcher tako spominja jo na primere gospodične Marple slavne Agat-he Christie: zgodbe niso nasilne, ponujajo pa kvalitetne zaplete in razplete. In ne nazadnje se v nanizanki zvrsti vrsta znanih igralcev, bodisi že kot zvezdniki bodisi kot začetniki. V uvodni epizodi Umor Sherlocka Holmesa odigra vlogo uličnega nasilneža -Andy Garcia. Seveda pa je nanizanka prinesla izjemno popularnost igralki Angeli Lansbury, ki kot simpatična Jessica Fletcher nedvomno prispeva k priljubljenosti nanizanke Umor, je napisala... MUSIČ TELEVISION 09.00 Video; 12.00 Itie Soul; 13.00 Greotest Hiti; 14.00 Popoldanski mix; 16.30 Coca Cola Re-port; 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greotest Hiti; 22.30 Beavis & Butthead; 23.00 Ponovitve; 00.00 Party Zone SKY ONE 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 E Street; 14.00 St. Elsewhere; 15.00 Manhattan bo moj, 8. del; 16.00 Oprah Winfrey Show; 16.50 Double Dragan; 18.00 Star Trek; 19.00 Svet iger; 19.30 Block-busters; 20.00 E Street; 20.30 M.A.S.H.; 21.00 The Andrew Newton Hypnotic Experience 3; 21.30 Videnja; 22.00 Chicago Hope; 00.00 Ponovitve PRO 7 04.45 Ponovitve; 11.55 Neizprosna a prisrčna; 13.00 Charliejevi angelčki; 15.00 Colbyjevi; 16.00 Hišica v preriji; 17.00 Risanke; 18.25 Rock 'n' roli očka; 18.55 Roseanne; 19.25 Alf; 19.55 Poročila; 20.15 Akti X; 22.15 Jaz in on, nem. kom.; 00.00 Poročita PREMIERE 14.00 Corentinove fantastične pustolovščine; 17.05 Tango argentino, dokumentarec; 17.50 Primer za morilca, am. triler; 19.45 Nogomet; 22.10 Bad Lieutenant, am. film; 0000 Speetrap, am. er. film SATI 07.30 Dopoldanski program; 12.25 Pod kalifornijskim soncem; 13.25 Falcon Crest; 14.25 VVhite Fang; 14.55 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa; 15.55 Macgyver; 17.00 Tvegaj!; 17.30 Regionalna poročita; 18.00 Pojdi na vse!; 19.00 Poročita; 19.15 Sport; 19.30 Koto sreče; 20.15 Gota pištola 1/2, ameriška komedija; 23.00 Danish Bedside, danski erotični film EUROSPORT 08.30 Tenis; 09.00 Evrofun; 09.30 Snovvboard; 10.00 Umetnostno drsanje; 11,30 Alpsko smučanje; 13.30 Akrobatiko smučanje; 15.30 Umetnostno drsanje; 17.30 Umetnostno drsanje; 18.30 Mednarodni motošport; 19.30 Jahanje; 21.30 Športna poročila; 22.00 Boks; 00.00 Suopercross; 01.00 Športna poročita RTL 09.05 Ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor je napisala, am. serija; 17.00 Jeo-pardyi; 17.30 Med nami; 18.00 Bogati in slavni; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Tornado nad Florido, ameriški film katastrofe; 22.05 Radovednost ubija, am. triler RTL 2 05.50 -17.00 Ponovitve; 17.00 Mož za sedem milijonov dolarjev; 17.55 Umik; 18.25 Nasmehnite se, prosim; 19.00 Zenska za sedem milijonov dolarjev; 20.00 Poročila; 20.15 Montana, am. vestem; 22.00 Jutri si na vrsti ti, ameriški vestem; 23.40 Dream On SKY MOVIES 15.00 Six Pade 17.00 Thicker Ihan Blood; 19.00 The Legend Of VVolf Mountain; 21.00 Man Trou-ble; 22.45 Appointment For A Killing; 00.20 Karate Cop MOVIE CHANNEL 11.20 Treasure Of Swamp Castle; 15.00 Tommy Tricker And The Stamp Traveler; 16.45 Dogtani-an And The Three Muskehounds; 18.50 Shadow Of A Doubt; 21.00 Mind Of A Killer FILMNET + 13.55 Whitney Houston; 16.00 K-TV; 18.00 Hot Shoti II; 20.00 Cop And A Half; 22.00 Double Jeopardy SUPER CHANNEL 05.30 Poročila; Gospodarstvo; Danes; Super Shop; 14.00 Kolo denarja; 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 Hokej na ledu; 20.30 Dateline; 21.30 Notranja izdaja; 22.00 Poročita; 22.30 Jay Leno Show; 23.30 Res osebno CNN 06.0023.00 Worid News; 07.30 MoneyUne; 11.30 VVorid Report; 12.30 Business Moming; 14.30 Business Asia; 15.00 Larry King Live; 15.45 VVorid Sport; 17.30 Business Asia; 21.00 International Hour; 21.45 VVorid Sport; 22.30 Shovvbiz Today; 00.00 The VVorid Today; 01.00 Moneyline; 1.30 Crossfire ■ : I M Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.50 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Countn/ glasba; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga;!7.30 Obvestila; 17.50 Šport; 19.30 Stop pops in novosti; 21.45 Kratka igra; 22.20 Heavy metal. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Izbrana proza; 11.05 Reprize in soočanja; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Zborovske pesmi; 13.40 Glasb, tradicija; 14.05 Gymna-sium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 16.45 Likovni odmevi; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Oberoni; 19.30 Koncert slov. filharmonije; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.00 Modri val; 9:00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Cestne razmere; 9.20 Vreme za konec tedna; 9.45 Mnenjsko rešeto; 11.15 Hladno toplo vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Muzak; 20.00-23.15 Večerni pr. Modrega vala RK; 23.15 Nočni pr. RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30. 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'lta)y; 11.00 Med vrsticami; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Gla- sba po željah; 14.50 Sin-gle tedna; 15.00 Discote-ca sound; 16.00 Modri val; 18.45 Polk studio; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes v Ljubljani; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 17.55 Špeckahla; 18.15 Evropa v enem tednu; 21.00 Odprta dlan; 22.00 Rockoteka; 1.00 Camera obscura. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Gost v studiu; 19.30-24.00 Večerni program. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17,30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Skriti kotiček; 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvarell;23.15 Nočni pr. Radio Študent 11.00 Preklop; 12.00 Borzni parket; 14.00 OF (24 ur-info); 15.00 Recenzije & Napovedi; 15.30 Kino-purger Max; 17.00 Enciklopedija & Voglata miza; 19.00 TB: Today is the Day; 20.00 Radio ropot/ Okopi Slave 22.00 Idealna godba I. Vidmarja. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnev-nik^.OO, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Odprta knjiga: E. Man-gialupi, protagonist Tržaških humoresk (prip. A. Rustja); 10.30 Intermez-zo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje: ŽPS Rože majave; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Pot-puri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Tskla-datelja J. in M. Mihevec ; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Izmenično Venus in Razpoke časa in življenja; 18.15 0ver noise. Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. NAPOVEDI PRIREDITEV Petek, 17. febraarja 1994 GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 Danes, 17. februarja, ob 20. uri: Sinja Ožbolt - ZRCALJENJE (DP). Danes, 17., in v soboto, 18. februarja, ob 20. uri: S. Berkoff - DEKADENCA. Gostovanje Teatra Exit iz Zagreba. SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V soboto, 18. februarja, ob 19.30: W. Bauer - CHAN-GE, za izven. MALA DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 17. februarja, ob 20. uri: F. Boyer - ALI BOG LAJA? za izven. V soboto, 18. februarja, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven. SNG OPERA, tel.: 061/331-950 V sredo, 22. februarja, ob 19. uri: G. Verdi - RIGO-LETTO, za izven. V petek, 24. februarja, ob 19. uri: G. Verdi - NABUCCO, za izven. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 17. februarja, ob 19.30: E. Flisar - STRIC IZ AMERIKE, za izven. V soboto, 18. februarja, ob 16. uri: S. Makarovič -SHOVV STRAHOV, za izven. LGL, tel.: 061/314-789 VELIKI ODER V soboto, 18. februarja, ob 17. uri: S. Makarovič -MEDENA PRAVLJICA, za izven. Predstava t>o še v nedeljo, 19. februarja, ob 11. uri, za izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE V petek, 17. februarja, ob 19.30: A. Hieng - ZAKLADI GOSPE BERTE, za izven. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 Danes, 17. februarja, ob 20. uri: Zijah A. Sokolović -CABARES, CABAREI. Predstava bo še v petek, 18., in v četrtek, 23. februarja, ob isti uri. V soboto, 18. februarja, ob 17. uri: lutkovna igrica TRIJE SNE2AKI v izvedbi LG Kamnica. CEUE SLG CELJE, tel.: 063/25-332 DNEVI KOMEDIJE do 26. februarja Danes, 17. februarja, ob 19.30:1. Lovrič - AFERA POUHNKUFR. V soboto, 18. februarja, ob 19.30: J. Godber - NA SMUCISCU. V nedeljo, 19. februarja, ob 17. uri: M. Jesih -LJUBITI. ODERPODODROM V torek, 21. februarja, ob 20.30: Z. Hočevar - SMEJ-CI, za abonma oderpododrom 3. KAMNIK KULTURNI DOM DUPLICA Danes, 17. februarja, ob 20. uri: I. Torkar - VSTAJENJE JOŽETA SVEJKA. LJUTOMER Danes, 17. februarja, ob 19.30: M. Frayn - HRUP ZA ODROM, premiera. Predstava bo še v nedeljo, 19. februarja, ob 15. uri in v petek, 24. februarja, ob 19.30. MARIBOR DRAMA, tel: 062/ 221-206 V nedeljo, 19. februarja, Minoritska cerkev ob 17. uri: Serling-D. Lukič - OBMOČJE SOMRAKA, za red U in izven. V torek, 21. februarja, Mah oder ob 20. uri: CABA-RET UNPLUGGED - SKAKAFCI ODSTEKANO, za red rumeni. Predstava bo Se v sredo, 22. februarja, ob 20. uri, za red rumeni. V petek, 24. februarja, stara dvorana ob 19.30: E. Al-bee - KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOOLF? LGM, tel.: 062/26-748 V nedeljo, 19. februarja, ob 11. uri: B. Gregorič -PORCELANASTA MUCA. MEDVODE KUD PIRNICE ODER TREH HEROJEV, Zg. Pirnice 6 V soboto, 18. februarja, ob 19.30: J. Kranjca - DETEKTIV MEGLA, za izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V sredo, 22. februarja, ob 20. uri: H. Barker - LJUBEZEN DOBREGA MOŽA, za abonma predpremiera in izven. Predstava bo še v Četrtek, 23. februarja, ob 20. uri, za abonma premiera. PORTOROŽ AVDITORIJ, tel.: 066/ 747-230 Danes, 17. februarja, ob 20.30: A. Strindberg - GOSPODIČNA JULIJA. VELENJE DOM KULTURE VELENJE Danes, 17. februarja, ob 12. uri: H. Ibsen - STRAHOVI, za mladinski abonma (5). Ob 19.30, za rumeni gledališki abonma (5). ŽIRI V soboto, 18. februarja, kinodvorana ob 20. uri: E. Kishon - RODIL SE JE OCE, premiera. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Danes, 17. t.m., ob 20.30 (red petek) - Paolo Poli in Ida Omboni predstavljata »L’asino d’oro«. V glavni vlogi Paolo Poli. Predstava 7A, za abonente popust. Danes , 17. t.m., ob 18.00 - »Moje gledališče« -Srečanje s P. Polijem Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. Predprodaja vstopnic za predstavo št. 4 »Ser-vo di scena«. V gledališču je na ogled razstava »40 stagio-ni in mostra«. Urnik od 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 17. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine E.A.O. iz Rima z delom »Rosa-nero«. Režija Antonio Calenda. Ponovitvi jutri, 18. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 19. t. m., ob 16.30 (zadnja predstava). VIDEM Gledališče Contatto Do 4. junija bo skupina Me’ o Matt predstavila »Orfejev labirint* Pietra Faielle. KOROŠKA BOROVLJE Pri Cingelcu: danes, 17. t. m., ob 17. uri pustovanje za otroke s čarovnikom Grego. CELOVEC Tischlerjeva dvorana Slomškovega doma: danes, 17. t. m., ob 19. uri občni zbor PolitiC-no-upravne akademije. ŠENTJAKOB V ROŽU Farni dom: danes, 17. t. m., ob 20. uri »Lum-pacivagabund«. Režija Marjan Hinteregger. Farni dom: jutri, 18. t. m., ob 15. uri lutkovna predstava »»Na zeljnem listu«. TINJE V Domu: jutri, 18. t. m., ob 16. uri Dan Čebelarjev z izobraževalnim programom. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA DOM ŠPANSKIH BORCEV Danes, 17. februarja, ob 18. uri: modna revija butika MOZAMO. GALERIJA CENETA STUPARJA, Dunajska 405 Danes, 17. februarja, ob 19.30: literarni večer VLADISLAVA STRESA. KAMNIK ŠPORTNA HALA, tel.: 061/831-612 V soboto, 25. februarja, ob 20. uri: VESELO V KAMNIK '95 - PUSTNE STORIJE. MARIBOR MALI ODER SNG MARIBOR, tel.: 062/ 224-421 V četrtek, 23. februarja, bo gost kabineta prof. Sedmaka MARKO BRECELJ. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ, Muzejska 7 Danes, 17. februarja, ob 18. uri: otvoritev razstave stripa in risanega filma MIKIJA MUSTRA. Razstava bo na ogled do 27. marca. PORTOROŽ AVDITORIJ, tel.: 066/ 747-230 V soboto, 18. februarja, ob 18. in 20.30: akcijska kriminalka KONČNA HITROST. V nedeljo, 19. februarja, ob 18. in 20.30: erotična komedija LJUBEZEN V TROJE. SEŽANA KD SREČKA KOSOVELA, tel.: 067/ 73-355 Danes, 17. februarja, ob 16.30: nastop uCen-cev sole za tuje jezike Ara. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA I. TAVČARJA, tel.: 064/ 620-200 V torek, 21. februarja, ob 17. uri: URA PRAVLJIC - Bernarda Pavlovec. V Četrtek, 23. februarja, ob 17.30: večer z diapozitivi - STEZE, POTI, CESTE. V ponedeljek, 27. februarja, ob 19. uri: ponovitev literarnega veCera in predstavitev knjig žirovskih avtorjev. