r, N*jT«£ji slovemki dnevnik ▼ 2iruž«niK JržavaK Velja za tm leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS list slovenskih iklavc^ V Ameriki. n 1 The largest Slovenko Da3y in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TSUSrON: OORTLAlfDT 2870 Kattrsd m Bsoond Class MaUtr, September 21, 1903, at ths PostOffics at Hew York, H. Y, under Act of Congress of Mtreh 8,1879 KO. 230. — ŠTEV. 230. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER, 1, 1028. PONDELJEK, 1. OKTOBRA 1928. —-- .____ _;_i TELET0N: CORTLAND? 187« VOLUME XXXVI. — LSTNIK XXXVI Governer Smith o prohibiciji. IZPREMEMBA V SUHAŠK1 POSTAVI JE ABSOLUTNO POTREBNA Navedel je dolg seznam korupcije. — Povedal je poslušalcem v Milwaukee, da ne morejo ničesar pričakovati od republikanske stranke glede proHibicijske reforme. — Mrs. Willebrandt bo odstopila. SMRT R0SENTHAL0VE VDOVE V bolnici je umrla vdova Rosenthala, znana postava izza umora leta 1912. — Smrtna sovražnica policijskega poročnika Beckerja. — Podlegla je operaciji. — Njen mož je bil baje usmrčen na Beckerjevo povelje. MILWAUKEE, Wis., 30. septembra. — Zdravilo za zlo demokracije je še več demokracije. V tej frazi je združil governer Smith zdravilno sredstvo za mnogoštevilna zla, ki so prišla nad de-zelo vsled osemnajstega amendmenta in Volstead-ove postave. Svoj načrt, da se vrne državam pravico določiti, v kakšni meri naj bo podvržen narod prohibiciji, je pojasnjeval v teku mogoče najbolj uspešnega govora izza njegove invazije Zapada. Vso krivdo za sedanje razmere je naprtil republikanski stranki. — Vi ne morete ničesar pričakovati od te stran-ke, — je rekel. Dolgi rekord kaže, da se je ta stranka posluževala postave v patronažne svrhe in za politično primernost. Skušala je biti mokra, kadar je bila pri mokračih in suha, kadar je bila pri suhačih. Molče je stala ob strani ter dovolila paraliziranje celega stroja vlade, kadar je bilo treba izvesti mandat ustave. Governer Smith je predložil ameriškemu narodu načrt za kontroliranje pijače, omenil svoj sprejemni govor ter iznova potrdil svoje stališče. Prvič: — Jaz priporočam amendment k Vol-steadovi postavi, ki bo vseboval zdravo in smiselno definicijo tega, kar predstavlja opojno pijačo, kajti sedanja definicija ne soglaša niti z navadnim razumom, niti z mnenjem zdravnikov. Vsaka država naj bi nato določila alkoholno množino, ki pa naj bi ne bila večja kot pa določena od kongresa. Nadalje bi priporočil amendment k osemnajstemu amendmentu. Uveljavil pa bi jamstva, ki bi o-riemogočila povratek starih razmer predaje pijač v salonih. Zdravilo za zla demokracije je več demokracije. Izročite demokracijo narodu nazaj. On sam naj določi o tej stvari. WASHINGTON, D. C., 30. septembra. — Prijatelji pomožne generalne pravdnice, Mabel Willebrandt, so izjavili danes, da namerava vstopiti zopet v privatno odvetniško prakso, kmalu po 4. marcu naslednjega leta. Kritiki političnih govorov Mrs. Willebrandt v rnetodističnih cerkvah so pred kratkim trdili, da skuša dobiti mesto zveznega sodnika ali kak kabi netni urad, a ti bodo sedaj vrlo razočarani. Sovražniki, katere si je napravila v senatu radi teh svojih govorov, bi ji itak onemogočili, da bi bila potrjena za katerikoli tak urad. Ni pa se ugotovilo, kje in s kom namerava Mrs. Willebrandt izvajati odvetniška prakso, čeprav se je glasilo, da ima že več ponudb in da bo dajala prednost Californiji. Vd6va Hermanna Rosenthala, koje ime je bilo v zvezi z znanim Rosenthal slučajem, — se je mirno ločila s tega sveta, s katerega so se morali nasilnim potom ločiti pred leti morilci njenega moža, — Gyp the Blood, Whitey Lewis, Dago Frank, Lefty Louie in policijski poročnik, Charles Becker. Umrla je v francoski bolnici na posledicah operacije, o kateri je vedela, da se ji bo morala podvreči, ko je odšla tjakaj zadnji pondeljek iz doma svojega brata in sestre, (Jus Pirateky in .Mrs. Frances Repper na Southern bu-lervadn v Bronxu. Sovraštvo Mrs. Lilian Rosen-thai do mož. ki so ubili njenega moža pred Metropole hotelom v jutranjih urah dne 16. julija 1912 jim je sledilo osvetno cdo velike družine kmalu zopet postale moderne, ker si ženske žele več otrok. NOVA SMER MOSKOVSKEGA GLEDALIŠČA Pennsylvanijaki premo-mogar ji zopet obratujejo. pottesviijlk, Pa., 30. sep. — Premogovniki Philadelphia in Reading Coal and Iron Company in par neodvisnih družb, so pričeli včeraj zopet obratovati s polnim časom. v dotičnih rudnikih je sedaj zaposlenih kakih 35,000 delavcev. SIJA MOKI N\ Pa.f 30. septembra. 2400 rudarjev, ki niso tekom zadnjih štirih mesecev zaslužili nob?-neua groša, ker ni bild nobenega de.a, budo v poiideijek zopet pričeli deUti. Električar ubit LAWRBNCE, Mass.. 30. septem bra. — Tekom svojega dela na električnem vodilniku se je pone sreči! 55 let. stari Chester Cava nagh. Umrl je kmalu po nesreči v Lawreuee splošni .bolnici, kamor so ga prevedli. 3330 voltov elektrike je šlo skozi njegovo telo. London ima novega župana. LOXDOX. Anglija, 30. septem bra. — Sir John Edvard K.vnaston Stndd je ibil včeraj izvoljen lord županom Londona. Urad je bil i tem oddan za eno leto. Studd je poročen z neko prejšnjo prmcefiifijo. Velike družine bodo kmalu zopet moderne, — soglasno z dr. George Buehan-om. zdravniškim uradnikom v Londonu. — X i bilo dolgo vrsto let pred vojno, — je rekel včeraj. — ko so bile velike družine moderne ne le v Angliji, temveč tudi v Združenih državah. Ideja velike družine je bila zelo priljubljena, ker je bila moderna. — Mi v Londonu smo našli, da obstajajo cikli ali časovne dobe. v katerih prevladuje moda enega ali nobenega otroka, a ideja velikih družin se vrača in sedanji znaki kažejo, da smo pričeli z nadaljnim ciklom velikih družin ali da bomo kmalu pričeli. Rekel je. da vidi prihajati čas. ko se bodo na ročni psički umaknili otrokom v pozornostih posvetnih in elegantnih žensk. Xova prostost že.nsk, — je rekel. —zadržuje plemensko produkcijo, a našel je iz-premembo v ženskah samih, po njih desetletni prostosti po svetovni vojni. ^ — Ženske vsepovsod se očivid-no izpreminjajo, — je rekel. — To ni tako opazno za navadnega človeka, a za zdravnika je. Vsaka ženska, — vsaka resnična ženska, — in več je slednjih kot pa domnevajo povprečni ljudje, si želi imeti o-troke. Zadnje povečanje rojstev v Angliji me utrjuje v mojem prepričanju, da se je ta izpremeifeba že pričela. AMERIŠKI JEČMEN NE SME V NEMČIJO V Nemčiji so deloma prepovedali uvoz ameriškega ječmena, ker so zboleli z ječmenom pitani prašiči. behijix. Xemeeija, 30. sept. — Zvezni svet je izdal pred par dnevi dekret, vsled katerega je omejen uvoz ameriškega ječmena, ki prihaja iz Te.vasa. Kansasa. Okla-honie in Colorada. d očim je iz drugih delov držav uvoz dovoljen kot