Razne vesti.
255
Razne vesti.
V Ljubljani, dne 15. avgusta 1904.
— (Iz kronike društva »Pravnika«.) V svoji seji dne 2. pr. m. je odbor vzel na znanje, da gosp. sodni sve-tnik Kavč ni k zaradi preobilih drugih poslov ne more preskrbeti priročne izdaje sodnega pravilnika in civilnopravdnega reda v slovenskem jeziku, kakor je to storil z izvršilnim redom. Lotil se je pa sedaj tega dela na odborovo prošnjo g. sodni tajnik dr. Volčič v Novem mestu in, kakor čujemo, je nadaljuje z vso vztrajnostjo.
— (Osobne vesti.) Imenovani: za deželnosodnega svžtnika sodni tajnik v Ljubljani J. Potrato in okrajni sodnik v Radečah A. Ro-sina; za okrajna sodnika sodni pristav v Radovljici Fr. Rekar za Tržič in sodni pristav v Krškem J. Žmavc za Brdo; za sodne pristave avskul-tanti: dr. M. Geršak za Mokronog, F. Meditz za Metliko, I. Vrančič za Kostanjevico, dr. R. baron Rinaldini za Kormin, železniški komisar dr. O. Cumar za Sežano. — Premeščeni: deželnosodni svetnik dr. I. Klad v a iz Tržiča v Kamnik, sodni pristav A. Levičnik iz Kostanjevice v Krško, sodni pristav A. Nago de iz Metlike v Radovljico, sodni pristav H. Lasič iz Ajdovščine v Kormin, sodni pristav Fr. Mavar iz Podgrada v Pazin. — V službovanje pri justičnem ministrstvu je prideljen sodni pristav dr. M. Šker 1 j v Gradcu. — Na svojo prošnjo je vpokojen deželnosodni svetnik dr. J. Pekolj na Brdu.
— (»Zveza slovenskih o dvetnikov.«) Izvršujoč sklepe lanskega 11. shoda slovenskih odvetnikov v Ljubljani je posebni odbor sestavil pravila za društvo pod imenom »Zveza slovenskih odvetnikov«. Ta pravila so dobila nedavno oblastveno potrdilo in sklical se je sedaj ustanovni občni zbor ha dan 7. septembra t. 1. ob 7. uri zvečer v mestni dvorani ljubljanski z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo pripravljalnega odbora; 2. volitev predsednika, 8 odbornikov in 2 preglednikov; 3. določitev članarine za društveno 1. 1904; 4. posamezni nasveti in slučajnosti. — Iz pravil naglašamo nastopno. Društvo ima svoj sedež v Ljubljani. Namen mu je pospeševati splošno razvoj v Avstriji uvedenega prostega odvetništva in slovenskega posebej, braniti čast, ugled in pravice slovenskega odvetništva ter ščititi njegove interese, duševne in gmotne koristi, gojiti medsebojno kole-gijalno sporazumljenje in solidariteto, delovati za pravilno izvrševanje zakonov ter pospeševati povzdigo pravnega čuta in znanja zakonov v slovenskem narodu. Društveni člani se dele v redne, izredne, podporne in častne. Reden član more biti vsak v odvetniški imenik vpisani avstrijski odvetnik ali v imenik odvetniških kandidatov vpisani avstrijski odvetniški kandidat. Izredni člani so avstrijski c. kr. notarji, notarski kandidati in konceptni uradniki c kr. finančne prokurature. Podporen član pa postane lahko vsak avstrijski državljan. Častnim članom sme občni zbor izvoliti onega, ki si je pridobil posebnih zaslug za društvene namene. Redni člani imajo pravico udeleževati se občnih zborov, društvenih razprav,
256
Razne vesti.
sklepov, diskusij in sestankov, staviti predloge in nasvete, posluževati se vseh društvenih naprav ter voliti in voljen biti. Rednim članom je dolžnost plačevati vsako leto od občnega zbora določeni letni prispevek ter se ravnati po pravilih in sklepih društva. Redno članstvo ugasne s prostovoljnim izstopom, z izbrisom ali z izključenjem iz društva. Izredni člani se smejo udeleževati občnih zborov, društvenih razprav, diskusij in sestankov ter se posluževati vseh društvenih naprav; njih prispevek se pa ravnotako določa kot pri rednih članih. Letni prispevek podpornih članov znaša najmanj 10 K — in se ti člani smejo udeleževati društvenih sestankov in diskusij kot gostje. —
— (Talar za odvetnike.) Na podlagi najvišjega ukrepa z dne 13. junija 1904 se je z naredbo z dne 17. junija 1904 drž. zak. št. 59 dovolilo odvetnikom, odvetniškim kandidatom in zagovornikom, da se lahko poslužujejo uradne obleke pri razpravah tedaj, kedar so sodni in državno-pravdniški uradniki zavezani imeti uradno obleko. — Za uvedbo talarja, ki je po tej naredbi le fakultativna, se je oficijelno poganjala najbolj odvetniška zbornica na Dunaju, dočim so se druge zbornice izjavljale bolj ali manj odločno proti talarju za odvetnike. Tudi sedaj so mnenja o tej stvari v odvetniških krogih in v publicistiki različna. Nekatere zbornice so že izrekle, da ne priporočajo svojim članom uradne obleke. Odbor odvetniške zbornice kranjske je potom okrožnice povprašal zbornične člane in odv. kandidate, ali in odnosno pri kakšnih razpravah se mislijo poslu-sevati talarja; — ali, kakor čujemo, je odgovor skoraj soglasno negativen.
— (Jubileji.) Dr. Anton vitez Ran da je praznoval dne 8. pr. m. svojo sedemdesetletnico. Istega dne je bil votant v senatu državnega sodišča in je podpredsednik dr. Steinbach porabil to priliko, da je proslavljal jubilarjev sijajen politični značaj, njegove zasluge na [znanstvenem polju, češ, da se to njegovo ime imenuje vedno med prvimi. Skoraj vse pravniške fakultete avstrijske so mu poslale laskave adrese. Češki »Pravnik« pa je izšel v slavnostni obliki. — Dvorni svetnik prof. dr. S. Grunhut na Dunaju je praznoval začetkom tega meseca svojo 60letnico. Za menično pravo je eden prvih učiteljev današnje dobe in njegova »Zeitschrift ftir das Privat- und Sffentliche Recht« uživa še vedno zasluženo slavo.
— (Shod nemških pravnikov) se bo letos vršil v dneh 9. do 13. septembra v Inomostu. Naša justična uprava je posebej opozorila na ta shod vsa sodišča in celo izjavila, naj se brez ovinkov dovoli dopust tistim uradnikom, ki se hote shoda udeležiti.
»Slovenski Pravnik« izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva »Pravnika« brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 10 K, za
pol leta 5 K.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 26; naroča se tudi pri O. Fischerju, knjigotržcu v Ljubljani, na Kongresnem trgu.