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Športna palaca Jutri, 18. t. m., ob 21. uri nastop komika Bep-pe Grilla. Predprodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti (tel. 630063). Gledališče Miela V ponedeljek, 20. t. m., ob 18. uri predvajanje slovenskega dokumentarca o osvoboditvi Trsta in o tržaških povojnih letih; ob 21. uri predvajanje filmov »Trst« Franceta Štiglica in »Hudodelci« Francija Slaka. V soboto, 18. februarja, bo v ljubljanski SNG Drami ob 19.30 gledališka predstava Wolfganga Bauerja - CHANGE, za izven Režiser: Ernest M. Binder Igrajo: Bojan Emeršič, Nataša Ralijan, Igor Samobor, Brane Grubar RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 V Mah galeriji je do 5. marca na ogled razstava foto-grafij BARBARE JAKŠE. Razstava skulptur in risb DRAGA TRŠARJA je na ogled do 20. marca, vpi va SLOVENIJA IN DUNAJ. MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 V zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA. V nedeljo, 19. febraarja, Jx> ob 11. uri organizirano javno vodstvo po razstavi. V spodnjih prostorih Modeme galerijeje do 12. marca na ogled razstava VVILLIAMA HENRVJA FOX TALBOTA. , prvem preddverju je do 5. marca na ogled razsta-DVENIJA IN DUN/' MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava del IVA PRANČIČA je na ogled do 26. februarja. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava slik BRANKA SIMČIČA je na ogled do 9. GALERIJA CENETA STUPARJA, Dunajska 405 Danes, 17. februarja, bo ob 19.30 otvoritev razstave fotografij EDA MARUŠIČA. Razstava Im na ogled do 1. marca. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava slik MAJE POGAČNIK je na ogled do 23. februarja. GALERIJA KAPELICA SOU Razstava del ROBERTA SIMRAKA je na ogled do 10. marca. GALERIJA CZP KMEČKI GLAS, Železna 14 Razstava akvarelov in pastelov PLESTENJAK - BA-HAR je na ogled do 7. marca. GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3 Razstava grafičnih listov BOGDANA BORČIČA je na ogled do 19. marca. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava akvarelov MIHE PIRNATA ml. je na ogled do 28. februarja. ARHITEKTURNI MUZEJ-JAKOPIČEVA GALERIJA Razstava grafik DIMITRA MALIDANOVA je na ogled do 28. febraarja. KULTURNO-INFORMAajSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Arheološka razstava AMFORA je na ogled do 26. febraarja. OSNOVNA SOLA VIC, Abramova 26 Razstava 10. VISKI LIKOVNI SALON je na ogled do 23. februarja. KNJIŽNICA SISKA, Cesta komandanta Staneta 10 Razstava slik IRENE POLANEC je na ogled do 7. marca. CEUE LIKOVNI SALON CELJE Razstava grafik ZORE STANČIČ - Album je na ogled do 25. februarja. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE, Trg Celjskih knezov 11 Pregledna razstava slik AVGUSTA LAVRENČIČA je na ogled do 31. marca. IURSKA BISTRICA GALERIJA NA VIDMU, Gregorčičeva 2 Razstava slik PATRIZIE DEVIDE je na ogled do 25. febraarja. IZOLA GALERIJA INSULA, Smrekarjeva 20 Danes, 17. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave risb DUŠANA USERJA. MENGEŠ Danes, 17. februarja, bo v Kulturnem domu ob 19. uri otvoritev razstave fotografij MATEJA RUPLA. Razstava bo na ogled do 28. februarja. MARIBOR ROTOVŽ, Rotovški trgi Razstava risb IDE BRISNIK-REMEC. MURSKA SOBOTA Razstava MARINKE DANC-ROTH je na ogled do 12. marca. SOLKAN VILA BARTOLOME3, Pod vinogradi 2 Razstava skulptur in risb ZMAGA POSEGE je na ogled do 26. febraarja. ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA, Mestni trg 37 Danes, 17. febraarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave grafik ALEŠA SEDMAKA. TRŽIO GALERIJA KURNIKOVA HIŠA Razstava risb Slike stare Ljubljane BORISA TROBCA je na ogled do 5. marca. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON Razstava likovnih del LEONA KOPORCA je na ogled do 24. febraarja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, Četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Rižarna: do 26.2. je na ogled razstava slikanic Arta Spiegelmana »Maus«. Urnik: nedelja, torek, sreda 9-13, Četrtek, petek, sobota 9-18, zaprto ob ponedeljkih. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Art Light Hall: do 4.3. razstavlja slikar Davide Lippolis. StudioPHI: jutri, 18. t.m., ob 18. otvoritev razstave akvarelov slikarke Rosette Valetti in risb Salvatoreja Marcheseja. Razstava bo na ogled do 4.3. po običajnem urniku. Studio Bassanese: do 11.3. razstavlja Enrico Castellani - »Carte 1994«. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Galerija Le Caveau (Ul. Sv. Frančiška 51/A): do 11.3. je na ogled razstava Livia Rosignana. OPČINE SKD Tabor-Prosvetni dom: Razstava Rudolfa Sakside - poklon tržaških prijateljev. Odprta je do 21.2. vsak dan (rezen srede) od 16.00 do 20.00. SPETER Beneška galerija: do 2.3. je od 17. do 19. ure na ogled slikarska razstava Jasne Merku. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 27. t. m. razstavlja slikarka Clotilde Menardi-Fenzl. KOROŠKA CELOVEC Galerija Carinthia: do 4.3. razstavlja Ludvvig Gerstakker. BV galerija: do 15.2. »Kleinformate«. Galerija U: do 17.2. razstavlja Gertrude Kresse. TINJE Dom: na ogled je razstava fotografij Ivana Klariča. BOROVLJE Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov. EEEI3I Slovenija" LJUBLJANA CD, tel.: 061/222-815 Danes, 17. februarja, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVEN; SKE FILHARMONIJE, za oranžni atronma lin H. V ponedeljek, 20. februarja, ob 19.30: SIJAJ OPERETE - ANSAMBEL HONVED (Budimpešta), ZSUZSA CSONKA, EVA KOVACS, SZILV1A VARKONVL (sopran), GABOR DANIEL, TA-MAS DAROCZI, ATTILA PAL (tenor). SLOVENSKA FILHARMONIJA, tel: 061/226-544 V nedeljo, 19. februarja, ob U-uri: nedeljska matineja posvečena Haydnu - KOMORNI ORKESTER SLOVENICUM. V sredo, 22. februarja, ob 19.30: komorni koncert ALJOŠE DE; FERRIJA (klarinet) ob klavirsb spremljavi DIJANE TANOVIC m KVARTETA FLAVT (JERNEJ MARINŠEK, SPELA MOČILNIK' JASNA NADLES, NEVENKA TRSAN). KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V ponedeljek, 20. febraarja, ob 21. uri: koncert EUGENA CHA-DBOURNA in BRATKA BIBIČA GAJO JAZZ CLUB, Beethovnova ulica Danes, 17. februarja, ob 22. um koncert saksofonista TONETA JANŠE. GRAD DOBROVO Danes, 17. febraarja, ob 20. m)1 srečanje z glastieno družino GU-AR1NO. IURSKA BISTRICA MKNZ V soboto, 18. februarja, ob 22ram koncert skupin TODAY IS THE DAY (ZDA) m HA DET BRA (Zagreb). KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA . V soboto, 18. febraarja, ob 19. um koncert ZENSKEGA PEVSKEGA ZBORA. KOPER MKC, Gregorčičeva 4 V torek, 21. febraarja, ob 21. um koncert EUGENA CHADBOUK-NA in BRATKA BIBIČA. MARIBOR , Danes, 17. febraarja, Unionska dvorana ob 19.30: koncert MARIBORSKE FILHARMONIJE, za izven. PIRAN V soJx)to, 18. febraarja, ob 20. um koncert VLADA KRESLINA. FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona V9torek, 21. t. m., ob 20.30 koncert harmonikaSa Corra-da Rojaca. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona iooa.oc; Jutri, 18. t.m., ob 17. uri (red S) Šesta ponovitev baletne predstave - G. Rossini ’J1 Turco in Italia«. Režija Ete-fano Vizioli. Dirigent Donato Renzetti. Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvoran Inpcovich (urnik: 9-1 z/ 1 19 - zaprto ob ponedeljkih! Avditorij Muzeia Revoltella Avditorij Muzej V ponedeljek, a Revoll 20. t.m., v pullCUGljCK, 1 18.00 - Recital sopranistke Sumi Jo. Predprodaja vstopnic pri blagajni Dvoran Tripcovich (9-12/18-21)-Gledališče Rossetti h V ponedeljek, 21. t. m., 21. uri enkratni koncert rio-relle Mannoia. Predstava izven abonmaja. Za abonent popust, izkcaznice niso veljavne. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 20. t.m., ° 20.30 - Nastop ORT Orkestra iz Toskane. Solisti: G. Gyorl" vanyi-Rath - A. Lucchesim-Tržaški jazzovski krožek V ponedeljek, 20. t.m., 0 20.30 nastop ORT Orkestra iz Toskane: Cyoriyanyi-RaU in A. Lucchesmi. ,. Športna palaca pri Garbo11 v ponedeljek, 13.3. ob 2r uri -Koncert ansambla Lunj ba. Predprodaja vstopnic Prl UT AT v Pasaži Protti. m., ob 20.30 listke Martbe čelista Mishe ;rainu van prograr kladbe. urni dom , „n tek, 24. t. m., ob 20.30 e rt kvarteta Honved nn >le. V E. Komel „ ;ertna sezona 1994-96 medeljek, 20.t.m.,. o 3 v komorni dvorani n oredu 20. septembra o-ijz Gradnik v samosp6 MENJALNIŠKI TEČAJI 16. februar 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni _A banka Ljubljana 79,90 80,60 11,25 11,44 7,45 7,79 _A_bcmka Koper 79,50 80,70 11,22 11,46 7,42 7,75 _A_banka Nova Gorica 79,70 80,70 11,23 11,46 7,49 7,75 Janka Celje d.d., t: 063/431-459 79,50 80,50 11,20 11,50 7,20 7,75 Janka Noricum* d.d., t: 133-40-55 80,00 80,60 11,30 11,55 7,45 • 7,75 Janka Vipa NG, t: 065/ 28-511 - - - - - - JJnd Ljubljana, t: 18-51-318 79,90 80,40 11,20 11,45 7,40 7,78 Liome 2 us* JJ06// 15-92^>35, od 8-15, sob od 9-12 80,00 80,40 11,30 11,42 7,50 7,65 Jfeditanstalt d. d. 80,00 81,00 11,20 11,60 7,30 8,00 J[os Ljubljana*, t: 13-17-197 80,20 80,35 11,36 11,40 7,55 7,65 Jjda, od 7-19, sob od 7-14 80,25 80,30 11,37 11,39 7,61 7,63 JiJa Ljubljana, t: 12-51-095 80,27 80,30 11,38 11,40 7,61 7,63 kompas Hertz Celje* JJ063/ 25515, od 7-19, sob od 7-15 79,70 80,30 11,28 11,42 7,40 7,60 kompas Hertz Velenje W063/855552, od 7-15, sob od7-13 79,70 80,30 11,28 11,42 7,40 7,60 kompas Hertz Idrija* J*0d5/ 71-700, od7-15, sob od 7-15 79,80 80,30 11,28 11,42 7,40 7,60 kompas Hertz Tolmin* 5J65/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15 79,80 80,30 11,28 11,42 7,40 7,60 kompas Hertz Bled* '^064/741-519, od8-12,17-19, sob od 7-16 79,80 80,30 11,28 11,42 7,40 7,60 kompas Hertz Nova Gorica* J^065/28-711, od 7-19, sob od 7-19 79,80 80,30 11,28 11,42 7,40 7,60 kompas Hertz Maribor* J&062/225-252, od 7-19, sob od 7-13 79,80 80,30 11,28 11,42 7,40 7,60 JJ/a kreditna banka Maribor d.d.* 79,50 81,20 11,25 11,50 7,40 7,75 Jjno Šempeter*,t: 065/ 32-250 80,00 80,80 11,26 11,52 7,52 7,62 Jiudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 79,90 80,50 11,28 11,42 7,45 7,70 Jjtna banka Slovenije* 78,85 80,40 10,83 11,40 6,80 7,69 Jjlikum Ljubljana, t: 312-570 80,15 80,18 11,38 11,40 7,60 7,62 Jjlikum Piran, t: 066/ 73-269 80,05 80,20 11,30 11,38 7,50 7,59 JJlikum Celje, t: 063/ 441-405 79,90 80,33 11,30 11,44 7,40 7,72 Jjiikum Maribor, t: 062/ 222-675 80,00 80,40 11,35 11,38 7,40 7,79 Jj[ikum Šentilj, t: 062/ 651-355 79,50 81,10 11,20 11,55 7,35 7,80 Jjlikum Tolmin, t: 065/ 82-180 80,10 80,55 11,28 11,55 7,36 7,60 jjlikum NM, t: 068/ 322-490 79,80 80,35 11,28 11,41 7,47 7,75 Jjlikum Žalec, t: 063/ 715-114 79,80 80,50 11,30 11,43 7,20 7,70 jjlikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 80,05 80,60 11,20 11,43 7,30 7,69 Jjjum Kamnik, t: 061/832-914 79,90 80,40 11,30 11,41 7,50 7,73 jjlikum Trebnje, t: 068/ 45-670 80,00 80,65 11,32 11,44 7,53 7,79 Jjlikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 79,80 80,39 11,30 11,46 7,48 7,78 jjlikum Mozirje, t: 063/ 831-842 80,00 80,78 11,30 11,48 7,50 7,80 SKB d.d., * * * 79,55 80,35 10,90 11,65 7,35 7,75 jHfJranj, t: 064/331-741 80,00 80,40 11,32 11,42 7,45 7,65 J-J d.d. Ljubljana 79,95 80,49 11,30 11,45 7,49 7,76 JilLjubljana, t:061/444-358 80,05 81,10 11,30 11,55 7,50 7,80 _^Pimo Ljubljana, t: 212-073 80,26 80,32 11,38 11,40 7,62 7,64 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * ' Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"* Sedet tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: el- +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 l6- FEBRUAR 1995 v LIRAH Jajuta nakupni prodajni arneriški dolar 1579,00 1629,00 nemška marka 1055,00 1079,00 francoski frank 302,60 311,50 holandski gulden 940,00 965,50 belgijski frank 51,00 52,50 [ant šterling 2480,00 2554,70 'fski šterling 2452,00 2533,00 banska krona 266,50 274,70 grška drahma 6,50 6,90 kanadski dolar 1126,70 1161,70 lepenski jen 16,00 16,50 Švicarski frank 1245,00 1280,00 evstrijski šiling 149,25 153,90 norveška krona 239,75 247,00 Švedska krona 214,50 221,35 Portugalski escudo 9,90 10,35 Španska pezeta 12,00 12,50 evstralski dolar 1178,85 1215,90 nradzarski florint 11,00 15,00 sjovenski tolar 12,50 13,10 LjJSki dinar-kuna 255,00 272,00 -JJEBRUAR 1995 I v LIRAH ^valuta nakupni prodajni enieriški dolar 1580,00 1625,00 nemška marka 1056,00 1076,00 francoski frank 303,00 313,00 holandski gulden 937,00 955,00 belgijski frank 51,00 52,20 funt šterling 2478,00 2548,00 frski šterling 2458,00 2543,00 banska krona 266,00 274,00 gtška drahma 6,70 7,20 kanadski dolar 1126,00 1161,00 Švicarski frank 1248,00 1278,00 avstrijski šiling 149,20 153,20 slovenski tolar 12,60 13,10 13. FEBRUAR 1995 diZava banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk Avstrija Posojilnica Železna Kapla Avstrija Posojilnica Borovlje Avstrija Posojilnica Šentjakob Avstrija Posojilnica Ločilo Italija Kmečka banka Gotica 12,60 13,10 Italija Maska kreditna banka 12,50 13,10 16. FEBRUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4976 - francoski frank 28.7700 nizozemski gulden 89.2040 belgijski frank 4.8560 španska peseta 1.1555 danska krona 25.3380 kanadski dolar 1.0635 japonski jen 1.5290 švicarski frank 118.3500 avstrijski šiling 14.2080 italijanska lira 0.9306 švedska krona 20.2700 TEČAJI ZA PRODAJO DEVIZ NA DAN 17.2.1995 1. Redni prodajni letaj zn DEM 81.90 2. Tetaj za terminsko-valutne pogodbe za DEM 80.58 po pogojih iz ponudbe Abanke z dne 13.2.1995 v y MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 032 z dne 16. 