poprej. Prepoved uvoza je bila u-vel javi jena na ternelu poročil, katera so dobili vladni izvedenci in v katerih se glasi, da ima ječmen iz Omenjenih držav neke vrste glive, ki so strupene za živino. V Nemčiji s tem ječmenom pitani praši«"i se niso hoteli izprva do ta knit i tega ječmena, a ko so, gnani od lakote, vendar jedli ta ječmen, so zboleli in konečno nekateri poginili. Poljedelski izvedenci .pripisujejo obolenje žita tlom. na katerem je raslo to žito. Izkušnja je pokazalo, da se pojavi ta vrsta glivic le na žitu, ki raste v vlažnih, a ne močvirnatih tleh. Velik del pred kratkim sklenjenih kontraktov za 500,000 ton ječmena bo zadet od te uvozne prepo-veeti. Ameriški eksporterj* tri so bili obveščeni o položaju, so se branili razveljaviti kontrakte. Edini pogoj, pod katerim bi bil dovoljen uvoz okuženega žita. bi bila preiskava ječmena na postajah v Bremenu. a stroške te preiskave bi morali nositi eksporterji. Vprižorjen brv poskus, da Se odstrani s pranjem ječmena strup, nakar ho dekret. takoj omiljen. ŠTIRIDESET POTNIKOV SE JE IZPREMENILO V RAZBOJNIKE 40 potnikov se je izpremenilo v pirate in oropalo 140°. \>udi' — TriJe bili ubiti. — Kitajski banditi sc zasedli parnik, namenjen v Hongkong, se nato razkrili ter oropali 1400 potni-kov. HONGKONG, Kitajska, 30. sept. — Povest o ekrutosti in krvoločnosti, ki se lahko mdri z. najbolj divjimi povestmi o španskem Mainu je dospela včeraj v Hongkong z angleškmi parnikom Anking. Parnik je dospel v pristanišče, potem ko je bil izropan od kitajskih morskih roparjev. TUNNEY JE PRIPRAVLJEN NA POROKO Veteran izgubil spomin. Moskovska opera je krenila v novo smer in na programu so tri dela modernih ruskih komponistov. MflSKVA, Rusija, 30. septembra. — ftolšoj gledišče, katerega so .preje prav posebno patronizira-li carji in plemiči ruske družbe, in ki je bil do pred kratkim edina konservativna operna hiša v Moskvi, je pričelo novo sezijo pod novim ravnateljem. Aleksandrovski je bil stavljen na mesto Burduko va. Kapelnik Ciolovanov je bil ; drugimi uslužbenci vred odpuščen, ker se je preje proti vil revolucijo-narni umetnosti ter podpiral pev ce in plesalke starejše smeri. Tri nove opere so bile napoveda- klasičnih oper kot dosedaj. Prvi ne v starem gledišču, v katerem so krat izza vojne bo predstavljen zasloveli možje kot Kaljapin. Čaj- Waguerjev Meistersiuger, pod vod- Martin Phelan, star 86 let. veteran Državljanske vojne, je izgubil spomin, ko ga je našel včeraj zvečer neki policist potikati se po sedmi Avenue, v bližini 27. eeste v Xe Yorku. Iz karte, katero je nosil s seboj, pa je razvidno, da je bil povabljen na poroko svoje hčerke. kovskij in Rimski-Korsakov. Te opere so: Sin solnea. — delo Vasi-lenka; Komar, delo Zieksa in Fevdalni igralec, — delo Sišova. Vasilenkova opera se tiče revolucije na Kitajske.m, Zicks je dramatiziral upor italijanskih karabi-njerjev in Ziškovo tlelo predstavlja prizore iz časov caristične vla-rusko'de. t _ Kazalo se bo manj inozemskih stvom znanega ukrajinskega- ka-peluika Steinberga. Tudi druge znane opere kot Carmen, Turadot iri Rigoletto bodo sempatam vpri-zorjene. Priljubljene ruske opere bodo o-hranje^ie. Boris Godunov stoji na čelu glede šievHa vprizoritev. 35-letnica smrti Čajkovskija bo proslavljena s posebno predstavo, s skladbami komponista. ' Civilne in verske formal* nos ti so bile zavržene v Rimu.—Napotjskjkrcn-ski odvetnik bo naj izdal dekret."- KRI, Italija, '30. septembra. — (Vne Tnritfev včtii^jjzjutraj za-vršil vse potrebne civilne in verske listine za svojo poroko z Miss May Josephine Lauder 4ž Greenwich. Conn. Xato je sedel k lunču, katerega je priredil njemu na čast ameriški poslanik Fletcher. Xikakih govorov in interviewov ni bilo in celi lunč je bil skrajno intimno zborovanje. Med goste so bili vključeni ameriški časnikarski poročevalci v Rimu in člani poslaniške-ga štaba. Sovraštvo Tunney a do fotografov je konečno izginilo do takega obsega, da se je pustil fotografirati na dvorišču Rospigliosi * ala-ee. pred lunčem. On se je dal .-»likati s poslanikom Fleteherj^n -n poslaniškim svetnikom. "NVarren Robinson, ki bo novi ameriški poslanik v Salvadorju. Po lunču sta imela Mrs. Fletcher in Tunney dolg pogovor glede knjig in slik, dočim so se osta'i raz-govarjali na drugem koncu dvori-ne. Tuney ni ničesar razodel o svojih neposrednih načrtih. XAPOLJ. Italija, 30. septembra. Kronski generalni odvetnik v Xa: polju je bil naprošen, naj izda takoj v ponedeljek dekret, da se bo Tunney lahko takoj poročil, v kolikor pridejo vpoštev eivilne oblasti. Miss Lauder bo dospela v N-a-polj iz Združenih držav najbrž še tekom prihodnjega torka. Prvi častnik David Jones iz Wale in prvi inžinir, Henry Thomson iz Škotske, sta bila ubita. Kapitan Plunkt Cole, ki je poveljeval parniku in neki tretji častnik sta bila ranjena. Kitajski kvartirski mojster, ki je planil na poveljuj ški mostič. da prežene morske roparje, je ibil ustreljen. Parnik "Anking" je zapustil Singapore dne 2.'i. septembra, namenjen v Hongkong preko Hoi-how. Swatow in Amov. Xapaden je bil v sredo v zalivu Tongkinga Pirati so prišli na krov kot pot-niki parnika iti to je metoda oro panja ladij, kot .se jo pogosto upo rablja v kitajskih vodah. Večina častnikov ladje je bila pri obedu, ko so morski roparji, broječi kakih štirideset mož. pome tali proe svoje'vloge kot potniki Nekateri roparji so odhiteli takoj na parniški mostič. rer pričeli stre ljati na častnike, uslužbene tam Prvi častnik Jones je bil na mestu ubit in kapitan Cole je padel, s kro-' glami v obeli nogah. V tem trenutku je prihjtel na mostič k'tajsk: kvartirski mojster, a bil ustreljen takoj, ko se je prikazal. t Medtem pa so drugi pirati odhiteli v strojni prostor ter umorili glavnega inžinirja Thomsona. Drugi častniki so bili ranjeni in pretepeni z gorjačanti. dočim je bil tretji častnik Campbell zaboden z nožem v hrbet ter se je zgrudi! mrtev poleg trupla prvega častnika Jonesa. Pirati so se polastili orožarne ladje ter prevzeli kontrolo slednje. S' strahom so premagali 1400 potnikov. nahajajočih se na krovu. Potem too so pometali mrtve može preko krova, so dovolili morski ro parji ladijskemu' zdravniku, da je obvezal kapitana Cole in druge, k! so bili ranjeni. Drugi častnik Bennett je bil nato prisiljen navigira- tn ladjo, zastražen o 1 piratov, ki so držali nanj svoje revolverje. Vsi potniki so morali nastopiti na krovih, kjer so bili sLstematie-iio preiskani. Vso prtljago in tovor parnika so roparji prebrskali oplenili ladijski urad. Skozi deset ur se je vršilo to naprej, dokler ni bil na krovu velik kup plena, da ga odnesejo s st^buj na kopno. Pirati so se izkrcali v treh <"•<»!