2. 1995 - Tečaji veljajo od 17.2. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 90,9868 91,2606 91,5344 Avstrija 040 šiling 100 1160,9186 1164,4118 1167,9050 Belgija 056 frank • 100 396,8269 398,0210 399,2151 Kanada 124 dolar 1 86,8973 87,1588 87,4203 Danska 208 krona 100 2070,3375 2076,5672 2082,7969 Finska 246 marka 100 2635,1087 2643,0378 2650,9669 Francija 250 frank 100 2350,-7621 2357,8356 2364,9091 Nemčija 280 marka 100 8170,8798 8195,4662 8220,0526 Grčija 300 grd 100 52,1559 52,3214 Irska 372 funt 1 — 191,7821 192,3574 Italija 380 lira 100 7,6038 7,6267 7,6496 Rep. Hrvaška 385 hrv. kuna 100 — 2200,0000 Japonska 392 jen 100 124,9328 125,3087 125,6846 Nizozemska 528 gulden 100 7288,7516 7310,6837 7332,6158 Norveška 578 krona 100 1864,1862 1869,7956 1875,4050 Portugalska 620 escudo 100 78,9716 79,2092 79,4468 Švedska 752 krona 100 1656,2373 1661,2210 1666,2047 Švica 756 frank 100 9670,2362 9699,3342 9728,4322 Velika Britanija 826 funt šterling 1 192,2853 192,8636 193,4425 ZDA 840 dolar 1 122,3671 122,7353 123,1035 Evropska unija 955 ECU 1 153,7106 154,1731 154,6356 Španija 995 peseta 100 94,4145 94,6986 949827 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov __________ Banke Slovenije na dan 17. februarja 1995 št. dni veljavni srednji cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) . zapadlosti tečaj BS za 1 DEM (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPIS , IZPLAČLJIV 12. 5. 1995: 1,500,000 808,639 809,952 1,618,591 84 107.8185% 107.9937% 107.9061% 150,000 80,864 80,995 161,895 Uradna tečajnica Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d, Ljubljana št.: 30 Datum: 16. 2. 1995 Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon šLdat(3) enotni tečaj % sprem datum povpraš ponudba Max. Min. TOSr BTISTO TRtitr LEKC 796 (4.5.93) 11.450 2,00 16.2 10.000 12.000 11.400 909 Pid 1.000 (6.6.94; 14.650 ,09 16.2 14,950 14.700 14.600 586 SAL 500 ($9.8.94; 20.475 15.2 17.101 SKBR 458 (16.5.94.) 36.444 ,69- 16.2 35.8 39.500 36.500 36.400 2.478 aaE STCTil RS01 8,0 4.(31,12.94) 98,8 16.2 98, 98,8 98,8 328 RS02 9,5 8.(1.10.94 103,6 ,25 16.2 103,6 103,6 968 RS08 5,0 3.(30.11.94 83,3 6.2 91,5 RStl 7,0 4.(15.1.95] 92,4 , 13.2 96,0 RSL1D 8,0 4.(31.12.94] 98,0 ,30 16.2 98,0 98,0 80 RSL2D 9,5 8.(1.10.94] 102,0 7.2 SKBl 10,0 4.(1.11.94] 97,4 15.2 99,4 SJEBI BT8R 11712 15.2 12.456 13,000 DAD 10.000 (1.6.94.) 144.972 1,56 16.2 130.000 157,000 145.500 140.000 18.122 FMD (8) 18.070 ,67- 16.2 22.000 18.100 18.000 452 GPGR 16.000 6.2 HMER 13.300 15.2 MKZ 218 (30.3.93.) 9.600 1,95- 16.2 9.600 9.600 480 NM 4.000 (8)(10,6.94.) 4.758 3,88- 16.2 5.000 4.800 4.750 571 TCTR (5) 755,1 15.2. 800,0 ME grmi? StiTOl KBTP 4000 (23.5.94) 40.000 1,59 16.2. 45.001 40.000 40.000 800 PFNP 46.500 ,42 162 48.5« 46.500 46.500 233 8GSP (6) 2.304' 15.2 2.721 UBKP 11.463 4,25- 16.2 11.000 13.001 12.900 10.744 34 IVIPP 41.200 15.2 41.001 41.351 ME «rcwie US* LEK2 12,0 4.(1.11.94) 99,0 15.2. OZG 11,0 4.(1.1.95) 92,0 10.2. 95,1 PCE 12,0 6.(1.12.94) 102,9 30.12. PLJ 12,0 7.(1195) 98,5 15.2 97,1 PGO 10,0 l.(1.6.94) 95,2 10.2, RSGSl 10,0 4.(1,6.94) 95,0 15.2. nsTOirti] tromi i 2.500 15.2. 1.501 3.500 n GRDO 119 (8.3.94.) 1.000 2.2. 580,1 HBRO 3.450 14.1 3.990 ER 3.550 16.2. 3.41! 3.560 3.555 3.550 14.378 RDRO 18.000 23.1. 17.5« RGSR 540,0 15.2. 540,1 580,0 Llfififillto legi TTiliUMnii HBFO 3.500 15.2. 3.0« 3.500 KBPI KBPP 36.000 14.2. 30.0« 40.000 IMG 5.000 15.2. 3.0« 7.400 •mr GORO 10,0 9.(15.1.95) 95,7 15.2. 95,1 LOK (1.10,94) 84,1 13.2. 85,1 94,9 MLJO (1.4.94) 93,4 15.2. 93,1 OSMO (1.10.94) 83,1 15.2. 80,1 OLSO 81.9.94) 87,0 15.2. 86,f 86,9 87, ONM (1.8.94) 89,0 6.2. 85,1 90,0 OKI 6.(1.2.95) 85,0 3.2. 85,1 95,0 IM (15.10.94) 25,1 VPIO (1.10.94) 98,5 30.1. 91,1 IMM BEE 2222 FnrtF 31EB illiUMI Tm BS2 99,2 14.11 BS1 99,5 3.11 BS3 98,7 7.10. BNB2 (1.6.95) 94,3 ,37- 162. 94,! 94,7 94,7 93,7 20.748 B8M B8MA 107,6 12,1. B8MB B8V B8VA B8VB [222 iSiHTiTi 2222 gunj 31330 NBl 47.000 15.2. 45.000 52.000 47.000 47,000 1 NB2 12.472 14,97 16.2. 13.17( 13.180 13.460 11.450 238.842 SBI 16.2.95 prejšnji d T d% 1 1.289,15 1.293,18 -4,03 -0,31 Vse pravice pridrtane .Opombe Obveznice, komeualni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je namizja nominadja), (letnice kotirajo v tolaijih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni teCaj jc izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj borati posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z • zadržano trgovanje; * - dosežena Itkdstotna dnevna sprememba tečaja;dosežena 3(kKktotna omejev -trgovanje je zadizana Obveznice z amritetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) ■ obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo (4)-dospele obresti id vk^icno kupona, Id je zapadel U 93 dalje niso bile izplačane; (5)-od 12.4.M del- niča kotira Im kupona za 133; (6)-od 26531 delnica kotira brez hipona za 193 in 92; (7Hzpladlo akontacije dhi-dende za 134; obr. m-obrestna mera (obveznice); div.-dividenta (delnice) v STT, Ceni navedeno dmgaCe;max.-naj-višji teCaj doloCenEga vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 17. februarja 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: TeCaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar cvimi. Pri kan iu deviz oz. t 100 100 100 100 1 1 ikretnlh p »seben 1160,0832 2349,0705 8165,0000 7,5983 192,1469 122,2790 raslih je možno odsl doaovor. 1162,9248 2354,8245 8185,0000 7,6170 192,6176 122,5786 opanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Prt konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 81,50 81,65 panje. 81,95 81,80 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 17. februarja 1995 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečdl za USD. ATS, UT h CHF so dok* veljavni tecajnfci Banke Slovente, pri drugih val oziroma zmanfano za OŽSodstotne točke. T< do ECU = 30.0KI na dan. Prt veejh prilvih in nak • Banke, ki objavjamo tečaje, se zavezujemo nem tečaju h v sldacb s teksfom, Id dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM ženi na pode utah poje razi ačaji veijejo zc upih se tečaj c kupovati h Dogoje nakup 81,50 81,70 81,40 81,70 81,50 igi srednjih tečajt reje Banke Slove odkup priBvovir določi v sporazum irodajati tujo volt a ai prodaje. 81,98 81,85 81,75 81,96 81,85 sv po trenutno jnije povečano prodajo deviz u. ito po objavije- 16. FEBRUAR 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1605,430 — ECU — 2021,240 — nemška marka — 1074,800 — francoski frank — 309,180 — funt šterling — 2524,540 — holandski gulden — 958,810 — belgijski frank — 52,192 — španska pezeta — 12,425 — danska krona — 272,270 — irski funt — 2512,500 — grška drahma — 6,842 — portugalski escudo — 10,397 — kanadski dolar — 1139,570 — japonski jen — 16,432 — švicarski frank — 1272,640 — avstrijski šiling — 152,720 — norveška krona — 245,090 — švedska krona — 217,590 — finska marka — 346,370 — avstralski dolar — 1197,170 — 17. FEBRUAR 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 10,3500 10,8500 kanadski dolar 7,3500 7,7500 funt šterling 16,2500 17,0500 švicarski frank 814,5000 846,5000 belgijski frank 33,5000 34,8000 francoski frank 198,5000 206,5000 holandski gulden 615,5000 639,5000 nemška marka 690,3000 716,3000 italijanska lira 0,6450 0,6790 danska krona 174,5000 182,5000 norveška krona 156,5000 163,5000 švedska krona 139,2000 145,8000 finska marka 222,0000 232,0000 portugalski escudo 6,7300 7,0700 španska peseta 7,9800 8,4200 japonski jen 10,4500 10,95000 slovenski tolar - - hrvaška kuna - - Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. NOVICE BIATLON / SVETOVNO PRVENSTVO ALPSKO SMUČANJE Nov rekord Kitajke Sun Caiyun ERFURT (STA/dpa) - Kitajka Sun Caiyun postavila je na mednarodnem atletskem dvoranskem mitingu v nemškem Erfurtu (220.000 nemških mark nagradnega sklada) postavila nov svetovni rekord v skoku s palico. Enaindvajsetletna študentka je preskočila letvico na višini 415 centimetrov in s tem za dva centimetra popravila svoj najboljši dosežek, ki ga je dosegla v nedeljo, 12. februarja, v Karlsruheju. Kitajka je na petih mitingih v nemških mestih postavila pet svetovnih rekordov. Začela je 28. januarja v Zvveibriicknu (410), nato pa je dosežek izboljševala za centimeter (Pulheim 411, Berlin 412, Karlsruhe 413). Njeno taktiko skokov s palico in izboljševanja rekordov nekateri že primerjajo s skoki Ukrajinca Sergeja Bubke. Sampras in Chang naprej MEMPHIS (STA/AP) - Na teniškem turnirju v Memphisu z nagradnim skladom 800 000 dolarjev sta v drugem kroga zmagala oba prva nosilca, Američana Pete Sampras in Michael Chang. Rezultati - 2. krog: Sampras (ZDA/l) - Doyle (Avs) 6:1, 6:0, Chang (ZDA/2) - Jensen (ZDA) 7:6, (7:4), 7:5, Rehmann (Nem) - Eltingh (Niz/4) 7:6 (7:2), 4:6, 6:2, Krickstein (ZDA/5) - Gilbert (ZDA) 6:1, 7:6, (7:4), Yzaga (Peru/6) T Dunn (ZDA) 6:4, 6:3, Stark (ZDA) - VVashington (ZDA/8) 6:4, 3:6 6:2, Enqvist (Sve/10) - Jarryd (Sve) 6:3, 6:1, Haarhuis (Niz/11) -Gollner (Nem) 6:4, 6:4, Pahner (ZDA/9) - Grabb (ZDA) 6:7, (7:9), 6:3, 6:3, Rusedski (Kan) - Patrick McEnroe (ZDA/12) 7:6, (7:4), 7:6, (7:4), Filippini (Uru/15) - Rios (Čile) 6:4, 6:1, Spadea (ZDA/16) -Tebbutt (Avs) 6:3, 6:4. PARIZ - Na teniškem turnirju v Parizu z nagradnim skladom 430 000 dolarjev je prva nosilka Nemka Steffi Graf po odsotnosti s tekmovanja zaradi poškodbe zabeležila novo zmago. V osmini finala je premagala Rusinjo Eleno Makarovo s 6:2, 6:1. Mlada Švicarka Martina Hingis pa je ugnala peto nosilko Francozinjo Julie Halard s 6:3, 6:1 in se prav tako uvrstila v četrtfinale. Rezultati - 1. krog: VViesner (Avt/6) - Babel (Nem) 6:2, 5:7, 6:4, Habsudova (Slk/7) - Rottier (Niz) 6:1, 6:1, Appehnans (Bel/8) - Carlsson (Sve) 6:2, 6:2, Langrova (Ceš) - Dahlman (Sve) 6:4, 6:2; 2. krog, osmina finala: Graf (Nem/l) - Makarova (Rus) 6:2, 6:1, Hingis (Svi) - Halard (Fra/5) 6:3, 6:1, Herce (Fra/2) - Makarova (Rus) 6:2, 6:1, Majoli (Hrv/4) -Rittner (Nem) 6:3, 6:1. Odločilni koš Radje, Kukoč 22 LOS ANGELES - Po zaslugi Rppena in Kukoča (22 točk, 12 skokov) je Chicago Bulls že petnajstič zapored premagal Bulletse, Dino Radja pa je 2 sekundi pred koncem tekme zagotovil nov uspeh Boston Celticsa IZIDI - sreda: Cleveland - Orlando 100:99, Phoenbc - Portland 120:113, Lakers - Seattle 102:96, Chicago - VVashington 107:92, Golden State - Boston 115:116, Indiana - Detroit 114:88, Philadelphia -Minnesota 97:101. (VJ) Zlato sta osvojila Sikora in Niogretova Presenetil je zlasti poljski reprezentant Andreja Grašič na 18. mestu ANTERSELVA - Francoska študentka Corinne Niogret in 22-letni Poljak Tomasz Sikora sta osvojila naslov svetovnih prvakov v posamičnih disciplinah na 15 in 20 km. Razplet pri ženskah ni presenetljiv (izjema je Bolgarka Dafovska, ki je bila tretja), svetovno elito pa je presenetil poljski reprezentant, ki se je sicer dobro uvrščal na tekmah za svetovni pokal. Tokrat pa je brez zgrešenega strela osvojil prvo poljsko kolajno, odkar se na svetovnih prvenstvih strelja z manjšim kalibrom. Slovenski reprezentanti so razočarali, izjema je bila le Andreja Grašič, ki je z 18. mestom ponovila uspeh z olimpijskih iger v LiUehammerju (v Sprintu) in si tako prislužila novih osem točk v svetovnem pokalu. Tekme na svetovnem prvenstvu namreč po novem štejejo za končno razvrstitev svetopvne-ga pokala, od skupaj sedmih tekem pa šteje najboljših pet. »Na progi nisem imela pravega občutka, zdelo se mi je, da tečem počasi, na koncu pa sem ugotovila, da sem dosegla šesti najboljši čas. Streljanje nam je šlo slabo, bojim se tarč, zadrhtita mi roki, pri streljanju leže pa sem tokrat zgrešila že prva strela. Kljub temu moram biti zadovoljna, morda pa bo v soboto še bolje,« je povedala slovenska biatlonka Andreja Grašič. Fantje pa so kar tekmova- li, kdo bo večkrat zgrešil. Ponavadi so v močnem sneženju, vetru in podobnih razmerah kot so bile včeraj, dosegali boljše strelske izide. Tokrat pa je najmanjkrat zgrešil Janez Ožbolt (3), Jože Poklukar pa kardevetkrat in je v končni razvrstitvi prehitel samo devet tekmovalcev. Najboljši Slovenec je bil Matjaž Poklukar na 29. mestu, najizkušenejša Ožbolt in Lekan pa sta razočarala. Svetovna prvakinja Niogretova je na novinarski konferenci dejala, da je po prvem zgrešenem strelu skoraj že obupala, potem pa se je hitro zbrala, zadela vse strele do konca in z odličnim tekom po zadnjem streljanju premagala tekmice. »Pred tekmo bi bil zadovoljen z desetim mestom, tek in streljanje pa sta mi šla res dobro, zato sem srečen, saj je to moj največji uspeh doslej. Sem strugar v tovarni, kjer delamo premogovniško opremo, tokrat pa se mi je posrečilo »izkopati« zlato kolajno.« Med moškimi so razočarali Nemci in domačini Italijani, njihova najboljša predstavnika sta bila Frank Lučk na 11. in Pieralberto Carrara šele na 43. mestu. Med ženskami Norvežank ni bilo čisto pri vrhu, z osmim mestom je presenetila je Kitajka Song in že omenjena Bolgarka Dafovska. Sicer pa je včerajšnja tekma dokaz več, da je krog fa- voritov, ki lahko stopijo na stopničke, v obeh konkurencah velik. Rezultati - moški 20 km: 1. Sikora (Pol) 1:01:36.0 (0), 2. Tyldum (Nor) 1:02:10.6 (0), 3. Riženkov (Blr) 1:02:16.4 (2) , 4. Zvonkov (Ukr) 1:02:16.9 (0), 5. Dračev (Rus) 1:02:35.4 (3), 6. Of-tedal (Nor) 1:03:15.6 (1), 7. Bailly-Salins (Fra) 1:03:21.3 (1), 8. Rjabov (Rus) 1:03:30.0 (1), 9. Glimsdal (Nor) 1:03:30.6 (3) , 10. Perrot (Fra) 1:03:33.7 (1) ... 29. M. Poklukar (Slo) 1:06:19.5 (4) , 41. Lekan (Slo) 1:07:19.7 (4), 49. Ožbolt (Slo) 1:07:56.5 (3), 74. J. Poklukar (Slo) 1:11:56.5 (9); ženske. 15 km: 1. Niogret (Fra) 51:16.3 (1), 2. Disl (Nem) 51:28.7 (1), 3. Dafovska (Bol) 52:10.6 (0), 4. Paramigina (Blr) 52:40.0 (1), 5. Cerbe (Ukr) 52:53.3 (1), 6. Briand (Fra) 53:03.6 (3), 7. VVallin (Sve) 53:07.7 (0), 8. Song (Kit) 53:31.9 (1), 9. Aleksejeva (Bol) 53:35.8 (1), 10. Jasicova (Sik) 54:03.7 (2), 18. Grašič (Slo) 55:47.2 (5). Vrstni red svetovnega pokala - moški: Tyldum (Nor) 145), 2. Bjomdalen 134, 3. Dračev (Rus) 116, 25. Ožbolt 44, 34. J. Poklukar 33, 44. Lekan 25, 50. M. Poklukar 19, 51. Globočnik 18, 67. Zemva (vsi Slo) 7; ženske: 1. Disl (Nem) 194, 2. Briand (Fra) 190, 3. Paramigina (Blr) 178, 14. Grašič (Slo) 90. (Z. F.) Si bo Tomba že v Furanu zagotovil kristalni globus? Jutri veleslalom, v nedeljo po še slalom - Košir med favoriti FURANO - Do konca letošnjega moškega svetovnega pokala v alpskem smučanju manjka le še dvanajst tekem. Prvič po dvajsetih letih si Italijani nadejajo osvojitve velikega kristalnega globusa. Slovitemu Gustavu Thoniju naj bi nasledil Alberto Tomba. Mogoče bo s tekmeci dokončno obračunal v Furanu na Japonskem, kjer bosta jutri in v nedeljo na sporedu veleslalom in slalom. »Resn neumno bi bilo, ko ne bi osvojil pokala, potem ko sem zmagal na desetih od enajstih tekem, na katerih sem nastopil«, zdaj priznava Italijan, ki zase meni, da je največje presenečenje sezone, ker ni nihče omenjal možnosti, da bi s takim uspehom vozil tudi veleslalom. Tomba na skupnem vrstnem redu premočno vodi s 1050 točkami. Jure Košir jih ima 570, Marc Girardelli 563, Giinther Mader 500, Kjetil Andre Aamodt pa 480. Med vsemi najnevarnejšimi tekmeci Alberta Tombe najbolj konstantne rezultate dosega prav Jure Košir, ki pa ne tekmuje v smuku in ima slabe izkušnje s superveleslalom. Le z odličnimi nastopi v teh dveh disciplinah pa je še mogoče ogroziti končno zmago temperamentnega Bolonjčana. »Proga je nekoliko preveč položna, če pa bo dovolj trda in ne bo vetra, ne bo težav. Med dvema strminama je dolg položen del, v katerem bo potrebno voziti s primemo hitrostjo-Počutim se dobro, čeprav nisem v optimalni formi-Slabše kot v Adelbodnu pa ne bom smučal,« je pred jutrišnjim veleslalom dejal Tomba, ki se najbolj boji vse boljšega Koširja in Norvežana Haralda Stranu Nielsena. Iz Furana se se bo »beli cirkus« konec prihodnjeg8 tedna preselil v VVhistler v Kanado, kjer bosta smuk in super-G. Isti disciplini bosta na sporedu še v Aspnu v Zda (4.3.) in Kvitfjeliju na Norveškem, sklepne tekme pa bodo od 15 do 19. marca v italijanskem Bormiu, kjer bo po ena tekma v vsaki disciplini. Streetova najhitrejša Suhadolčeva 18. AARE (STA) - Američanka Picabo Street je dosegla najboljši čas na treningu smuka pred tekmo za svetovni pokal v Aareju. ki bo danes ob 12. uri-Nemki Minam Vogt so namerili drugi čas, tretjega pa njeni rojakinji Regini Hau-sl. Vrhničanka Mojca Suhadolc je imela 18. čas, Moj' strancanka Alenka Dovžan pa 42. Rezultati zadnjega treninga: 1. Street (ZDA) 1:10.81, 2. Vogt (Nem 1:11.15, 3. Hausl (Nem 1:11.40, 4. Montillet (Fra 1:11.45, 5. Lodemel (Nor 1:11.49, 6. Boumissen (Svo 1:11.52, 7. Dorfmeister (Avt) 1:11.76, 8. Schmidin-ger (ZDA) 1:11.82,9. Zeller-Bahler (Svi) 1:11.83, l«-VViberg (Sve) 1:11.84... 1®' Suhadolc 1:12.26,42. DUBLIN / HUDI NEREDI MED PRIJATELJSKO TEKMO IRSKA - ANGLIJA DUBLIN (STA/AP/dpa) - Angleški nogometni huligani so v sredo znova razočarali ljubitelje nogometa v Veliki Britaniji in drugod po svetu, saj so zaradi njihovega divjanja na štadionu v Dublinu (na sliki) med prijateljskim srečanjem med Anglijo in Irsko dosegli, da so pričeli resno dvomiti v možnost, da bi jih lahko ukrotili med evropskim prvenstvom (EP) prihodnje leto, ki bo v Angliji. Do incidenta, v katerem je sodelovalo okrog 4500 angleških navijačev, ki so bili pod vplivom alkohola, je prišlo v 28. minuti, ko so Irci dosegli gol, angleški navijači pa so takrat potrgali lesene sedeže na štadionu in z njimi obmetavali irske navijače, trgali pa so tudi železno ograjo. Med 46.000 gledalci je bil tudi irski predsednik Mary Robinson. Kapetan Anglije David Platt je bil dovolj pogumen, da je stekel do dela igrišča, kjer so bili navijači njegovega moštva, da bi jih pozval k prenehanju nasilnega početja, toda pri tem je eden izmed vrženih predmetov za las zgrešil njegovo glavo... Glavni sodnik Nizozemec Dick Jol je nato igralce obeh moštev poklical iz igrišča, policiji pa ni uspelo vzpostaviti reda in tekma je bila zato dokončno prekinjena. Najprej so iz igrišča odšli Irci, nato pa 90 minut pozneje še Angleži, ki pa so takoj pričeli z metanjem lesenih in železnih predmetov na policijo. Aretiranih je bilo okrog 20 oseb. Uro in pol pozneje so Angleži prišli iz štadiona in znova napadli, tokrat so bili na ulicah njihove tarče spet policisti. V centru Dublina pa je bilo največ nasilja med obema navijaški- Podivjani angleški nogometni huligani so znova udarili ma skupinama na ulici Lansdovvne, ki je v neposredni bližini štadiona, policija pa je aretirala 40 angleških in 3 irske navijače. Dvanajst oseb je bilo ranjenih in so jih morali odpeljati v bolnišnico, eden med njimi je imel počeno lobanjo. Med zapuščanjem štadiona je umrl nek 60-letni Irec, vendar, kot je zatrdila policija, zaradi srčnega napada in ne zaradi nasilja navijačev. Do napetosti je prišlo že pred tekmo, saj so navijači izžvižgali obe himni. Angleški navijači so vzklikali: »Ni pogajanj z IRO«, irski pa so jim vračah: »Nikoli ne boste prema-gali Ircev.« Na štadionu ob ulici Lansdovvne so prvič po 25-ih letih na nogometni tekmi zaigrah angleško himno, angleška reprezentanca pa je prvič po 15 mesecih igrala na gostovanju. Anglež Jack Charlton, ki je selektor irske reprezentance, je v reprezentanci Anglije leta 1966 postal svetovni prvak. »Se nikoli nisem videl česa takšnega. Nenadoma, v nekaj sekundah, so navijači podivjali in vse je ušlo iz vajeti, vnel se je pravi spopad,« je dejal Charlton. Vodilni mož angleške nogometne zveze Grahm Kelly je povedal: »Osramočen sem. Prišli smo, da bi videli lepo nogometno predstavo, ki pa so jo uničili ti idioti...« Prvi, ki je postavil vprašanje, če lahko Angleži organizirajo EP, da pri tem ne bi bilo izgredov, je bil irski minister za šport Bernard Allen. »Kako se lahko Irci in navijači drugih reprezentanc zanesejo, da jih ne bo doletelo kaj takšnega, kar smo videli v Dublinu?« Medtem pa se je že oglasila Nemška nogometna zveza (DFB). »Menimo, da ni nobenega dvoma, da bodo Angleži EP leta 1996 dobro pripravili,« je dejal predsednik tiskovne službe DFB VVolfgang Niersbach. Angleški navijači so s svojim divjanjem zaznamovah 70. in 80. leta, 29. maja leta 1985 pa je bilo v Bruslju med finalom evropskega pokala državnih prvakov med Liverpoolom in Juventusom na štadionu Heysel ubitih 39 italijanskih navijačev... Zaradi tega so bila angleška moštva pet let izključena iz evropskih tekmovanj. Na domačih igriščih so nasilje zajezili z izredno strogimi vamostimi ukrepi. Prejšnji teden pa se je zgodil prvi večji incident, ko so navijači Chelse vdrli na igrišče Stamford Brid-ge in skušali napasti navijače Mil-Ivvalla, ki so bih na tribunah na dragi strani igrišča. Red je napravilo šele 22 pohcistov, ki so na konjih prigalopi-rali na štadion... UEFA zahteva poročilo Major se opravičuje LONDON, ZURICH - Evropska nogometna zveza UEFA zahteva natančno poročilo irske in angleške no- gometne zveze o hudih neredih na sredini prijateljski tekmi med Irsko in Anglijo v Dublinu, na temelju katerega bodo nato pristojni organi zveze ukrepali. Britanski ministrski predsednik John Major pa je svojemu irskemu kolegu Johnu Burtonu poslal pismo, v katerem obsoja divjanje huliganov in se opravičuje v imenu vseh Angležev, ki jim je pri srcu šport in se sramujejo dejanj angleških navijačev. Major je poudaril, da si Anglija zasluži organizacijo evropskega prvenstva v nogometu leta 1996, ki ji ga je dodelila UEFA. Izvršni odbor in komisija za izvedbe evropskih prvenst-vev bosta na temelju popolnega p°' ročila irske in angleške zveze znova preučili nekatere vidike organizacije EP leta 1996. »Nacionalni zvezi sta odgovorni za dogodek, ki se je primeril v sredo v Dublinu, največ odgovornosti pa seveda leži na varnostnih silah ali policiji,« je dejal predsednik Mednarodne nogometne zveze (FIFA) Joao Havelange. »FIFA je že prejela poročili obeh zvez o incidentu v Dublinu in ni priporočila nobenm sankcij. Nobenih ovir ni, da Anglij3 ne bi gostila EP. Zaradi lokalnega incidenta Anglija ne zasluži, da bi bila prikrajšana pri športnih pravicah,« je menil Havelange in dodal, da je končna odločitev pač v rokah evropske in ne svetovne zveze. ______________ KOŠARKA / EUROCLUB Eddie Johnson nadigral Buckler Olympiakosov as dosegel 34 točk Pričakovana Scavolinijeva zmaga v Lizboni 01ympiakos - Buckler 89:64 (47:36) »Razbeljena« dvorana X Atenah (15 tisoC gle-alcev) je bila za Bo-°HjCane prehud zalogaj. Razen kot na začetku so i6 niti igre trdno v r°Kah 01ympiakosa. Ju-srečanje je bil 35-etni bivši NBA igralec udie Johnson, ki je v Prvem polčasu dosegel 9 točk, v prvi minuti rugega dela pa je zadel Ve trojki, ki sta popol-noina spravili na kolena 8°ste. 01ympiakos je ^mel namreč ob polčasu 1 točk prednosti, v ?acetku drugega dela pa je takoj dosegel delni 1Zld 12:0 (59:36) in za-PeCatil izid srečanja. Bo-°njCani so imeli slab odstotek v metih (manj Kot 40 odsto), delno tudi Zato, ker sta sodnika do-v°ljevala grobo igro do-Rjacih igralcev. Danilo-^1C je dal 27 točk, ven-af je izgubil neposred-,! dvoboj z Johnsonom, ,1 je dosegel 34 točk j 0:16 v metih za dve točki). ,®0l°ujcani so tako . drknili na 4. mesto, saj }e Limoges (Young 27 ock) premagal Badalo-°’ istanbulski Efes Pil-®en pa tudi Se naprej Preseneča. Tokratna nje-8°va žrtev je bila Barce-°na. Najboljši mož na SrišCu je bil turski bra-OUec Ufuk Sraica (26 °ck). Zmagala je tudi agrebska Gibona v Le-erkusnu, se pravi, da Joe Binion (Buckler) bo v tej skupini o končnem vrstnem redu odločalo prav zadnje kolo. Ostali izidi 13. kola skupine B: Efes Pilsen -Barcelona 81:76 (46:41); Bayer Leverkusen - Gibona Zagreb 74:90, Limoges - Joven-tut Badalona 76:67 (37:36). Vrstni red: 01ym-piakos in Limoges 18, Efes Pilsen 16, Buckler, Barcelona in Gibona 14, Bayer 8, Joventut 2. Prihodnje kolo (23.2.): Gibona - Efes Pilsen, Limoges - Bayer, Barcelona - 01ympiakos, Joventut - Buckler. Skupina A Benfica - Scavolini 69:88 (37:31) Scavolini je v Lizboni dosegel pričakovano, a vseeno zelo dragoceno zmago, s katero si je že zagotovil sodelovanje v četrtfinalni fazi pokala. Real Madrid je s Sa-bonisom (26) in Ara-luckasom (21) v Madridu gladko premagal solunski Paok (Savič 14). Ostali izidi 13. kola: Panathinaikos - Smelt Olimpija 79:66, Cska Moskva - Makabi Tel Aviv 87:78, Real Madrid - Paok Solun 69:52 (29:22). Vrstni red: Real Madrid, Scavolini