-nih in vrednost plena se ceni na SO.OOO mehiških dolarjev. S.Hlem kitajskih potnikov je bilo istota-ko odvedenih, da jih roparji pri-drže za odkupnino. Banditi so bili zidane volje radi njih napada in kadar niso stra-žili svoje žrtve, so pili in se veselili v obedniei parnika. Vlada popustila v slučaju Gane Walske. X.-EW VOJiK, 1*0. septembra — Madama Carina "Walska m- nahaja danes v posesti večine svojrso Ji. zaplenili carinski uradniki. ko se je izkrcala tukaj dne IS. septembra. Trije mrtvi pri koliziji. MADRID, Španska. 30. sep. — Dva e k spre sn a vlaka sta trčila včeraj skupaj, ko sta se nahajala v polnem diru v bližini Bajeza v provinci Caen. Tri osebe so bile pri tem ubite in Štirinajst jih je bilo ranjenih. Tako s o javljala prva poročila z mesta nesreče. ADVERTISE ' INT "GLAS ! NARODA"! DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo v Italijo Din. 1,000 ....... $ 18.40 Lir 100 .. ....... $ 5.90 2,500 ....... $ 45.75 " 200 .......... $11.50 6,000 ....... $ 91,00 " 300 .......... $16 95 " 10,000 ....... $181,00 " 500 .......... $27.75 " 11,110 ....... $200,00 " 1000 .........; $54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50—$1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih naka-rilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumele glede načina nakazila. izplačila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, NEW YOBK, N. Y. tiIlbphoni: cobtlandt 4487 GLAS NARODA, 1. OKT. 1928 GLAS NARODA 1 (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVEmC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frsnk Saber, President Louis Benedik, Treasurer Place of tmainees of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list ea Ameriko in Kanado ............................$6.00 Za pol leta ................................$3.00 2a četrt leta ........................„.$150 Snrithproti bigotstvu. 'It V*** reakcije in fanatizma »•o ,>-e združile v boju proti kandidaturi Al Smitha. Faantiki pro^-hibicijonizma in protestantjski bi-goti napenjajo vne .svoje »ile, da nahujskajo volile«* in zlasti velik« bolj omejenih nazorov proti izvolitvi Al Smith«. Treba zares pomi-lovati republikanskega kandidata, da ima take poiaagačc. In ti fanatiki *e poslužujejo najbolj zanič-ljivejfa načina politične borbe potuhnjenega osebnega obrekovanja KONVENCIJA AMERIŠKE LEGIJE Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov Dopi&i brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, Telephone: Cortlandt 2876 Za New York za celo leto ....$7.00 Za pol leta ...............................$3.50j Za inozemstvo ta celo leto ^JtOi™^ neverjetne vnste. Zrn pol leta ____________________J$3.50\ To ^ obžalovanja vredno dejstvo pri sedanjih volitvah in dokaz nizke politične kulture pri enem, bogdaj ne velikem delu ameriškega naroda, kajti ti izbruhi fanatizma. ki .spada v .srednji vek in ne v današnjo dobo, zabrbsujejo resnični pomen sedanjih volitev: borbi* prav ki vsega ljudstva proti privilegiju male .skupine. Ali Gov. Smith ni človek, ki bi se poskrival pred takimi napadi. On je rojen borilee in zdi se, da uživa v boju. Zna pa tudi tako od la se sovražniki kar New York, N. Y. dobro znamenje Prejšnji teden je bil" v našem listu objavljeno, da je'govarjati, vodstvo združenih druži), ki preskrbujejo prebivalstvo(zvijajo pred njegovimi udarci. Greater New Yorka z elektriko in plinom, s spretno pote-i V »rcu države, kjer je Ku Klux . --ii^. i. :„'Klaii uganjalo svoje kvante, je yo Mr. Nat ha na Sloana, /nizalo letne stroske za stin m / J i Gov. Smith govoril pred muozieo. pol milijona dolarjev. kakršna se ni še nikoli zbrala v Tega prihranka bodo v prvi vrsti deležni privatniki, J državi oklahomi. Neustrašeno je mali odjemalci iii trgovei. Prejšnja leta, ko je bila eena premoga jako nestalna, ožigosal kampanjo zakritega obre kovanja, napadel Ku Klux Klan in odkrito izzval one, ki so ga našo bile posamezne družbe prisiljene računati posebno pri-[padali radi njegovega veroizpove danja. Kar .s prstom je kazal na osebe J in časopise, ki so razširili obreko- in z vso napade pro ti njemu radi njegovega propad- tojbino za premog. Kakorhitro je pa prevzel Mr. Nathan S. Sloan vod- . , j j. , ta^upior, »i J (i/J,i sivo združenih družb, je bila ena njegovih prvih odredb valne laii proti njemu te posebne pristojbine odpraviti in sicer v dobrobit od- ■ ostrostjo je izjavil, da i jemalcev. \xi njemu radi njegove; Mr. Sloan je v svojem naznanilu obljubil, da je to "ištva k Tammany organizaciji so le pretveza, pod katero se skriva prvi korak v znižanju. bigotetvo. Odjemalci so Mr. Sloanu za odredbo hvaležni ter mu bodo tudi za vse bodoče, izdane v njihov prid. napetost v jugoslaviji Associated Press je sporočila z Dunaja, da so se ela-it I K met ske-demokrat.sk e koalicije lotili povsem nove taktike: vse. kar je srbskega prezirajo, s Srbi nočejo govoriti ter sovražijo one Slovenec in Hrvate, ki se z zaupanjem ozirajo na Beograd. Kmetska-demokratska koalicija je precej močna. Kontrolira skoro vso Hrvatsko in dobršen del Slovenije. V Sloveniji so bivši liberalci njeni člani. Za dobrobit države so se včasi obnesla že marsikatera sredstva: trezni in pametni nasveti ter nesebično delo za splošni dobrobit. Dopis. Brooklyn, X. 1*. V soboto je bilo v naši naselbini veselo godovanje, vršeče se na čast Mr. Miehaelu Piriatu. predsedniku ptv.skega in g.učenega društva "Slovan". Ze zgodaj zvečer so se zbrali povabljeni gostje: pevci "Slovana" sorodniki in prijatelji. Miza je bila polna naj izbranej-šili jedil, žejo je pa slehernemu sproti gasil Mr. Frank Pirnat, ki je za ta večer prevzel posel kletar- ja in točaja. Točili so izborno Kmetsko-demokratska koalicija je pogruntala novo^apljo — lanskega pridelka. se sredstvo: — kuhanje rilca. Zdi se, da se ne bo kaj prida obneslo. veda — ali pa celo predlanskega — ne vem. Nato so vsi časti t ali slovljencu v daljših in krajših govorih, in starešina Mr. Muc je vsako čestitko še podkrepil z njemu lastnimi, o-riginalnimi izrazi. Kot mojsterske govornike moram seveda omeniti gospode Ivana Adamiča, Leona Zakrajška in Ignaca Hude-ta, ki so z vznesenimi besedami poudarjali slavljenčeve zasluge za kulturni napredek slovenske naselbine v Greater New Yorku. Ko je bil oficijelni del večera EV Mrs. Mabel Walker Willebrandt. pomočnica generalnega pravdni-ka, je izbral za poseben napad, kakor je j»ač zaslužila. Ta višja federalna uradnica se je upala pozvati metoc]i>4e. naj glasujejo proti Smithu. "To Vam je ločitev ve-r,. oojnia o zgodovini in tradiciji te dežele in njenih ustanov in v imenu nekega amerika-nizma vžiga jo v sreu svojih članov sovraštvo proti miljonom svojih sodržavljanov zaradi njihove vere. "Nič bi ne moglo biti tako v ne-.skladu z duhom Amerike. Nič bi ne moglo biti tako tuje naukom Jeffersona. Nič tako protivnega vsej naši zgodovini. Nič tako nasprotnega Kristusovim naukom." To so neustrašene besede človeka, ki stoji daleč visoko nad ro-varjenjem srednjeveških bigotov. Gov. Smith je katoličan in svojo vero je vedno smatral za svojo o-sebno zadevo. Nihče ne taji. da je ta odlični državnik vedno imenoval za svoje uradnike ljudi največje sposobnosti brez ozira na vero in celo brez ozira na politično pripadništvo. Kot go ver ne r je i-menoval v svoj kabinet 14 članov, trije so katoliki, eden je žid in o-stali protestantje. Izmed 157 državnih uradnikov, ki jih j(. imenoval, bilo je 35 katolikov. lOti protestantov. 