in Panathinaikos 16, Cska 16, Maccabi 14, Paok 10, Smelt Olimpija 6, Benfica 4. Prihodnje kolo (23.2.): Olimpija - CSKA, Real -Panathinaikos, Maccani - Benfica, Paok - Scavolini. KOŠARKA / A2 LIGA Brescialot se iz Foriija vrača praznih rok Videmski Libertas po porazu z Aurigo že v nižji ligi Olitalia - Brescialat 100:90(45:43) Olitalia: Antinori 6, Berlati 2, Di Santo 2, VVilliams 24, Attruia 21, Moltedo. Casprini, Nic-colai 41, Cavallari 4, MontL Brescialat: Angiolini 3, Sflhgoi, Foschini 14, Mian 4, Koprivica 20, Fazzi 19, Cempini 12, Premier 18. PM: Olitalia 17:22; Brescialat 27:35; 3T: Olitalia 9:20 (Antinori 1:1, Di Santo 0:1, Attruia 2:5, Niccolai 6:12, Moltedo 0:1), Brescialat 7:12 (Fazzi 4:4, Angiolini 0:1, Foschini 1:1, Mian 0:1, Premier 2:5). Ostali izidi 25. kola: Polti - Teamsystem 70:75, S. Benedetto - Ca- serta 82:87, Francorosso -B. Sardegna 96:93, Pavia - Floor 84:99, Jcoplastic -Turboiar 90:69, Udine -Auriga 77:80, Aresium -Menestrello 96:77. Vrstni red: Cantu, Teamsystem in Aresium 34, Caserta 32, Jcoplastic in Olitalia 30, Sassari, Menestrello in Francorosso 28, Floor 26, Tur-boair 24. Brescialat in S. Benedetto 20, Auriga 16, Lib. Udine 10. Pavia 2. Prihodnje kolo (19.2): Turboair - Polti, II Menestrello - S. Benedetto. Auriga - Olitalia, Team-system - Francorosso, Banco Sardegna - Floor Padova, Pavia - Napoli, Brescialat - Aresium, Ju-ve Caserta - Libertas Videm. Po dolgem počitku zaradi poškodbe Ruzzier zmagal na razdalji 20 km v Miri Po enomesečnem prisilnem počitku zaradi poškodbe, je nas hitrohodec Fabio Ruzzier spet pričel s treningi in tekmovanji. Po samih petih dneh treninga (66 km) je nastopil na njeddeželnero tekmovanju v hoji na 20 km v kraju Mira pri Me-strah. Zato je bila edina njegova ambicija ta, da tekmovanje konca, kar bi pomenilo, da je poškodba dokončno sanirana. Iz Mire pa se je Ruzzier vrnil z nepričakovano zmago. Tekmovanje je potekalo v neugodnih okoliščinah (megla, mraz - start ob 17.30 ter zadnjih 14 km na stezi, kar je dodatno obremenjevalo gležnje.). Ruzzier je dosegel Cas 1.38:47, kateremu gre odšteti še dve minuti zaradi zgrešene meritve proge, ki je bila za 400 m daljša. Zadnjih 10 km na stezi je opravil v Času 47:01, kar bi tudi za mladega atleta po enomesečnem premoru predstavljalo izvrsten dosežek, da ne govorimo za atleta, ki ima 42 let, kot Ruzzier. Na startu je bilo 15 tekmovalcev. Odstopilo jih je kar enajst, med temi tudi taki, ki že več mesecev redno trenirajo in nameravajo nastopiti na DP na razdalji 40 km, ki bo v nedeljo v Signi pri Firencah. Trenutno ni se znano, ali bo Ruzzier nastopil v Signi (40 km namreč niso mačje solze), toda njegovo razpoloženje je spet na visku in kdor ga pozna... Kar se tekme v Miri tiče, naj omenimo Se, da se je na drugo mesto z dvema minutama zamude uvrstil bivSi reprezentant Blas on (Athlon Sirakuza), tretji pa je bil Dorigo (Coin Mestre). NOVICE Nagrada USSI1994 za Cristino Mauri in Davida Benetella TRST - Športni časnikarji Furlanije Julijske-krajine so za najboljša mlada športnika leta 1994 izbrali svetovno prvakinjo v smučanju na travi Cristino Mauri in svetovnega prvaka v karateju Davida Benetella. Glasovalo je več kot 100 Časnikarjev, ki so včlanjeni v italijansko novinarsko športno zvezo. Glasove so preji! tudi biationec Rene Cattarinussi, košarkar Galanda, naša jadralka Arianna Bogateč in skakalka v višino Barbara Lah. Nagrajevanje bo v ponedeljek v Devinu. Cristina Mauri in Davide Be-netello bosta prejela priznanje »Juventussi«. Na tej prireditvi bodo 15-letnemu Massimihanu Romani-nu iz Fomi Avoltrija, italijanskemu mladinskemu podprvaku v biatlonu podelili tudi študijsko nagrado »Marco Lucchetta« (2 milijona lir). Tudi Ametrano (Udinese) kandidat za tekmo z Romunijo RIM - Zvezni trener italijanske nogometne reprezentance pod 21. letom Cesare Maldini je izbrakazzurre« za prijateljsko tekmo proti Romuniji, ki bo v sredo v Prahi ob 18. uri. Med kandidati je tudi nogometaš Udineseja Ametrano. Becker in Ivaniševič OK Teniški turnir v Milanu, 2. kolo: Becker (Nem) -Agenor (Hai) 6:4, 6:4; Ivaniševič (Hrv) - Pioline (Era) 7:6 (13:11) 6:4; Forget (Fra) - Volkov (Rus) 4:6, 7:6 (7:3), 6:4; Korda (Ceš) - Carbonell (Spa) 7:6 (9:7), 6:3. Dvojice: Brandi-Pescosolido -Kinner VVheaton (Zda) 2:6, 7:5, 6:2. Ayala (River Plate) k Juventusu BUENOS AIRES - Po pisanju dvneika »Clarina« naj bi turinski Juventus Cez nekaj dni za 5 milijon dolarjev (približno 8 milijard lir) najel argentinskega nogometaša Roberta Ayalo. Ayala (21 let) je standardni »libero« državne reprezentance. Celjanke boljše od Koprčank V prvi finalni tekmi za slovenski odbojkarski pokal za Zenske je Celje sinoči doma s presenetljivo gladkim 3:0 (15:10, 16:14, 15:7) premagal koprski Cimos in lahko pred povratno tekmo upa na prvi pokalni naslov. Pri Primorju Franzot zamenjal Krizmana Po treh zaporednih porazih nogometnega članskega moštva (a sodu je izbila dno katastrofa v derbiju z Vesno) je pri Primorju prišlo do zamenjave vlog med trenerjema elanov in mladincev. Člansko moštvo bo odslej vodil Gino Franzot, Paolo Krizman pa bo prevzel mladince. Franzot je v sezoni 1991/1992 treniral tudi Krasovo člansko moštvo, v zadnjih dveh sezonah pa je vodil Primorjeve mladinske vrste. ODBOJKA / 1. MOŠKA DIVIZIJA ODBOJKA / PRVENSTVO MLADINCEV NA GORIŠKEM 0lympia se je proti razpoloženemu Conidoniju precej namučila, Naš prapor izgubil živce v tie breaku 2. ŽD: kljub okrnjeni postavi Dom Imsa ukrotil Caprivo L moška divizija 15'9) P*5 " Lnrridoni 3:0 (15:13, 16:14, ^ 0LYMPIA: Dorni 5+6, Seni 8+5, homjanc 2+6, J. Hlede 3+3, Vogrič 1+1, (j+jj^Pan, Bensa 5+11, M. Lutman, Fran- ; L%nipia se je morala precej truditi, da Pari a °dPor Corridonija. Gostje so v na-Phu malo prodorni, toda v obrambi so jotah izredno požrtvovalno in učinkovito. ajtežje za 01ympio je bilo v drugem setu, l4'vlere le Corridoni že vodil s 13:9 in s i1.’^andar so bdi Goričani dovolj pri-, ni, da so zaostanek nadoknadili, v 3. se-Pa uveljavili svojo boljšo igro ob mreži. Haš prapor - Connons 2:3 v NAS PRAPOR: BevCar, Devetak, A. in Loskin^1'’ ^ov*c’ Legiša, Paulin, Sfiligoj, bAdjub porazu je Naš prapor odigral do-žek ^panj®' slaba sta bila namreč le zaCet-„ 'a Lonec. V prvem setu so bili namreč Pni PrePnoljivQ boljši, potem pa je Nas ^ P°r zagospodaril na igrišču, Čeprav so , vsi seti borbeni in izenačeni. Osvojil je tretji niz, v Četrtem pa že vodil z sne ’ i 86 j6 zataknilo, svoj del pa sta pri-Val» a ^ . sodnika, ki sta trikrat oškodo-ohn §0?dtel)e> potem pa jim očitala, da se min*53 ° nasportno, medtem ko sta Kr-sn v, 8110111 dopustila, da so pocenjah, kar cem m Set )e tak0 splaval po vodi, igral-Pnstili žT^3 P1^013 Pa 80 v de breaku po- izidi 10. kola: Grado - Tomana co " Ronchi 3:1, Intrepida - Turria- intro '’,]SSa*on " Mossa. Zaostali tekmi: Pida - Cormons 3:1, Corridoni - Intre- pida 2:3. Vrstni red: Mossa 18, Turriaco, Cormons in Adi Ronchi 14, Intrepida Maria-no in 01ympia 12, Tomana in Nas prapor 10, Corridoni in Caldini 4, Fossalon in Grado 0. 1. ZENSKA DIVIZIJA Vrstni red: Staranzano 14, Corridoni in Morarese 10, Villesse, Cormons in Ronchi 8, S. Luigi in Intrepida 4, Pioeris 2, Farra 0. 2. ZENSKA DIVIZIJA Dom Imsa - Lib. Capriva 3:1 (15:3, 11:15,15:3,15:3) DOM. Lovisutti, Čeme, Kovic, Tronkar, Mozehc, UršiC, Zuccarino. V Domovi ekipi razsaja gripa, zato je proti Caprivi nastopila zelo okrnjena postava, ki pa je vendarle zmagala. Domovke so tudi v drugem nizu visoko vodile (9:1), vendar so nato sicer objektivno slabše gostje z izredno požrtvovalno igro nadoknadile ves zaostanek in zmagale. V preostalih dveh nizih se domovke niso vec pustile presenetiti in so z dobrimi servisi in boljšo igro v polju popolnoma nadigrale nasprotnice. Pohvalo si zaslužijo Suzy Čeme, la je bila prisiljena odigrati v zanjo neobičajni vlogi podajacice, Katrin Lovisutti, ki je priskočila na pomoč v stiski zaradi pomanjkanja igralk, Čeprav sama že vec kot eno leto ne igra in Elena Kovic, ki si je bliskovito hitro opomogla od poškodbe gležnja. Ostali izidi 2. in 3. kola: Morocco - Grado 0:3, Tomana - Dom Imsa 3:0, Capriva -Azzurra 0:3, Grado - Villacher Bier 3:2. Vrstni red: Tomana, Grado in Dom Imsa 4, Azzurra in Capriva 2, Villacher in Morocco 0. (Dom in Capriva s tekmo več) Espego praktično že prvak, »dečki« Soče so se dobro upirali 0lympii Časten poraz sovodenjskih mladink - Domove deklice prrepričljivo vodijo Espego - Tomana 3:0 (15:5, 15:13, 15:13) ESPEGO: Soban 8+4, Mania 1+1, Devetak 7+3, Radetti 5+5, S. Cemic 3+1, M. Cemic 5+9, Pintar 10+, Makuc, Mucci, Lukež. Z včerajšnjo zmago si je Espego v bistvu že zagotovil naslov prvaka. Tomana je potrdila, da je dobra ekipa, ki niti za hip ne popusti, vendar pa je tokrat igralci združene ekipe niso podcenjevali. Po odličnem prvem setu so sicer nekoliko popustih, vendar pa presenečenja niso dopustili, čeprav so gostje v drugem setu vodih s 5:9 (po vodstvu Espega s 5.T!) in tudi 11:13, v 3. pa celo z 21:8 in 6:10. MLADINKE Fincantieri - Sovodnje 3:0 (15:11,15:8, 15:8) SOVODNJE: Tronkar, Mikluš, Blasiz-za, Cemic, Zavadlal, Pehegrin. Fincanheri je bil boljši tudi v povratni tekmi. TržiCanke bodo prav gotovo osvojile naslov pokrajinskih prvakinj, zato lahko rečemo, da so Sovodenjke doživele Časten poraz. V prvem setu so bile enakovredne nasprotnicam do 11:11, vodile pa so tudi v tretjme sem (7:1). Razlika med ekipama je bila v tem, da je Fincantieri delal manj napak Ostah izidi 9. in 10. kola: Tomana -Staranzano 3:0, Ach Ronchi - Pieris 2:3, Cormons - Ronchi 0:3, Pieris - Tomana 0:3. Vrstni red: Fincantieri 14, Tomana in Sovodnje 12, Pieris, Staranzano in Ronchi 6, Cormons 0. DEKLICE Skupina A 01ympia - Grado 0:3 (10:15, 9:15, 10:15) OLVMPIA: Perše, Sfiligoj, Cetul, Batistič, Benedetti, Hlede, Bagon, Ozbot, Kle-de. Grado je bil močnejši tekmec, zlasti velja to za igro ob mreži. Ce igralke 01ympie ne bi zgrešile toliko servisov, bi vsekakor lahko dosegle tudi bolj ugoden rezultat, saj so pobudile in razlika med ekipama v igri v polju ni bila tako očitna. Ostah izidi 2. in 3. kola: Lib. Gorizia -Fincantieri 0:3, Torriana - Lib. Gorizia 3:0, Fincantieri - Capriva 3:2. Vrstni red: Torriana, Grado in Fincantieri 6, 01ym-pia in Lib. Gorizia 2, Capriva 0. Skupina B Farra je bila izključena iz prvenstva, ker je Se drugje izgubila tekmo brez boja. Azzurra - Dom Imsa 1:3 (9:15, 15:8, 10:15,8:15) DOM IMSA: Pavio, Uršič, Tosoratti, Mozetič, Zuccarino, Kovic. Po tej zmagi uvrstitev v končnico za naslov domovkam skoraj ne more več uiti. Uspeh proti solidni Azzurri je se toliko bolj razveseljiv, ker so domovke nastopile v zelo okrnjeni postavi, sredi drugega seta pa si je zvila gleženj kapetanka Pa-mela Mozetič. Ker ni bilo menjav, je stisnila zobe in vseeno nadaljevala z igro. Set so sicer osvojile domaCe igralke, zato pa so v nadaljevanju domovke odlično reagirale in z ostrimi servisi, učinkovitimi napadi in izredno borbeno igro v polju ugnale Azzurro, ki je tedaj menda že mislila, da ima zmago v žepu. Vrstni red: Dom Imsa 8, Azzurra 4, Alloys Tržič 2, Ach Ronchi 0. DEČKI 01ympia - SoCa Gostilna Devetak 3:0 (15:10,15:9,15:11) OLVMPIA: Cemic, Braione, Brisco, Domi, Frandohc, Jelen, I. Komjanc, Mik-lus, Pipan. SOCA GOSTILNA DEVETAK: Hlede, A in M. Cemic, Orel, Faganel, Golob, Spiros, Kovic. Derbi med združenima ekipama je po pričakovanjih osvojila 01ympia, mlajši igralci SoCe pa so se ji solidno uiprtali. V prvem setu so gostje celo vodili s 6:0, vendar so nato klonili pred težo večje udarne moči v napadu in na servisu igralcev 01ympia, ki so v naslednjih dveh nizih visoko povedli (v betjem s 14:3) in upravicih vlogo favorita za naslov prvaka. Val - FinvoIley Trtic 3:0 (15:6, 15:1, 15:5) VAL: D. Lutman, Florenin, De Mori, Mucic, Mania, Lukes. Kljub temu, da so nastopih le s šestimi igralci so Valovi dečki dosegli prepričljivo zmago. O sami tekmi ni mogoCe povedati skoraj ničesar, saj je bila razlika med ekipama prevelika. Veliko vedno točk so valovci dosegh že s servisom. Ob tem je beba tudi povedati, da je ekipa (zaradi bolezni je manjkal Robert Lutman) zaigrala dobro, Čeprav ne trenira skupaj. NARASCAJNICE Skupina A Vrstni red A skupine: Morarese 12, Torriana 6, Dom Imsa 5, 01ympia 4, Morocco 3, Cormons 0. Vrstni red B skupine: Fincantieri 14, Villesse 9, Sovodnje in Staranzano 7, Etsi 5, Pieris 3, Ach Ronchi 0. NOVICE KOŠARKARSKA C2 LIGA / JUTRI V 17. KOLU KOŠARKA / 16. KOLO D L1GE_ Tudi borovci na mednarodnem mladinskem turnirju Portualeja V organizaciji društva Portuale bo od 1. do 25 junija že 4. mednarodni mladinski nogometni turnir z nazivom »Trst, evropsko pristanišče«. Letos bo turnir za kategorijo najmlajših. V zelo ostri in kakovostni konkurenci bo nastopila tudi ekipa Bora Farco. Ostali udeleženci: Bohemias (Republika Češka), Alpe Adria Minsk (Bjelomsija), Istra Pulj (Hrvaška), Koper (Slovenija), Nuova Treistina, Donatello (Videm), Fossalta Piave (Benetke), Itala Gradišče, Sta-ranzano ter San Luigi V. Busa, San Giovanni, San Sergio, Olimpia in Portuale (vsi iz Trsta). Turnir cicibanov v Romansu: Mladost izenačila, poraz Juventine V 5. kolu dvoranskega turnirja v malem nogometu, ki se odvija v športni dovrani v Romansu in ki ga prireja domaCe društvo Pro Romans, je Mladost igrala neodločeno proti Staranzanu z 0:0, Juventina pa je izgubila proti Piedimonteju z 1:2. Ostali izidi zadnjega kola: Itala San Marco - Mossa 6:0, Aqui-leaia - Ludnico 2:0, Pro Fiumicello - Cormonese 6:0, Pol. Muscoli Palmanova - Rondri 3:2, Manza-nese - Pro Romans 6:1, Isontina - Pro Gorizia 6:2. V Trstu državno prvenstvo v krosu za gluhoneme V organizaciji športnega društva za gluhoneme v Trstu in ob sodelovanju itahjanske atletske zveze bo 5. marca na stadionu na Kolonji v Trstu itahjan-sko državno prvenstvo v teku Cez dm in s trn za gluhoneme. Tekmovanje se bo pričelo ob 9.30 za deklice in kadetinje, ki bodo pretekle 1.500 m. Sledile bodo druge kategorije, in sicer: dečki in kadeti (2.000 m), narašCajnice (2.000 m), naraščajniki (4.000 m), mladinke (4.000 m), mladinci (6.000 m), Članice (6.000 m) in elani (10.000 m). Bor z Intermuggio Brezupno za Dom? Borovci bodo skušali le premagati Miljčane Domovci v gosteh z vodilnim Martignaccom V 17. kolu košarkarske D lige bosta naši ekipi pred zelo zahtevno nalogo. Bor Radenska bo v tržaškem derbiju na domačih tleh gostil Intermuggio, proti kateri je v zadnjih treh tekmah vedno zgubil, medtem ko je vsaj navidez že zapisan poraz Doma Agorest v gosteh z vodilnim Martignaccom. BOR: Po napeti tekmi in lepi zmagi v Spilimbergu, so borovci spet pridobili sveže moči in motivacije. To je velikega pomena pred jutrišnjim derbijem z miljsko peterko Intermuggie, ki ima na lestvici le dve točki vec, po zadnjih izidih sodec pa se nahaja v odlični formi (v prejšnjem kolu je uničila Udinese s 95:70!). Miljska peterka, ki je v lanski sezoni zasedla odlično končno drugo mesto, ima nekaj zelo dobrih posameznikov (Trimboh, Gori, Tomasin, Pi-tacco, Bussani), glavna moC ekipe pa je nedvomno borbenost, medtem ko je s taktičnega vidika nekoliko »nevzgojena«, saj skoraj vsi zunanji (in boljši) igralci igrajo v glavnem instinktivno. Za nameček se je po nekaj mesecih vrnil tudi Perossa, ki je napovedal konec z igranjem, a si je premislil. V Borovih vrstah bi moral spet zaigrati Marko Possega (prejšnji teden je bil bolan in ga je zamenjal Carbonara), medtem ko so vsi ostah v dohri formi. DOM: Kot je po prvem delu prvenstva napovedal trener Ludo Misni, se Domova ekipa še ni vdala in se je bojno razpoložena lotila povratnega dela. Tako so belordeči takoj poskrbeli za pravi podvig na račun »visokoleteče« Porcie in mirnega duha se bodo domovci lotili tudi jutrišnjega dvoboja s prvouvršCenim Martignaccom, ki je sicer v dosedanjih 16 tekmah zgubil le enkrat in je doma še nepremagan. VidemCani imajo zelo homogeno in izkušeno moštvo s številnimi odličnimi posamezniki, med temi pa je razred zase bivši A ligaš Nobile, ki je v tej kategoriji praktično neustavljiv. Optimisti radi opozarjajo, da je tudi Davidu uspelo premagati Goljata... TAKO V 1. DELU: V 3. kolu (22.10.94) so tako borovci kot domovci ostali praznih rok. Belozeleni so v Miljah igrali solidno le v 1. polčasu, v zadnjih minutah tekme pa so odpovedali in zgubili s 85:77 (Smotlak 22, Barini 20, Susani 12), belordeči pa so doma z Martignaccom utrpeli doslej najhujši poraz (69:114 - Di Cecco 17, Corsi 11, Košuta 10). VJ Konjske dirke piše: Giorgio Plettersech Danes igra za vas Totocalcio Pavion Ger glavni favorit 4. dirke v Trstu 1. dirka (Milan): naš favorit je Newting (2), kljub temu, da bo štartal iz druge vrste in da je Palizzi (X) v odlični formi in bolje plasiran. Pozom na potencialno zelo močnega Patricka (1). 2. dirka (Turin): Po formi in kvaliteti je fevorit Lanzing Effe (2). Od skupine 1 naj omenimo Neutrona Fink (1). Regularni Passista (X) bi lahko vsem zamešal štrene. 3. dirka (Firence): Mortano (1) bi lahko glasnini pobegnil že od vsega začetka. Ondra (X) vse bolj napreduje. Glede na konkurenco ne moremo zanemariti Ledoga MO (2). 4. dirka (Trst): možnost baze s konjem Pavionom Ger (2) . Pozor tudi na »veterana« Lycristya (X). Najboljši konj skupine 1 je prav gotovo Ol-moBrazza. 5. dirka (Rim, galop): Kinh Pharly (2) ima vse možnosti, da s euveljavi. Od skupine X naj omenimo regularnega Shavvana, od skupine 1 pa solidnega AUemyja. 6. dirka (Piša, galop): nedavni zmagovalec podobne sheme Slum Barret (X) je spet favorit. Silent Respect (1) je na zadnjih dirkah pokazal, da je dobro pripravljen, v odlični formi pa je Lodoik (2). EMricatris V Bologni (Arcoveggio) bo nastopilo 20 konj. Naši fevori-ti: 4 Naxos Gar, 7 Oceania Max, 19 Camada Long Lore-to. Za sistemiste: 15 Mugabi, 8 Nobel D’Arc, 14 Orione D’Asolo. L — prvi X2 drugi 1 2,— prvi 2 drugi IX 3. — prvi 1 drugi X2 4. — prvi 1 drugi X2 5. — prvi 2X drugi 1 6. — prvi X drugi 12 Cagliari - Parma 1 X Cremonese - Fiorenfina 2 Foggia - Sampdoria 2 Genoa - Roma X 2 Inter - Brescia X Juventus-Napeli 1 X 2 Lazio - Milan 1 X 2 Padova - Torino X 2 Reggiana - Bari X Acireale - Palermo X Lucchese - Cesena 1 2 Alessandria - Pistoiese 1 Spezia - Spal X Stojan Rožem (letnik 46) je med ustanovitelji lokostrelske sekcije športnega društva Zaije. V 70. letih je bil nogometaš Zarje, na derbiju z Gajo pa si je hudo poškodoval koleno in je moral prenehati z aktivnim športom, Posvetil se je lokostrelstvu in nekaj let tekmoval s tržaškim društvom Ascat, leta 86 pa se je z Aleksandrom Ražmom odločil, da pri Zarji ustanovita samostojno sekcijo. S časom se je Stojan nekoliko oddaljil od tekmovanj in se pa svetil trenerskemu delu z mlajšimi tekmovalci. Prejšnji ta den je Igor Sedmak pravilno napovedal kar 11 izidov. Ardita (s Turelom) preizkusni kamen za Sokol Warm Cicibona (v nedeljo zjutraj) in Kontovel (jutri) v vlogi favoritov Povratni del košarkarske D lige se ni pričel pod najboljšo zvezdo, saj so naše tri ekipe zbrale le eno zmago, v 17.kolu pa je spored nekoliko lažji. Le Sokol bo pred zahtevnim izpitom, medtem ko imata Cicibona in Kontovel priložnost, da se takoj pobereta. SOKOL: Po šesti zaporedni zmagi so se Na-brežinci povzpeli na 3. mesto s samima točkama zaostanka za vodilnima Ardito in Pomom. Jutri se bo Sokol doma pomeril prav z goriško Ardito, ki ga je v prvem delu prvenstva visoko premagala. Emilij e vi fantje imajo torej priložnost, da dohitijo še enega izmed glavnih kandidatov za napredovanje. Ob tem bi morali belordeči tudi poskusiti nadoknaditi 21 točk zaostanka iz prve tekme, saj bo v primeru istega števila točk na lestvici odločala medsebojna koš razlika. Za zmago pa bodo morali sokolovci zaigrati s polno močjo (ta teden so trenirali trikrat) in predvsem v obrambi ponoviti igro, ki so jo pokazali v Tržiču proti Pomu. Tako Igor Civardi kot Robi Paulina bosta tokrat gotovo igrala, v dvomu pa je nastop Borata Per-tota. Potencialno ima Ardita zelo dobro moštvo, ki v napadu sloni na izkušnjah in sposobnostih strelca Turela, a tudi ostali so zelo dobro podkovani, tako tehnično, kot telesno. CICIBONA: Po zamujeni priložnosti se morajo dcibonaši takoj zbrati, da ne bi poraz v Tržiču po šestih zaporednih zmagah imel negativnih posledic. V nedeljo zjutraj (ob 11.30) bodo Ko-vačičevi fantje gostili zadnjeuvrščeni Larg° Isonzo, ki pa ni tako Šibek kot kaže dosedanji razplet prvenstva, o čemer pričata dva podatka. 2e na prvi tekmi so si TržiCani prav v zadnjih sekundah zapravili prt) ložnost za zmago proti našemu moštvu, v zadnjih tekmah pa so dosegli dve zaporedni zmagi (Cus in Lega Naziona-le). V vrstah Cicibone je v dvomu Stefan Persi, ki81 je lažje poškodoval oko, po daljši odsotnosti (p0-tovanje v Grčijo) pa bi se moral vrniti Iztok Bajc. KONTOVEL: Po drugem porazu v zadnjih petih tekmah imajo Konto-velel že šest točk zaostanka za vodilnim parom. Starčevi fantje še ne mislijo vreči puško v koruzo in že jutri proti Li' bertasu načrtujejo nov par točk. Tržaško moštvo tiči na spodnjem domu lestvice in igra dokaj spremenljivo. Libertas bi skoraj presenetil Ardito v gosteh, osvojil je nekaj lepih zmag, obenem pa je marsikdaj zapustil igrišče visoko premagan. Konto-velci bodo skušali uveljaviti svojo premoC pou košema, v obrambi pa bo treba najbolj paziti na D’Orlanda, enega izmed najboljših mladih igralcev te kategorije. TAKO V 1. DELU: Ardita - Sokol 82:61 (Paulina 21, Stanissa 12, Civardi 11, Skerlavaj 11), L®-' go Isonzo - Cicibon8 84:86 (Persi 29, TomsiC 17, Iv.Bajc 13), Libertas -Kontovel 63:68 (Turk l4’ I.Emili 12, Kralj 11). PROMO Polet nocoj Breg prost V košarkarskem promocijskem prvenstvu je na sporedu že 16. kolo, medtem, ko so nekaj tekem 13. kola že nadoknadili (vodilni Skyscrapers je premagal Drago B asket, Momo Gio pa je odpravil drugouvrščeno Stello Azzur-ro). V tem kolu bo Breg prost, Polet pa se bo že nocoj (ob 20.30 v proseški telovadnici) pomeril s peterko Drago B asket, ki je s 16 točkami na 5. mestu in v polnem teku za play off za napredovanje. Poletov-ci bodo morali čimbolje zaustaviti nasprotnikovega playmakerja Del Bena, gotovo najboljšega posameznika tega prvenstva, medtem ko so njegovi soigralci dokaj poprečni, kar bi openskemu moštvu omogočilo, da bi lahko ob uspešni igri končno dosegel drugo zmago. V 1, diviziji (3. kolo) bo Prosek (A skupina) doma igral proti Aidi Mitsubi-schi), Dinamo (B skupina), pa v gosteh z Amatori. (VJ) »EWIVA II MINIBASKET« / SKLEPNA PRIREDITEV Borovci na odličnem 4., Kontovelci pa na 6. mestu ■ Med mlajšimi tri naše ekipe V ponedeljek je bil pri Don Boscu sklepni del turnirja Evviva il minibasket, na katerem je nastopilo tudi šest naših ekip. V starejši konkurenci (15 ekip letnikov 1984/85) je osvojila končno zmago Ginnastica Triestina, kijev finalu premagala Don Bosco. Tretji je bil Poggi, na odlično 4. mesto pa so se uvrstili minikošarkarji Bora, medtem ko je Kontovel osvojil dobro 6. mesto. V tolažilni skupini so se vse ekipe uvrstile »ex-aequo« na 9. mesto, med temi je bil tudi Vremcev Polet. V mlajši konkurenci (letniki 85-86) niso vodili lestvice, kot je sicer tudi pravilno za to kategorijo. Tudi v tej konkurenci so nastopila tri naša moštva: Bor, Kontovel in Sokol. Ob koncu so organizatorji podelili vsem prisotnim ekipam kolajne in pokale. Naša društva pa so zopet dokazala, da se tudi z najmlajšimi dobro dela in da zato ni bojazni za bodočnost naše košarke. (Mat)Na sliki KROMA: postrojene ekipe med nagrajevanjem. KOŠARKA / PRVENSTVO MLADINCEV Inter je bil za Bor premočen Trofeja minibasket: v derbiju borovci boljši od Kontovelcev Inter 1904 - Bor Radenska 119:90 (58:45) INTER: Bonetta 2, Bo-nazza, Bosich 12, Celega 53 (7.8), Giamba 33 (2:5), Gustincich 7 (3:5), Cocevar 1 (1:2), Miralem 11 (1:1), Terreni 3; trener Friederich. PM 14:21. 3T: Giamba 1, Terreni 1. BOR: Valenti, Požar 29 (2:6), W.Sancin 7 (1:1), Uršič 7 (1:2), Ga-leone, Lapel 17 (3:5), Rustja 30 (12:13), Del Monaco; trener F.Sancin. PON 19:27. SON: 19. 