12 zidov, in 4, od katerih sam governer pravi, da ni mogel nikoli najti, h kateri veri spadajo. In proti takemu človeku se obrača verski fanatizem z vso svojo mržnjo! Seveda fanatike ne bo Gov. Smith nikdar prepričal. Ali ogromno je število Amer i kancev, ki bodo baš radi teh krivičnih in fanatičnih napadov oddali svoj glas temu resničnemu prepovedni-ku Amerikanizma. Fanatizem bo s tem }>obil samega sebe. HIMY MILLER, W 11H. O C. tc bo vršila prihodnje leto v San Antonio. Texas. Slika nam kaž( pogled na ogromen mestni avditorij. Zanimivosti iz Jugoslavije. poglavje o hvaležnosti Lani si je mlada ameriška lepotica Ruth Elder ubila v glavo, da mora preleteti Atlantiški ocean. Lindberghov uspeh ji je dal pobudo. Najela je pilota George Haldemana, in odletela sta. Par stotisoč klafter od španske obali jima je motor odpovedal. Spustila sta se na morje in bi bila utonila, če bi ju ne rešil James Fitzgerald, kapitan holandskega tovornega parnika "Barendrecbt", ki seje slučajno mudil JSIdm^fS Mr. Andrej Pirnat tako ubrano in spretno raztezal svoj meh, da je le še povečal srbečico v petah in podplatih. K splošni zabavi so dosti pripomogli tudi komični prizori oziroma družabne igre s sodelovanjem Mr. Muca, Mr. Lovrenca Giovanel-lija in Mr. Franka Padarja. Z eno besedo rečeno, lep večer je tako hitro minil, da bi vsi najrajši pričakali belega dne. Toda treba je bilo vpoštevati oddaljenost nekaterih gostov, n. pr. Mr. in Mrs. Hode in Mr. in Mrs. Pirnat ki so dospeli iz daljnega Ne« Jersey, pa je kljub temu trajala prisrčna zabava do štirih zjutraj. v bližini. Elderjevo in Haldemana so odvedli na Špansko, od-tam sta šla v Pariz in sta bila deležna velike slave. Elderjeva nastopa sedaj po meriških gledališčih ter zasluži baje petsto dolarjev na večer. James Fitzgerald, ki je dospel te dni v Ameriko, je rekel, da se nista niti Ruth Elder, niti George Haldeman spomnila nanj, odkar sta zapustila krov njegove ladje. volitve v nicaejlgvi Prihodnji mesec se vrše v republiki Nicaragvi splošne narodne volitve. Da bodo poštene, se bodo vršile pod nadzorstvom ameriških uradnikov. v > Ker se je bilo bati, da bi eninisti Nicaražan večkrat prišel na volišče ter lahko oddal, če bi prišel petdesetkrat Omeniti moram tudi, da se je na- — petdeset svojih glasov za svojega kandidata, bodo sle- brala lepa svota za "Dom slepih" v , ii t ,.w tj- - Ljubljani, o čemer bo še podrobneje hernemu, ko bo zapuščal volišče, namazali desnico z moč- no kemično tinto, katere zlepa ni mogoče sprati. To je dobra metoda. Po mnenju nekega šaljivca bi bila druga še boljša:— porocano. Mr. Michael Pirnat in njegova gospa soproga sta se vsem ginjena zahvaljevala za mnogobrojne iz-raze ljubezni in prijateljstva. Vse Trgovci z dekleti r Zagrdbm. 12. septembra se je pojavila v Zagrebu sumljiva družba treh moških in ene ženske, ki je Likala za svoje trgovine in lokale natakarice in kavarniške pevke. Družba je dala v neki zagrebški dnevnik o-j jrlas, la išče večje število natakn- j rie in pevk. ki naj se javijo popoldne v kavarni Paris v Petrinj->ki ulici. Ta oprlas je družba objavila v dnevniku brez vednosti ka-varnarja. ki se je zelo čudil, ko so k njemu prihajale razne mlade deklice in se mu ponujale v službo. Kavarnarjevi soprogi se je zdela zadeva zelo sumljiva in takoj jr slutila, da sriv za trgovee z dekleti. Sumljiva družba je prišla popoldne v kavarno in vprašala ka-vamarja, ali je prijavila kaka natakarica ali pevka. Tedaj je stopila v kavarno mlada ženska in vprašala po službi. Sumljiva družba se ji je takoj približala in ji ponudila lepo službo blagajni«"arke v neki prodajalni, kjer ji *ploh m* bo treba delati. Zaslužila ho lahko še do 4 "banke' dnevno in imela vso oskrbo. Mlada ženske je rodom iz Dalmacija i" j«* kmetica prijetne zunanjosti. Dalmatinka jc bila družbi všeč in sklenili .so pogodbo. Devojka je dobila na račun 20 Din in dogovorili >o se, da pride, zvečer na kolodvor, odkoder se bodo vsi skupaj odpeljali. Družba je nato krenila k Zvezi gostilni-Čarjev in kavarnarjev ter vprašala, če bi se dobilo večje število natakaric in pevk. Tajniku se j»> družba, ki je izjavila, da je iz Srem.>ke Mitroviee. zdela sumljiva in je odgovoril, da trenutno ni nezaposlenih natakaric. Nato je družba odšla v zavod služkinj in tam sprejela v službo dve služkinji, ki sta zvečer izginili iz Za«rreba. Tekom večera je v kavarni Paris vprašalo še več brezposelnih natakaric po službi. Kavarnar je zato prijavil sumljivo družbo policiji. Redarstvo* je aretiralo družbo in jo po kratkem zasliševanju zopet izpustilo, ker je neki kriminalni uradnik izjavil, da družbo dobro pozna iz Sremske Mitroviee. Takoj nato je družba izginila iz Zagreba. Sumljivo je, da je stvom maharadža iz Patiala. Bhu- družba jokala natakarice in pevko. pindar Sing. Mož potnje za za-|v resnici je pa sprejemala v služ-bavo po Evropi, želi pa, da ga bo samo kmeteka dekleta, ki so bi-nihče ne moti. Novinarjev sploh j la lepa in mlada. Ko je siromašna noče videti. V njegovem sprem-{Dalmatinka prišla zvečer na kolo-s^vu je sedem dam. telesni zdrav-1 dvor. družbe ni našla in je tako o-nik, trije indijski in en angleški *tala brez dokumentov. Detektivi bolnici klicali rešilno po>tajo. \ so .ji zdravniki nudil: prvo pomot in njrotovili. dn ima zlomljeno d".N-no nog* in ključno kost mi levi prsni strani. Ko >e je ponesrečen ka v bolnici zavedla, je izpovedala J^a bojno da jo je ob železniškem tiru nenadoma popadla čudna omotica, da se ni mogla premakniti. V istem času je pridirjal siišaški vlak in tako se je pripetila nesreča. Zdravniki ne verujejo, da .se je pripetila nesreča in menijo, da je prodajalko. ki je šele 20 let stara, hotela v smrt prostovljno. Peter Zgaga < 'asopisjr poroča : — Italijanske r»bl;i^ti Lšč»-jo /,!o-čince po ZdriKŽt nih driavab. Hm, to je malo čudno. Kes je. da v Združenih državah iii-mo brez zločincev, toda če bi se italijanske «d>la>ii nekoliko potrudile ter malo .Huiia prebrskale, nia-•rari na najvmjih mestih, bi našle dovolj t" robe. * Probibicijski uradniki bili do-sedaj bodisi v civiiu. bodisi v obleki obrežnih stražnikov. Sedaj pa odredil prolifoicij-ski urad. «Ia se morajo popolnoma razlikovati od svojih tovarišev. Dobili bodo nove kape. Zakaj p;i nove ka-pe .» NV vpraša se, kakšna je kapa, ampak kakšno je tisto, ki pod kapo tiči. Toda odredba bo najbrž uveljavljena. Razločka ne bo posebnima. De »sedaj ^o ga imeli jk*1 klobukom, za n a prej irn bodo imeli pod kaj>o. Z nožem v rebrn. 13. sept. je bil izvršen v Zagrebu na lloraiičanski cesti brutalen napad. Napalec Peter Sudar je bil najbrž pijan. Po poklicu je delavec. V soboto je prejel tedensko plačo in se v gostilni napil, liil jtl tako pijan, da se ni moire! vrniti domov in je prespal noč v nekem kozolcu blizu gostilne. Naslednje jutro je Sudar napadel /. nožem snboslikarskega pomočnika Stam-bolea. Zabodel sa j" v levo stran reber in «ra težko ranil.* Pomočnik se ji- zgrudil nezavesten na tla. Mimoiodoči >o ga našli in odnesli v njegovo stanovanje, odkoder ga je rešilni voz odpeljal v bolnico. Rt -darji so napadalca poiskali in retirali. MAHARADŽA NA DUNAJU Na Dunaju imajo te dni eksotičnega gosta. V hotelu "BrLsto-la" se je nastanil s svojim sprem- vsakemu nikaraškemn volilen naj bi dali ob odhodu popit i'sta v polni meri zaslužila, posebno primerno količino ameriškega butlegarskega žganja. * S tem bi mu onemogočili povratek, Obenem bi se pa volilstvo proste, svobodne in neodvisne republike Niča- če se pomisli, da je Mr. Pirnat duša "Slovanova" in da je bil agilen član odbora, ki je vprizoril prepotrebno akcijo za . slovenske ragve tudi prepričalo o kulturnem napredku in dobrotah ameriške narodne pijače. PttNeeTiltc. tajnik. V elegantnem dunajskem hotelu je najel kar trinajst sob in kakor trabanti okrog solnea se suče ves Dunaj okrog eksotičnega gosta. Radovedni dunajski reporterji so iztaknili, da spremlja maharadžo tudi njegova žena. Na zglasilnici je namreč podpisana dama po imenu Vimlavati. pripisano pa je, da je maharadževa žena. Če je to njeno ime ali pri-mek, tega Dunajčani ne vedo in jih tudi ne zanima. Druge dame, v indijskih narodnih nošah, so dekleta v starosti od 13 do 16 let. V zglasilnici so navedene kot hčerke mahradže. A njegova žena je stara šele 24 let.... V Indiji je vse mogoče. Maharadža se je % pojavil na dunajskih ulicah. Seveda je vzbudil eksotični gost splošno pozornost, dati nosi navadno prome-nadno obleko, samo na gfarvi ima so tudi ugotovili, da ima ta družba v Sremski Mitrovici samo eno gostilno, zato je zelo sumljivo, da potrebuje čim več natakaric in kabaretnih pevk. ki jim ni treba delati, temveč samo sedeti in tako zaslužiti dnevno 3 do 4 "banke". Dejstvo je, da snmljiva družba, ki se bavi najbrž s trgovino z dekleti, nenadoma izginila iz Zagreba in da sta z njimi izginili tudi dve mladi služkinji. Policija sumljive trgovce zasleduje. Težka nesreča ali samomor. 13. sept. zjutraj se je pripetila na zagrebškem kolodvoru težka nesreča. Nekateri so mnenja, da gre za poskus samomora. Prodajalka Marija Barundue je krenila zgodaj zjutraj od hiše po Savski cesti proti igrališču športnega kluba Grada jnskega. Pred progo, ki vodi na zagrebški kolodvor, je prodajalka obstala. V istem času je privozil sušaaki vlak in zadel prodajalko v pisan turban. Toda to Dunajci- prsni kož ter jG vrgel daleč od nov ne zanima toliko. Bolj jim proge v jarek. Barundičeva je leža-Hgaja prekrasen kamen, ki me le- la delj časa nezavestna ob cesti, do-sketa v mknm desnega, ufcsa., klerje niso ops til i jnisssidflžLia. po- Kako se potuje ▼ stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočam«, vedno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit lz Washingtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec prpd odpotovanjem in to naravnost v Washington, I>. C., na generalnega naselniSkega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija 1926 se nikomur več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniškl n-rad ali pa ga dobi ▼ New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na swjo lastno odgoionwL kako dobiti svojce iz starega kraja Od prvega Julija Je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje žene in neporočene otroke lxpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje može s katerimi so Mle pred 1. Junijem 1928. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvota znaša Se vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-riSi ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. Junija 1928. leta porodil in poljedelci, oziroma žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih ne-državljanov, ki so bili postavno prlpnSčenl v to deželo za stalno bivanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto bres vsake prednosti v isti, pa se ne sprejema nikakih proienj as sme-Tfkanska vlzeje. STATE BANK NVki kitajski general se je podal I*>lje ter pustil tJoma osemindvajset svojih tčen. V vojni >e je iboril neustrašeno kot lev, toda kdo popiše njegovo začudenje in jrrozo. da je nasH. ko se je vrnil domov, le osem svojih žen. Marto je manjkalo, da se ni nrza-vesten zgrudil na tla. Od same žalosti in obupa. Možak je bil prepričan, da bo na-prazno hišo, pa lej b takem pogled il * Xa svetu se dobe taki suhaei, ki niti i>ol>piOt*entne vode nočejo piti. ampak hrepene po čem močnejšem. * (V sfa mož in žena enakih misli. je žena ponavadi prva tistih misli. * (roverner Hmitli se vrača proti vzhodu }*o svoji uspešni kampanji po zapadnih državah. V Milwaukee je jwvedal, kaj mi-^li o j r zadan najhujši u-darec ameriškim butlegarjem. Bivši bokasarski šatnpjon Oene Tunnev se bo poročil z mlado Ame-rikanko. Poroka ^e bo vršihi" na Laškem. Nekateri smatrajo Tunneva za jako razsOilnegra fanta in se jim čudno zdi. zakaj se je tako daleč odpravil po — trubel. * Dva lahkoživeka sta se prizibala iz gostilne >ter se^Ua v avtomobil. Motor j-e zabrenčal in začelo je iti kot strela. Vozila sta z nagl-ico petdesetih milj. Toda pijanec ima srečo. \oben {»olicwt ju ni videl, nikjer nobene ovire na poti. Slo je po ovinkih in .po ravni cesrti, malo pa o travnikih, dokler nista v močvirju obtičala. — Zakaj pa nisi bolj previdno vozil? — se je razsrdil prvi — Kaj zmerjaš? — mu je segel drugi ojrorčeno v besedo — .vij si vendar ti vozil, ne jaz. Taki ljudje imajo res srečo, večjo kot pamet. Huda zakonska žena je rekla z važnim glasom .svojemu mežu: — Zdi se mi, da je sedaj čas, da se najina hči poroči. — Ah, — je ugovarjal mož. — Naj počaka še nekaj časa, da bo prišel pravi. — Kaj sem morda jat čakala, da je prišel pravi? — ga je potolažila Ijubeznjiva ženica. * Zdravnik je rekel pacijentu: — — Ja. če »te pojedli pet klobas in dve skledi zelja, ni čuda, če ste danes bolni in nimate nobenega teka. — Na, gospod zdravnik, že