3T: Požar 7. Borovi mladinci so v nekoliko okrnjeni postavi visoko klonili pred In-terjem 1904, ki ima v svojih vrstah nekaj res dobrih posameznikov, kot na primer Celega in Giamba (skupaj sta dosegla kar 86 točk). Tekma je bila izenačena vse do 10. min., ko so gostitelji vodili le za 4 točke (29:25). Nato pa so naši vidno popustili, nasprotniki, ki so imeli več enakovrednih menjav, pa so pritisnili na plin in se na koncu polčasa oddaljili od naših na + 13. Slika se v drugem polčasu ni spremenila in le trojke Požarja ter prosti meti Rustje niso dovolili katastrofe že itak potapljajoče se Borove barke. Tekma se je torej končala z zasluženo in visoko zmago Inter ja, ki je pokazal mnogo vec od naših košarkarjev. Naj omenimo, da v vrstah Interja igra tudi Srb Goran Miralem, ki je tokrat dal 11 točk. (Mat) MINIBASKET TROFEJA JADRAN Kontovel - Bor 20:44 (0:8, 6:17, 4:9, 10:10) KONTOVEL: Per- narčič, Stoka 4, Turco 2, Nabergoj 2, Privileggi 8, Piculin, Zavadlav, Ma-‘ tiacie 2,. Cecchi, Jazbec 2, Furlan; vaditelj BrišCik. BOR: Kemperle 4> KrCaliC 3, CrevatiH’ Kneipp 2, Jevnikar 2. L.Požar 8, Kralj 10, donia, Slavec 3, Baruca 4, D.Požar 8; vaditelj 5. Corbatti. Kakovostna in fizicn3 razlika med ekipamaje bila očitna, tako da končni zmagovalec ni bil niti za trenute vprašljiv. Borovci so si zanesljivo zmago zagoto vili v prvih treh četrti' n ah, ki so jih gladko do bili. Samo v zadnji cetr tini smo gledali izenace no košarko, ko so Konto velci uspeli ta del igra 1 neodločeno. Obe ekipi sta žara 1 gripe nastopili okrnjeni; pri Boru je bil najboljši Ivan Kralj, medtem ko s® je pri Kontovelcih naJ bolj izkazal Nichola Privileggi, ki je dobro vodil ekipo in bil tu natančen pri metu. Ura ga italijanska država! Če bi nam povedala, kaj počneš, bi ti morda lahko pomagali, da narediš manj napak. Od nekdaj se državljani v Italiji pritožujejo, da so premalo vključeni v javno upravljanje. Pa vendar obstaja neki zakon, ki dežele, občine in pokrajine obvezuje, da objavljajo svoje bilance, da bi tako zagotovili -pravi zakon - največjo razumljivost in jasnost rezultatov upravljanja. Spoznavanje možnosti, informiranje o storitvah in stroških prispeva k izgradnji bolj demokratične države. Bolj natančno institucionalno obveščanje pomeni večjo jasnost in večjo korektnost javnega delovanja, kar z drugimi besedami pomeni večje sodelovanje. Uporaba časopisov kot informacijskega sredstva predstavlja naj učinkovitejši in takojšen pripomoček za zadovoljitev potreb in interesov državljanov. Oglas je objavila Zveza italijanskih časopisnih založnikov FIE G 30 Petek, 17. februaija 1995 ZANIMIVOSTI, ZA RAZVEDRILO Horoskop zapisal B. R. K. ‘-■E Al M H- OVEN 21. 3. - 20.4: Partnerju boste velikodušno ponudili roko - ne zaradi njegove slabosti, pac pa zaradi radosti, ki vas bo prevevala ob izrazih njegove hvaležnosti. Tudi v redu. BIK 21. 4. - 20. 5.: Sprijaznili se boste z dejstvom, da nekaterih ni mogoCe spremeniti, predvsem ne tistih, ki bi Zeleh spremeniti vas. Naj torej vsakdo spreminja samega sebe. DVOJČKA 21. 5. • 21.6.: Nekdo vam bo z naj- vecjim veseljem priskočil na pomoč ia se razmahnil v svoji učiteljski vlogi. Vloga učenca vam ne bo godila, naučeno pa vam bo prišlo zelo prav. RAK 22. 6. - 22. 7.: VaSa pozornost do partnerja bo tolikšna, da bo odločno posumil o iskrenosti vaših namenov. Ne prepričujte ga z besedami, kajti besede se skozi sum sHsijo drugaCe. LEV 23.7. • 23.8.: Spomnili se boste na nekoga, Id ste ga zaradi zoprnih dolgov odrinili v pozabo. Poklicali ga boste in mu skozi opravičevanje ponudili vračilo. Ne bo se vas spominjal. DEVICA 24 8. - 22. 9.: Komaj boste opravih z eno težavo, že se bo pojavila druga Sledila ji bo tretja, tej pa Četrta in tako v nedogled. Vas končni sklep: izvir težav je v vas samih. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Ko-boste izrazili svoj predlog za rešitev poslovne zanke, boste deležni burnega odobravanja Čeprav predloga ne bo nih-Ce razumel, niti vi sami. Najbrž prav zato. ŠKORPIJON 23.10. -22.11.: Trenutni neuspeh vam bo vzel pogum, ne pa tudi razsodnosti. Ob novem pretresu svoje zablode boste ugotovih, da je slo za nesporazum med vami in vašimi željami. STRELEC 23. II. - 21.12.: Čudili se boste partnerjevi ravnodušnosti do vajinih problemov. Motite se, ce mislite, da jih ignorira; daje si zgolj cas za hladen umski pretres. Posnemajte ga. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Srečah boste osebo, la vam bo odprla vrata v vase lastno srce. Pomagala vam bo, da razčistite s svojo notranjo navlako. Ko bosta pri koncu, bo slovesno vstopila. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Ponujah vam bodo darila, la vam ne bodo nič. pomenila, saj boste sumih, da z njimi kupujejo vašo naklonjenost in pe-rejo svoj občutek krivde. Malce brcate mimo. RIBI 20.2. - 20.3.: Zazdelo se vam bo zelo neumno, da bi si s staro šaro obremenjevali sedanjost in si zapirali pot v prihodnost. Poiskah boste metlo in se podali v čistilno akcijo. IZLET ZA KONEC TEDNA Gora Oljka slovi po lepi cerkvi in še lepšem razgledu No goro nod Sovinjsko dolino vodijo številne poti - Nojlepše je v nedeljo »Z ReCice na Paki se gre čez železnico proti vzhodu in po travniku do pod gore 1/4 ure, nato strmo po gozdu navkreber 3/4 ure do kriza, tam desno po hrbtu 1/2 ure do romarske cerkve.« Tako so pred skoraj sto leti opisali »dohod« na Goro Oljko, ki ga je markirala savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva. Ker so v minulem stoletju na Goro Oljko naredili Se veliko drugih označenih poti, je danes možnosti za dostop veliko, noben pa ni pretirano dolg. Najhitrejši je kar z avtomobilom, naravnost na vrh, vendar pa ponavadi ni vredno riniti navzgor z vozilom. Pes gre sicer počasneje, a je zato izlet toliko lepši in koristnejši. Najkrajši pristop na Goro Oljko je omenjena pot iz Savinjske doline. Druge označene poti vodijo s severa s Ponikovske planote, z vzhoda skozi Dobrič, z juga iz Polzele. Južna pot vodi v zgornji polovici do kmetije Jug po makadamski cesti, ki se nadaljuje na vrh. Avtomobil pustimo pri kmetiji, odkoder je do vrha Se dvesto metrov vzpona. Vzpon na vrh pelje skozi gozd, ki zakriva razglede. Enako je s severno potjo na vrh, zato pa je vrh toliko bolj razgleden. Pri izbiri poti si pomagamo z izletniško karto Savinjska dolina in širša okolica v merilu 1:50.000. 733 metrov visoka vzpetina, danes znana abcdefgh Varjoma - Lundquist / Švedska 1980 Najmočnejši Cmi figuri sta zasedli g linijo in postavili belega kralja v neugoden položaj, saj mora beli nadzorovati kritični polji gl in g2. Cmi, ki je na potezi, je v borbi za kritična polja aktiviral vse razpoložljive moči in uspeh ni izostal. Na lep in poučen način je obračunal z belo vojsko! Rešitev naloge Da bi odstranil belo damo z druge vrste in obrambe polja g2, Cmi poizkusa z zvijačo in igra l...Td3! Beli najprej zamenja neugodnega lovca 2.Le5:+ /na 2.fe5 odloči 2.. .De4+/ 2...de5 3.Db2 Na 3.Dc2 bi sledilo 3.. .Tdl: 4.Tdl: Df3+. Toda tudi po umiku bele dame ima Crni presenetljiv odgovor 3.. .Df3+!l s hitrim matiranjem! Slabo je 3.. .Tdl:?? in beli se resi po 4.De5:+. Po Šahu na f3 pa se je beli vdal! S. KovaC LABIRINT zntm j ti Ime in priimek: Telefon in naslov:. Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do •21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja... kot Gora Oljka, se je včasih imenovala Dobrič, enako kot vas na vzhodni strani hriba. Znana je po razgledu in zanimivi baročni cerkvi z dvema zvonikoma, ki jo uvrščajo med najlepše baročne cerkve pri nas. Najprimernejši dan za obisk je nedelja Toda če na vrhu nismo pravi dan ob pravem času, se pravi v nedeljo opoldne, si bomo cerkev lahko ogledali samo od zunaj. V nasprotnem pogled pritegnejo freske Tomaža Fantonija, Oljske gore Fortunata Berganta in lep baročni oltar. Dodatna zanimivost cerkve je »cerkev v cerkvi«. Po enem od dveh hodnikov lahko pridemo v spodnjo »cerkev«, v kateri so trije oltarji iz 19. stoletja. Viri navajajo, da je me-žnarija ob cerkvi lepa baročna stavba iz časa nastanka cerkve. Bila je nekoč - zdaj je to neugledno posodobljena stavba, v kateri je planinski dom. Odprt je ob koncih tedna, vendar v njem težko dobimo kaj veC kot pijačo. Tako je na Gori Oljki najbolj privlačen razgled v daljave ali postanek v kakšnem zavetnem kotičku, kjer se sonce šopiri s svojo toploto. Ko se hočemo malo pretegniti in se začnemo razgledovati naokoli, lahko s pogledom zajamemo širjave med Pohorjem in vzpetinami Posavja. Vmes je še veliko drugih vrhov in zanimivih izletniških ciljev, med njimi Uršlja gora, Peca, Smrekovec in Golte. Seveda ne moremo zgrešiti zasneženih Kamniških in Savinjskih Alp, koničastega Rogatca, planotaste Velike planine in široke Menine. Fran Cerkev z dvema zvonikoma je zaščitni znak Gore Oljke Kocbek je v svojem vodniku o Savinskih planinah leta 1904 zapisal, da se z Gore Oljke vidi kar 64 cerkva, drug podatek pa to število poveča celo na 72. Kraški pojavi in pravljica o gori Gora Oljka je zanimiva tudi zaradi kraških značilnosti. Podobno kot bližnje Ponikovsko planoto tudi to vzpetino gradijo apnenci, zaradi katerih ima gora tudi svojo pripovedko. Leta 1922 je Planinski vestnik zapisal »Pravljiei-co o Gori Oljki«: »Ob gori je votlina, o kateri pravijo, da je nekoč v njo padlo par volov z deklico vred; pozneje so se telege in kita deklice prikazale v Anepažki soteski.« Stopnice, ki vodijo na vrh Gore Oljke, nas pripeljejo tud do ene najlepših razglednih točk nad Savinjsko dolinO’ Fran Kocbek je v svojem vodniku z začetka tega stoletja zapisal, da se z Gore Oljke vidi več kot šestdeset cerkvO' (Vse fotografije: Dario Cortese; Pri cerkvi se stikajo poti z vseh vetrov Pravljica še pripoveduje, da je pred davnimi časi pri duplini deCek pasel ovce in metal kamenje v prepad. »Nenadoma se prikaze iz jame zeleni fantek ter vpraša pastirja, kdo li meCe kamenje v jamo. Prestrašeni deček se zlaže ter pokaže na ko-štruna; zeleni fantek pa napiči koštruna na rogovile in zgine z njim v prepad.« Z vrha še do term Ker je srečanje z zelenim fantičem danes bolj malo verjetno in ker vzpon na goro Oljko ne zahteva veliko Časa (po južnem ali severnem grebenu pridemo na vrh v manj kot eni uri), lahko izlet podaljšamo v Zg°r' njo Savinjsko dolin0’ morda pa bo v tem je' tnem Času bolj prav prise obisk term Topolšica prl Šoštanju. V zdravilnem vrelcu termalne vode so se namakali že Rimljani, voda je škofu Tomažu Hrenu odpravila kamne, menda so bili ledvični, gotovo pa bi se našla še vrsta ljudi, ki jim je tamkajšnja voda pomagala pri revmati Cnih, želodčnih in drug težavah. Preden se nam0 cimo v njej, se na poti d° Topolšice lahko ustavim0 v zanimivi Rotovnik°vl jami. Dario Cortese BRANJE Petek, 17. februarja 1995 ZNAMENITI PRAŽAN Po sledeh humorista Jaroslava Haška S Haškovimi obiski se lahko pohvalijo številne gostilne (4) Zato se je Svejk toliko °9 umo napotil v gostil-Pri Kelihu, kjer je že eloval tajni agent Bretsc-. Ueider, ki je še moral pPolniti dnevni akord are-^cji' To so njegovi nasledki počenjali še skoraj . 0 stoletje, ki se pravkar lzteka. Le v Času republike 1116(1 leti 1918 in 1940 in feveda po letu 1990 je slo rez tega. (Nek domačin 1111 ie pripovedoval, da so vUeti Bretschneiderjevi Nasledniki še v poznih eserndesetih letih vneto °vili lastnike satelitskih auten - da se ne bi pokva-Nli z gledanjem kapitalisti-Nln televizijskih postaj). Svejk je naročil cmo pi-. °- Ko son aretirah njega JN krčmarja Pahvca, je poravnal dolg za zapitek: pet vjCev piva, kos kruha in . easo. Tik pred aretacijo j6 spil še slivovko, kar ta-°>za pot do zapora. Hasek pa v nasprotju s avojrm literarnim junakom , ri kelihu (U Kalicha) ni 1 Prevec doma. Za vzor Nau je služil majhen lokal gostilničarja Solca (najverjetneje literarni Palivec) na vogalu Sokolske ulice. Sole, nekdanji tipograf, je bil Haskov prijatelj in prosvetljen človek, ki je cenil kulturo in njene boemske predstavnike. Biografi navajajo imena veC kot sto gostiln, pivnic, kavam, vinam, zganjam in drugih lokalov, kjer naj bi se Hašek rad zadrževal. Nekdo pa lakonično omenja, da bi bilo verjetno treba našteti kar vse lokale stare Prage. Biograf Radko Pytlik jih omenja kar nekaj: Zlati liter v Balbinovi ulici, Cafe Slav, Svetilka, Pri Zverini, Pri Blahu, Pri BrejSku, Pri Choderasu, Male zvezde, Krvavi Tonda, Pivnica pri zapornicah, Nova Praga, Pri Teisingu, Kafe Union, Pri Deminki (zbirališče anarhistov), Hlavovka (zbirališče igralcev), Tu-movka, Pri kelihu na Boji-Sti (v bližini je bilov tistih Časih še kakšnih dvajset lokalov), nato še Rusko kavarno, nočno Bendovo ka- Svejk, krčmar Palivec in agent Bretschneider U kalicha varno, plesišče Pri Apollu, Jedovo hišo in kavarnico Stoletka, na koncu pa še Pri Fleku. Hodih so tudi v lokale Pri Petriku, Kamnito dno, Pri Brabantskem kralju, kavarno Montmartre, Kopmanko ah Balkansko klet, noCno kavarno Chaloupka v Mesarski ulici (znano po polnočni juhi z rebrci), Na gredi v Spale-ni ulici itn. Kmalu potem, ko je bil Koprni cinka je bila priljubljen lokal s kabaretom (Foto: R. Pytlik) Svejk že v zapom, je tam spoznal sotrpina, ki ga je aretiral neki drug agent v kavami Montmartre. Med pregledom na psihiatričnem oddelku omenja preiskovalne sodnike, ki so narocih, da jim prinesejo od Teisinga zrezke in plzensko pivo. Pozneje srečamo Svejka v zapom na Salmovi ulici, kjer tolaži sojetnika, ki mu pripoveduje, kako so proslavljali rojstni dan njegovega šefa in so šli iz ene pivovarne v drugo, pa vse do devete. Svejk mu veselo pritrdi, da tudi sam dobro ve, kaj se pravi v eni noCi obiti po dvajset lokalov, toda samokritično doda: »Vsa Čast, nikjer nismo spili veC kot tri vrče piva.