prej, predno sem to pojedel, uide m imel nobenega teka. * Na oder je stopil učen profesor ter začel ipredava-ti: — Danes bom razpravljal o praznoverju. I z mojega govora »e boste lahko prepričali, ka>ko daleč lahko seže človeška nemirnost in z&telebanost. Moj«, žene ni bilo mori ver zadrževati doma, kar j** b>la izvoljena v odbor ženskega društva. Njena funkcija j«- bila neznatna, kajti izvolile- so jo za pomožno podtajni-eo pomožne tajnic* glavne tajnice. Toda ta neznatna pozicija v klubu j** nikakor ni motila, pač pa na.Nprotno: odločena je bila, da -e povzpne višje in viijt*. Slučajno sem zvedela." mi je dejala skrivnostno, "da namerava pretiscdnica v najkrajšem času re-signirati na svoje mesto in ekse-kutivni komite bo izbral iz svoje srede drugo predsednico. Ko bo prišlo do volitve, b<> v celotnem od-boru ena i*uma oseba. ki bi bila zmožna zasesti izpraznjeno mesto in ta oseba — sem jaz." "Le malo p'»*rlej okoli sebe," je brnela dalje, kot motor ae rop lana. "Edino, kar prihaja dandanes v poitev, je osebnost in privlačna Nila. Vsaj tako sem brala v oglasu, (first & Smith namreč inserirajo ter garantirajo, da v šestih lekcijah vsakogar pome, kako pridobiti močno in silno osebnost. Zato sem poslala pet funtov ter naročila celoten tečaj. V šestih tednih se n» bo nih<"e mogel opirali moji najmanjši želji in ukazu " To je kazalo, da mi bo še trda predla, vendar pa me je navdajalo upanje, da bo žena vso svojo osebnost izčrpala t ženskem društvu, ter ho zame le prav malo astalo, ali cel® nič. A motil sem si'. Cel teden je na meni izvajala svoje poizkuse. Sr.*-di med večerjo me je pričela sre-po gledati, če*ar seveda nisem mogel prenašati. "Vidiš, niti mojega pogleda ne v/držiš," je dejal«, ako me m se ozrl V stran. Vsak dan je postajata nežno«*- ( nejša. Trgovce je strahovaia s j svoj« osebnostjo, mlekarieo, peka.! mesarja i. t. d. Koncem šeste lekcije je bila popolnoma preti u g a cena. Sc celo obleke »i je dala pre-delati, tako da se podale njeni osebnosti. "4)dbor mi je poslal pismo," mi je triumfalno naznanila neko MOC IN SILA opoldne." Moja osebnost že učin-kuge. Igzgleda, da me nameravajo takoj postaviti za predsetlnico. ' Ko .sem isti večer prišel domov, vin našel ženo vso v solzah, "Kaj pa naj to pomeni.'" sem vprašal prestrašen vsled njenega nenavadnega vedenja. "Pa men-da vendar nisi bolna.' »lažjem pri-' čakoval, da te najdem veselo ra^-j položeno k«M- si postala predsedn:-ca." " S-s-s-s-aj nisem p-p-postala, ' I j<- .-s težavo izvila iz sel>e. "Nisoj me klicale radi predsedstva. Pač pa so mi povedale, da naj ae radi svojega nenavadnega vedenja v zadnjem časti opravičim in da mi najbrže ne ugaja pomožno podta-jniško mesto." "No.' in kaj potem.'" sera vprašal. "R»kle so mi, da naj raje resign tram na to mesto." je dejala med jokom in stokom. "Hm. kaj pa vsa tvoja šestt*-denska, priprava Mar nisi poskusila z osebnostjo.'" Žena si je otirala oči ter dejala: "Pojdi se solit z osebnastjo. Večerjaj va, potem pa greva v kino." MOŽGANI LEVIČARJEV lira. Lean Gray, 170 Battery St., Wkit«t|icf, Canada, pravi: "V naojein domu je vetluo Severn's Regulator. l'muHt,'« In je nadvse zadovoljiv." W. F. SEVERA COMPANY Cedar RapM«, k»» StVER4S rttGUIATOh Znano je, da se možganski centri za neke višje duševen«* zmožnosti. kakor za govorjenje, pihanje itd. razvijejo v eni polovici možganov l>olj nego v drugi in sicer leži ta polovica vedno na nasprotni strani nego roka, ki je za vsakovrstna dela bolj razvita. Kei je ogromna večina ljudi desničarjev, jim je leva stran možganov časih komaj za spoznanje, ča-sih pa prav očitno bolj razvita nego desna stran. Seveda se da ta razloček bolje opazovati pri ljudeh. ki >o v splošnem duševno razvitejši nego povprečni ljudje. Pričakovati bi bilo, da se pri levičarjih desna stran možganov očitneje razvije nego leva. Toda ta domneva je bila do danes potrjena samo enkrat in sieer za slikarja .Menzela. ki je bil levičar. Selc .sedaj se je posrečilo dobiti franufurtskem zdravniku dr. llil-seju pri obdukciji nadarjenega (mladega človeka levičarja drugi dokaz za pravilnost navedene domneve. Njegovi možgani so bili na desni strani odločno bolj razviti nego na levi. te je tako malo takšnih slučajev, je treba pomisliti. da je že levičarstvo samo na sehi zelo redek pojav, a duševno bolj sposobnih ljudi med levičarji seveda še manj. in le neznatnemu delu meti njimi preiščejo zdravniki možgane. AVTOBUS ZAVOZIL V VLAK KONCERTI A. ŠUBEUA C. oktobra. Milwaukee, Wis. 14. oktobra. La Salle. III. 18. oktobra, Cleveland, O., International Institute 21. oktobra. Col lin wood, O. 27. oktobra, Girard, O. 28. oktobra, Lorain. O. 18. novembra, Cfc>Jiohn, Minn. 2o. novembra, Duluth, Minn. 16. dccembra, Pueblo, Colo. Med pobožnim- slovaškim ljudstvom .se je razširila zadnje čase vest. da se je pojavila v Teldincah na Slovaškem mati božja. Takoj so začele romati od vseh strani množice pobožnega ijudsta, in na praznik v soboto se je zbralo v Teldincah na. I 20.000 ljudi. Kraj. kjer naj bi se bila pojavila mati božja, je pa daleč od železniške proge in zato so se mnogi romarji vozili s tovornimi avtomobili. Naval romarjev, ki jih je nekdo pošteno potegnil, je bil tako velik, da se j*> bilo bati nesreče. In res se je pripetila v soboto nesreča, ki je zahtevala štiri človeške žrtve. Nabito poln tovorni avtomobil je vozil zvečer čez železniško progo v hipu, ko je pri vozil mimo osebni vlak. Po cesti so se valili oblaki prahu in zato žofer ni opazil preteče nevarnosti. Z vso silo je za vozil v drveči vlak. Avtomobil se je prevrnil in vlak ga je vlekel nekaj časa po progi. Ko se je vlak ustavil, so potniki začuli stokanje in obupne klice na pomoč. Pod razbitim avtomobilom se je valjalo 40 ljudi. Ranjence so naložili na vlak in odj>eljali v Levice v bolnico. Preiskava je dognala. da je strojevodja dajal svarilna znamenja, toda romarji so prepevali pobožne pesmi in so signale preslišali. Štirje romarji so obležali pod razbitim avtofcnobi-loni mrtvi. 23 je bilo težko 12 pa pa h ko ranjenih. Skoda znaša. 26 tisoč Kč. HOJAH. NASOCAJTjE 8E HA "GLAS HABOpA". NAJVEČJI SLOVEHSKI BHJGVNIX V ZDE DRŽAVAH. Ker so bili vedno in vedo, da bodo tudi v bodoče točno postrežem, ker so prepričani o varnosti pri nas naloženega denarja, ker lahko s istim razpolagajo, kadar ga potre. bujejo, ker prejemajo sa vloge po 4% obresti, mesečno obrestovan je, li je ubralo veliko število rojakov po vseh Združenih državah za svoj GLAVNI STAN v vseh bančnih poslih domaČo SAKSER STATE BANK Vvfci M« Y. Hoover je dobil številko 100. WASHINGTON, D. C., 30. sep. Vladni avtomobil, katerega se stavi na razpolago vsakemu predsedniku Združenih držav, nosi liecnč no številko 100. Herbert Hoover, republikanski predsedniški nominiranee, si je kupil razkošno napravljeno karo in ko mu je bila izročena danes, je vi del. da nosi številko 100. Licenčno številko nrn je dal kra jevni policijski urad. —mmmmmrnmm PRIPOROČILO Rojakom v Waukegan, 111., na znanjamo, da jih bo obiskal Mr. Joit Zelene, ki je poblaščen pobirati naročnino za naš list in naročila za knjige, ter ga toplo priporočano. Uprava Glas Naroda. PRAV VSAKDO kdor kaj iice; Uot kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav priznava, da imaj čudovit uspeh — MALI OGLAS "Glafc Naro8 GROZOVIT UBOJ V .ITR ŠINCIH Prvi se je zagovarjal danes pred jesensko poroto IMetni Anton Kose«, posestniški sin od Sv. Lovrenea v Slovenskih goricah. Obtožen je hudodelstva uboja. Letos 1. julija, ko je z drugimi fanti stal po maši pred cerkvijo v Jurišincih, je pristopil k njemu vrstnik Alojzij Majcen ter ga vprašal, zakaj g* je na Petrovo napadel. Kosec ni odgovoril. Zbežal je proti šoli, Majcen pa za njim. Ob pokopališču sta se spoprijela. Majeen je obležal ves krvav, Kosec pa je zbežal. Čez tri dni je bil Alojzij Majeen mrtev. Kosec trdi. da se je branil, po obtožnici pa je potegnil nož takoj, ko se mu je Majcen približal. Pri pogledu na nož se je začel pokojni umikati proti brvi, medtem pa ga je obtoženec ae dosegel in ga z zabodljaji z nožem spravil do padca. Na tleh ležečega Majcena je začel obdelovati z nožem in ga ranil v trebuh, da so Maj-cenu izstopila čreva. Od krvi oblit se je pokojhi z zadnjimi močmi povzpel na noge. Majeen je pred svojo smrtjo zatrjeval, da ni Kosca napadel in tudi nekatere priče, ki so od daleč gledale, izpovedujejo, da se je pokojni ves čas samo umikal. Izvedna obdukcija je dognala, da je bil pokojni ranjen na 8 mestih. Nič manj kakor 6 ran na lakteh in stegnu, zlasti pa ona na trebuhu v širini 20 sm so pozvro-eile običajno infekcijsko kqjmpli-kacijo in bi tudi takojšnja zdravniška pomoč ne mogla oteti pokojnega sigurne smrti. Obtoženec se je kakor v preiskavi tudi na razpravi zagovarjal s silobranom. Ko je bilo zaslišanih kakih 12 prič, je stavil sodni dvor porotnikom dve vprašanji: ali je obtoženec kriv uboja, ali pa je morda ravnal v silobranu. Porotniki so potrdili vprašanje glede uboja z 9 glasovi in soglasno zanikali vprašanje silobrana, nakar je bil obtoženec obsojen na tri leta težke ječe. Celje, 10, sept. Danes se je začelo pri celjskem okrožnem sodišču jesensko zasedanje celjske porote pod predsedstvom v&ss. dr. Bračiča, Kot prvo zadevo je porota obravnavala uboj na božji peti, ki ga ima na vesti Janez Omerzu, samski rudar v Koprivnici, rojen leta 1901. Zagorje pri Kozjem je znana romarska božja pot, kjer se vrši vsako leto na dan 5. avgusta cerkvena slavnost. Tudi letos se je zbralo v Zagorju obilo ljudstva od blizu in daleč. Že na predvečer, v soboto, je prišel v Zagorje tudi obdolženi Janez Omerzu in je zvečer v Sušinovi gostilni plesal s svojo zaročenko Štefanijo Ivači-cevo, s katero se je nameraval poročiti v jeseni. Ker je bila gostilna polna- in gneča med plesalci velika, se je neki zagorski fant zadel ob Omerza, ki se je takoj raztogotil, začel kleti in kričati, da bo kmalu sam plesal v gostilni. Izrazil se je baje, da bo Se enega "mrtvejga napravil." Priča Marko Zatakar pripoveduje, da je v soboto zvečer pričakoval pri cerkvi svojo svakinjo. Tedaj je prišel k cerkvi Omerzu v dražbi Ivana Ivačiča in Rudolfa Tovornika, stopil pred Bjega in ga sunil z eno roko v prsa, z drugo pa zamahnil proti nj^mu s štiletom, hotee ga zabostL Zal oka r je zbežal med speče romarje in ae skril pred napadalcem. Drugi dan, v nedeljo popoldne, je bil Omerzu zopet v Sušinovi gostilni s stojo zaročenko. Tja je prišel tudi 24-letni kmečki sin Martin G robin iz Bktriee. V vinjenosti je ta objel fvačičevo, ki ga je odrinila proti vratom. Nato je ozmerjat Grobin njenega brata Ivana Ivačiča z mlečnja-komu Navzoče iearirr ao Grobi-na pomirile in ga y ili is gola bližnje Bnbum go- stilne. kamor je šel. je opazil, da so odšli 1 vačieevi na svoj dom. Hcl je za njimi, lomil pri plotu piantke in klical Ivačičeve na "anf biks;" zmerjal jih je za smrkavee. Kmalu se je obrnil in hotel oditi; tedaj pa sta pritekla iz Ivačičeve hiše Ivan lvačie in Janez Omerzu. ol>orožeiia s koli. Zadnji je kričal nad Grobi noto. kaj da trga fante. Ko se ja ta ozrl, da je Omerzu udaril s, kolom po glavi, da se je Grobin takoj nezavesten zgrudil. Priče potrjujejo. da ni imel takrat Grobin ničesar v roki, tla ni hotel nič žale-g» storiti ter da se ni mogel braniti. ker je Omerzu planil na njega z veliko naglico. Grobin je že drugi dan podlegel poškodbi. Omerzu skesano priznava svoje dejanje in pravi, da je udaril Grobina v jezi. ker sa je ta zmerjal za smrkavca in ker je silil za njegovo zaročenko Štefanijo ivh-čičevo. Poroti je bilo stavljeno samo eno vprašanje glede hudodelstva uboja, ki so ga soglasno potrdili. Obtoženi Omeratb-je dobil glede na to. da se bile olajševalne okoliščine v pretežni večine upoštevane. 3 leta ječe. UBOJ Z NOŽEM Na zatožni klopi sedi 25-letni sjfmski hlapec Ludovik Pauk iz Mrzle Planine pri Zabukovja. Pajk je bil že drugo leto v službi pri posestniku Janezu Božiču v Dolu. Na nedeljo, 1. julija, je šel z domačim vozom dopoldne v Krakovo pri Sevnici k Marku Li-povškn po vreče za oglje za Fran-ea Kozinca. Ker je Lipovšek posodil vreče brezplačno, je plačal Kozinc v Lipovškovi gostilni za sedem litrov vina. katerega je popilo enajst oseb. Okrog ene ur,, popoldne sta ie Pajk in Kozinc odpeljjtja domov v najlepši slogi/ S seboj*sta vzela tudi hlapca Avgusta Kralja. Zadnji je izmaknil s Kozincevega klobuka krivee, skočil z voza in zbežal po stranski poti proti svojemu domu. Kozinc mu je sledil in zahtevaj, od .gospodarja, da mu raora od Kraljeve plače naknadi-ti ukradene krivce. Med tem časom je vozil Pajk domov in zaspal na vozu. Doma ga je njegov gospodar Boživ radi tega okregal. Pajk je prvotno razgrajal in 'zahteval takojšnji obračun, naposled pa je le prosil gospodarja za odpuščanje. Med tqni Časom je 7>rišel na travnik zaostali Kozine, katerega je Pajk nahrulil. češ da je on kriv, da -ra se z gospodarjem skregala. V prepiru je izdrl na bližnji njivi f'-žolovko, katero pa mu je Kozine iztrgal iz rok in zavrfgelv Pajk je tedaj potegnil iz žepa nož, s katerim je napadel Kozinca in jra ranil. Ko je dobil že par ran, še je Kozincu posrečilo, da je Pajka zagrabil za roko in za nož, na*ar PERSHING IN NJEGOVA ODLIKOVANJA KtNirr WLLC* ««lk O C General Pershing, desni na sliki, jo dobil tekom vojne in ;n> vojni dosti inozemskih odlikovanj, katerih pa k«*t ameriški vojak ni smel nosili. Na sliki so odlikovanja: Cehoslovaške. Peruja. Poljske in Venezuele. TRAGIČNA SMRT ZV0DN1CE T»- dni je bila v Berlinu ustreljena ilama i/, polsveta, slovita demimondka Pussy Phi. ki je nekoč v vsem. javnem življenju I-grala veliko vlogo in je bila znana pod imenom 4i(Jrand" dame. V Ustrelil jo je njen ljubimec, letalski por'»čnik Bee.se. Predzgodovina te krvave trn-, gedije. ki je v Berlinu vzbudila! splošno pozornost, sega me>ee dni^ nazaj. Pred dobrini mesecem .