« Sojetnik omenja še noCno kavarno na Vinohradih (predmestje Prage). Biografi omenjajo pijanske pohode Haškove dražbe, ki so trajali tudi veC dni in noči brez premora. Pri tem so morah prehoditi velike razdalje (ali se peljati s fijakarji in tramvaji). Zmenili so se, da se cel teden ne ločijo in tako skupaj pohajkovali in popivali celih 168 ur. Borivoj Repe (Se nadaljuje) ___MARIJA DEMŠAR__ Java, otok starih kultur a, »Vseeno bom govoril s tvojim oCe-tom,« je vztrajal mladenič. Se preden je sonce zašlo, je prišel do svete gore In-dra in vprašal mogočnega gorskega velikana, Ce mu da hčer za ženo. Indra je rjovel od besa, že zato, ker si je sin Broma drznil govoriti z njim. Se glasneje je besnel, ko je Dewi Jurangga zagrozila oCetu, da bo šla k vulkanu Bromu in se vrgla v njegovo ognjeno žrelo, Ce ne bo privolil v poroko. Ker se je Indra prestrašil groženj, je dejal mladeniču, da bo dobil njegovo hčer samo, Ce bo v eni noCi naredil tisoC čevljev globoko in prav toliko široko pešCeno morje. Ce pešCeno morje ne bo dokončano, ko bo ob svitu zakikirikal prvi petelin, se bo mladenič spremenil v kamnito goro. Mladenič je delal celo noC, pesek je prinašal s kokosovimi lupinami. Ko se je približevalo juho, je svojo nalogo že skoraj opravil. Ko je Indra z grozo opazil, da bo mladeniču uspelo narediti pešCeno morje, je začel oponašati petelina in tako so se z vasi oglasih še ostali petelini, preden je mladenič dokončal svoje delo. V spoznanju, da je izgubil, je mladenič od sebe vrgel s peskom napolnjeno kokosovo lupino. Narobe obrnjena kokosova lupina je padla poleg vulkana Bromo, na mesto, kjer danes stoji Mont Batok (gora kokosove lupine). Dewi Jurangga se je spremenila v kamnito goro VVidodaren (nevesta), mladenič pa v skalo, ki se danes imenuje Segarawedi (pešCeno morje). Indra se je zbal jeze bogov in se skril na gori Semem, kjer še danes sedi, strmi v skale in tama. Nenavadna planota Pod tri tisoč mehov visokimi, tarnajočimi vulkani leži planota Dieng. Nenavadno vulkansko področje je kot z dragega planeta. Iz tal sikajo po žveplu smrdeče pare in oddajajo grozečo vročino. V kotanjah se skrivajo Čudovito obarvana mineralna jezerca in brbotajoče vrelo blato. Delovanje naravnih sil je tako mistično prepričljivo, da ni Čudno, da so na ta kraj hodih Častit bogove že od nekdaj. Divje robato skalovje, ostanki nekdanjega kraterja je poraslo z mahovi, evkaliptusi in zveriženimi borovci, stalno zavitimi v mrzle meglice, za katerimi nikoli ne veš, kaj te Caka. Iz težkih oblakov kar naprej prši, temperatura pa se tudi podnevi spusti pod 20 stopinj Celzija. Tako kot vreme so se mi zdeli tudi ljudje nenavadno hladni. Dmgod te na vsakem koraku ogovarjajo radovedneži, tu pa se prav nihče ni zmenil zame. Robati obrazi so bili zagledani v zemljo, ki jo tu res skrbno obdelujejo. Terasasta polja se zajedajo v strme bregove. Prav vsaka ped zemlje je videti skrbno obdelana. Zaradi hladnejšega podnebja tod gojijo podobno zelenjavo kot pri nas. Takrat je bila na višku sezona krompirja, ki je v teh krajih izgledal kar nekam eksotično... (Konec) Georges Simenon Maigretova pipa ,.o, “Ali niste bili nikoli pri njem do-N13’ ko je bila njegova mati zdoma?” ‘Ne, prisežem. Enkrat mi je hotel samo od daleC pokazati svojo hišo, da m mi razložil...” ‘Da je zelo nesrečen. Vidite? “Ali je kaj naredil?” Nikakor, mala moja gospi barno izginil je. bi pri iskanju : ' Priznam, da ne zelo - zana; Videti je, da ga ne poznal Pa za to sploh ne bi imel dena kar je zaslužil, je dal materi. je komaj toliko, da si je la Ph nekaj cigaret.” Zardela je. “Kadar sva šla v vsak plačal zase, in nekoč, ko . “Nadaljujte.” ‘Mojbog, zakaj pa ne? Sa Protizakonitega. NekoC, pre Mesecem, ko sva se skupaj o Na podeželje, ni imel dovolj Na M plačal kosilo.” Kam sta se odpeljala?” “K reki Mami. V Chellesu sva stopila z vlaka in se sprehodila med Mamo in prekopom.” “Hvala vam, mademoiselle.” Ah ji je odleglo, da med množico ni bilo Josepha? Je bila razočarana? Gotovo oboje. “Zakaj ga išče policija?” “Ker nas je njegova mati prosila, naj ga poiščemo. Nikar si ne delajte skrbi. In ubogajte me. Ce boste od njega prejeh kakšno sporočilo, nas takoj obvestite!” Ko se je obrnil, je videl, da gre obotavljivo po stopnicah proti metrčju. Na njegovi pisalni mizi na Quai des Orfavres ga je Čakal listek Sedemintridesetletni moški z imenom Bleustein Stephane je bil 15. februarja 1919 umorjen v svojem apartmaju v hotelu Negresco v Nici, kamor je prišel nekaj dni prej. Bleustein je pogosto imel obiske, največkrat pozno ponoči. Zločin je bil storjem s 6,53-milimetrskim revolverjem, ki ni bil najden. Tedanje poizvedbe niso odkrile storilca. Prtljago umorjenega je morilec temeljito preiskal, in zjutraj je bil v spalnici nepopisen nered. Kar zadeva Bleusteina, je njegova oseba ostala precej skrivnostna, in poizvedovanja o njegovem poreklu so bila brezuspešna. V Nico se je pripeljal z brzovlakom iz Pariza. Policija v Nici gotovo razpolaga z izčrpnejsimi podatki. Datum umora se je ujemal s Časom, ko je Bleustein izginil s Quai de Bercy, in Maigret, ki je že spet zaman iskal svojo izginulo pipo, je zlovoljno zagodrnjal: “Salamenski mah idiot!” Poizvedbe vimenu družine So refreni, ki te tako zgrabijo in se tako prilagodijo ritmu vožnje, na primer na vlaku, da se jih sploh ne moreš več znebiti. Tak refren je moril Maigreta v starem taksiju, ritem pa je dajal močan nevihtni dež, ki je bobnal po strehi: Po-iz-ved-be-vime-nu-druZi-ne. Po-iz-ved-be... Pravzaprav sploh ni imel nobenega razloga za to, da je sedel v taksiju in drvel po ulicah z bledo, napeto deklico poleg sebe in z ubogljivim Lucasom na pomožnem sedežu. Ce te nadleguje oseba, kakršna je madame Le-roy, njenega stokanja sploh ne poslušaš do konca. “Nič vam niso ukradli, madame? Nobene tožbe ne vlagate? Potem pa obzaujem.” In celo tedaj, ko ji izgine sin: “Pravite, da je odšel? Ce bi morah iskati vse ljudi, ki pobegnejo od doma, bi lahko zaposlili celotno pohcijo, pa še ne bi imeh dovolj osebja.” Temu se je reklo “poizvedbe v imenu družine”. Lotevah so se jih na stroške tistih, ki so poizvedbe zahtevah. Rezultati pa... Sicer pa ni manjkalo spodobnih ljudi, starih in mladih, moških in žensk, z dobrodušnimi obrazi, mehkimi, malo zaprepadenimi oCmi in vsiljivimi, ponižnimi glasovi: “Prisegam vam, gospod komisar, da moja žena - in jaz jo poznam bolje kot kdor koli drug - ni odšla po svoji volji.” Ali pa hci, “tako nedolžna, tako mehkega srca, tako...” In takih je bilo vsak dan nekaj sto. “Poizvedbe v imenu družine”. Ali jim je sploh vredno reci, da bo bolje zanje, Ce njihove žene ah moža ah hčere sploh ne bodo našh, kajti sicer jih bo preplavilo razočaranje? “Poizvedbe v...” hi vendar je spet pristal na nekaj takega! Pariz so že pustih za sabo, avto je vozil po podeželju, kjer kriminalna policija ni imela pristojnosti. Tukaj ni imel kaj iskati, niti stroškov mu ne bodo povrnili. In vse to zaradi pipe. Nevihta se je razdivjala tisti trenutek, ko je nasproti hiše na Quai de Bercy stopil iz taksija. Ko je pozvonil, je bila madame Leroy ravno pri jedi, Cisto sama je v kuhinji jedla kruh, maslo in kislo vložen slanik. Kljub svoji žalosti je slanik poskusila skriti! (Se nadedjuje) Petek, 17. februaija 1995 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / POGOSTE PADAVINE ALPE JADRAN / DELOMA SONČNO Vremenska slika: Območje visokega zračnega pritiska nad Sredozemljem slabi. Nov frontalni val je dosegel zahodne Alpe in bo jutri vplival tudi na vreme v Sloveniji. C A Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeoroski zavod cfkSfa an«Sldlna OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 10-30% pod 10% 4 * pod 5 44 ** 5-10 *44 *** 30-50% 10-30 4AAA\l*\l*\ksif 50-80% <5 nad 80% VETER 30-60 444 *** 444 *** nad 60 NEVIHTE t 5-10 m/s t nad 10 m/s MEGLA BIOPROGNOZA II SNEŽNE RAZMERE dne 16.2. PLIMOVANJE Vremensko občutljivi ljudje bodo danes imeli značilne težave s počutjem, hitreje se bodo utrudili, razdražljivi bodo in nemimi, ponoči pa bodo slabše spali. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 7.03 in zašlo ob 17.30. Dan bo dolg 10 ur in 27 minut. Luna bo vzšla ob 20.06 in zašla ob 7.34. Rogla Kope Krvavec Vogel Kranjska Gora 20 Mariborsko Pohorje do 35 Soriška planina 50 cm 50 do 70 do 40 do 70 115 Kanin Kobla Zelenica Golte Cerkno Velika planina Rakitna od 40 do 140 do 40 do 70 do 25 35 15 Na vseh omenjenih smutištih, razen na Rakitni, naprave obratujejo. Na Veliki Planini vozita le nihalka in sedežnica. Tekaške proge so urejene na Mariborskem Pohorju, Rogli, Golteh, Kopah, Soriški planini. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Roglo, Vogel, Kohlo, iz Cerknega, med gozd Martuljkom in Zelenci v Podkorenu. Danes: ob 4.28 najnižje -36 cm, ob 10.17 najvišje 41 cm, ob 16.31 najnižje -54 cm, ob 22.57 najvišje 51 cm. Jutri: ob 5.05 najnižje -37 cm, ob 10.53 najvišje 36 cm, ob 17.01 najnižje -48 cm, ob 23.28 najvišje 49 cm. Slovenija: Sosednje pokrajine: Delno jasno z zmerno obla- Delno sončno bo. Proti veCe-Cnostjo. Zjutraj bo po nizi- m se bo od zahoda pooblaci-nah megla. Najvišje dnevne lo. temperature bodo od 8 do 13 °C V Sloveniji: V soboto bo Obeti: oblačno s padavinami. Meja V nedeljo bo spremen-sneženja bo na nadmorski visi- Ijivo oblačno in suho vre-ni 1000 metrov, zveCer pa me. Na Primorskem bo lahko sneži tudi vnizinah. pihala burja. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA.... TRST.............. 7' CELOVEC...... L? BRNIK............. OP MARIBOR...... CELJE............ 'I, NOVO MESTO... 2 0 NOVA GORICA.. MUR. SOBOTA.. 3° PORTOROŽ..... o/“ POSTOJNA..... IURSKA BISTRICA. 'I KOČEVJE...... 0/- CRNOMEU.....- 2/0 SLOV. GRADEC.. RATEČE....... VOGEL.......- KREDARICA.... VIDEM........... O'.' GRADEC....... Je MONOŠTER..... "O ZAGREB....... 2/8 REKA............. 8/6 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri HELSINKI.. STOCKHOLM. MOSKVA.... BERLIN.... VARŠAVA... LONDON.... AMSTERDAM. BRUSELJ... PARIZ..... DUNAJ..... ZuRICH.... ŽENEVA.... RIM....... MILAN..... BEOGRAD... BARCELONA. ISTAMBUL.. MADRID.... LIZBONA... ATENE..... BUCAREST.. MALTA..... PRAGA..... 2/3 0/4 1/3 6/9 6/10 4/13 8/11 7/13 8/16 5/13 8/10 9/10 7/18 3/14 4/10 13/20 6/8 8/12 13/18 8/15 4/5 10/17 6/8 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Cvrti škoipijoni izredni proti migreni in revmi SINGAPUR - Da so Kitajci rafiira-ni jedci, je splošo znano, med njimi pa so najvecji sladkokusci in gurmani predvsem singapurski Kitajci. Nič Čudnega torej, da v tej mesnti državici dobesedo mrgoli najrazličnejših restavracij, kjer vam postrežejo z italijansko, fracosko in celo z mogolsko kuhinjo. Za zadnji dosežek pa so poskrbeli v Imperial Herbal Restaura-tu, kjer je treba mizo rezervirati vsaj nekaj dni prej. Seveda v to restavracijo lahko zaide le tisti, ki nima zahodnjaško občutljivega želodca, saj tu poujajo škorpijone, mravlje, Črve, netopirje in drage poslastice, ki naj bi bile prava panaceja za številna obolenja od revme do impotence. To vsaj trdi Wang-Lee Tee Eng, direktor restavracije, ki se strateško nahaja pred legendarnim Hotelom Raffles in nedaleč od restavracije Bologna, ki je singapurski tempelj italijanske kuhinje. Gosta pričaka šef Li Liarcdng, ki s ponosom navaja, da njihove jedi ne povečujejo holesterola in ne škodijo zdravju, temveč izboljšujejo splošno počutje. Tako na prepečencu pomijejo 4 centimetre dolge cvrte škor- pijone. Vsak stane pet mark, za Kitajce pa so taki škorpijoni boljši kot aspirin, ker s krožnikom take poslastice vsak pozabi na migreno in revmo. Seveda je treba predtem pripraviti želodec. Li Liamdng svetuje juho iz mariniranega penisa severnega jelena, ki naj bi povečevala spolno moč. Kdor noče škorpijonov se lahko odloči za dušene mravlje, ki preprečujejo prehitro staranje. Športnikom pa ponujajo gos z gobicami in zelenimi gosenicami, ki naj bi bila skrivnost uspešnih kitajskih tekaCic. Dino Toniol, šef kuhinje neke restavracije v francoskem Toulouseu, s 43-kilogram-skim kitajskim krapom, ki so ga ulovili v bližnjem jezercu Sesguires. (Telefoto AP) Milijon dolarjev zaradi TV kamere v slačilni kabini VVASMNGTON - Neko kalifornijsko sodiSCe je veleblagovnici Brodway iz San Diega ukazalo plačati milijon dolarjev odškodnie neki ženski, ki je med pomerjanjem oblek opazila na stropu zamaskirano videokamero in slišala hihitanje zapriseženih stražnikov. Vicki Lindsey je povedala, da jo denar ne zanima in da je tožbo sprožila, ker noče, da bi se tudi dragim kaj takega zgodilo. Pred rasodbo so porotniki sodnika vprašali, če lahko prisili vodstvo veleblagovnice, da se ženski opraviči. Ko pa je sodnik povedal, da tega ne more doseči, so sporočili svojo razsodbo. Veleblagovnica Brodway je po razodbi odpustila iz službe tri vpletene varnostnike. TradiGija...