->o( namreč našli v demimondkinem stanovanju težko ranjenega mornarja lleina. dočim je bila Ttilo-va lažje ranjena. Policija sprva sta šla oba skupno mirno na božiče v o dvorišče. Tam je pograbil Pajk motiko in zopet hotel z njo^ pretepsti Kozinca. Ta napad je preprečila gospodinja, ki je Pajka nagnala, naj se umije, ker je bil ves krvav. Zvečer so povedali Pajku, daj je obležal Kozinc zaradi dobljenih ran pri potoku ves krvav, nakar se je Pajk naglo odpeljal v Sevnico po zdravnika, pozneje pa je i/, jeze stolkel svoj nož na drobne kose. Onemoglega Kozinca so prepeljali v Božičevo hišo. nalo pa na njegov tlom, kjer je proti polno«" i umrl na posledicah notranje i/krvavitve. Pajk priznava krivdo v polni meri. se dejanja kesa in pravi, da je zločin >toriI v popolni pijanosti in zato. ker ^a je gospodar radi Kozinca okregal. Pajk .-<• j«* zagovarja! s popolno pijanostjo. Popotniki so vprašanje glede uboja sog-Iasno potrdili. dodatno vprašanje, nli j,, storil dejanje v pijanosti tako. da se ga ni zavedel, pa potrdili z 10 da in 2 ne. Pajk je bil nato obsojen samo zaradi -prestiopka pijanosti, v kateri je storil uboj. Obsojen je bil na najvišjo po tem paragrafu dopustno kazen 6 mesecev zapora, poostrenega tedensko z enim postom, trdim ležiščem in temnico. ZAKAJ SO NAŠE POŠIUATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE ¥ STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE! Udobnosti, Id Izvirajo Iz poslovanja v velikem obrata, pridejo nailm strank« v fcoriat. i pntBou nakatflm so manjši, vsled to-niije ko* prt agenta ali savedo, Id Mra ▼ tantajs t New Ymk. 82 tafrijttm SAKSER STATE BANK TLAV9TR . i i vr 4,. HEW YORK ni niotrla pojasniti misterijoznega dosrodka. 1'hlova je namreč trdila, da je na njo in na mornarja streljal grof Armin. Policija doz-Inevnega jrrot';i nikakor ni mogla izslediti. Morda bi (vstal zagoneten dogodek nepojasnjen, da če ni nekega dne na policiji javil sam poročnik Becse. ki je priznal, da je v silobranu .streljal na Hai-lia, obenem psi ranil 1'hlovo. Policija j-- dognala, da je Beese :z ljubosumnosti streljal na mornarja. vendnar *ra je kmalu izpust i hi, ker je dokazal, da je ravnal v silobranu. Poslej sta Beese in 1'hlova z'-vela ločenr>. Nekako pred 14 dnevi sta se pa zopet pobotala in sklenil;! sta nadaljevati staro življenj«*. lieese je Phlovi obljubil poravnati vse njene dolgove. V sredo je prišel k nji in s seboj je prinesel t Ive steklen iči šampanjca. Plilova je bila sicer prijazna, toda imela je velik strah pred njim. To je omenila tudi svoji sobarici, češ. da ima Beese reduo samokres pri sebi. Vendar je bil Bee.se prav dobre volje in nič ni kazaL), da kuje zavratne naklepe: Ostal je pri demimondki drugi in tretji dan: 7. sept. je sobarica odšla z (.loma in ta čas se je v stanovanju odigrala krvava drama. Ko .se pe sobarica ok.i-li vrnila, je našla vrata zaklenjena in zapahnjena. Ker se ua ponovno trkanje in klicanje ni ihčg odzval, je sobarica slutila nesrečo in poklicala jt* policija. Policija je šiloma odprla stanovanje. 1'hlova in Beese sta bila že mrtva. Oba stan imela prestreljeno glavo, kri jima je tekla *z ust in ušes. Policija je dognala, da s-i .se sprla, v prepiru pa je Beese najbrž segel po samokresu in pognal najprej Uhlovi kroglo v glavo, nato pa si je tudi sain končal življenje. •Uhlova je igrala kot rečeno nekoč v belinskem javnem življenju veliko vlogo. Kot hčerka prero-stega krojača je prišla v Berlin, kjer je zaradi svoje lepote kmalu zaslovela. Mladenka pa je bila navdušena za pustolovščine in kmalu je občevala samo z odlično družbo. Denarja je imela vedno v izobilju, toda ceniti ga ni znala. Berlin, Pariz, Monte Carlo.. Vsak čas je bila kje drugje Pussy je v svoje mreže lovila grofe in barone, petične magnate in kneze. Poročila se je z nekim nadporočnikom, kateremu je pa po poroki pobegnila in mu za spomin odnesla 25.000 mark. Često je imela opravka tudi s policijo, kajti njene manipulacije niso bile vedno poštene. Ko je postala matrona in ko se za njeno ljubezen ni nihče več ogreval, je začela špekulirati, obenem pa je postala zvodnica. Tik pred svetovno vojno se je radi nje ustrelil neki čhstnik, ki je napravil kopico dolgov. Pozneje je morala priletna zvodniiea v zapor. (Obsojena je bila na 3 in pol leta I ječe. Po vojni je ustanavljala igralnice in konzorcije, s katerimi pa ni imela sreče. Ko se je sez-jnanila z Beesejem, je bila v obupnem finančnem položaju. Z Beesejem je snovala načrte za nove povdvige, nenadna drama ji je pa prekrižala vse račune. ► .. lit i lesJilife«^ - -i-." ššii • ' ■M r. i^Sskfi*.' -i AgitirajU ta "GUu Naroda", «*/. P4& Ooven§ki dwyml 9 AmmikL ■ ... - OLAS KAEGfcX t 6tCf. MŠ Njegova žena- ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za ."Glas Naroda" priredil O. P. 17 Albert Trt*adue«*dl«; Ali ste ga videli? Nadaljevanje, t — To pa je častni prostor in ta pripada danes vam, ljuba hf-er-ka. — je odvrnila gospn Hitter ter se ozrla negotovo k svojemu sinu. ki je zrl smeje na obe ženski. Fe je zmajala z glavo. — »laz bi ne bila rada tukaj •ro-.t. — temveč se rada eatila domačo. In želela bi. draga mati, da me tikate in da me v resnici po-/ travite kot svojo hčerko. ti'rspa Ritter se je dvignila iz svojega kota zol'e ter stisnila mladi dami roko. — l>ete. — dete, — ti dobro ter imaš ljube oči ter pač tudi dobro plemenito srce. In ti »i tako lepa in fina. Ce hočeš imeti ter mi ('ovoliš. te bom zelo rada tikala. Lepo je od tebe, da hočeš imeti to, e prav sem pri prost a. stara ženska. Neka druga na tvojem mestu bi bila gotovo bolj ponosna. — O, to bi bil grd |»on;<2 drago dete. Maj Hans mi je rekel, da si hčerka generala. Moj Bog, — Kako sem s,, takrat prestrašila! Mladič je gotovo naravnost ponorel. Vedno itoče vi-šje in višje. Pred nobeno stvarjo se ne ustavi. Nikdar l si niti v sanjah ne mislila, da bom imela nekoč hčerko generala /a sinaho, Najprvo m ni*t»m niti drznila prositi za tvoj obisk, čeprav bi te strašno rada videla. Ko je Hans rekel, tla boš prišla in da si zelo lepa in odlična, sem bila vsa iz seibe. Sedaj pa vidim, da nisi ošabna, da. dečko mij. — kako visoko se hočeš še dvigniti/ To je rekla stara go>pa napol giujena, napol bojazljivo. Fe je s<>oko navzgor, — ravno nasprotno, on je bil zelo skromen. On bi lahko napravil dosti bolj .-ijajno partijo. Jaz sem uboga deklica, sirota, ki je morala biti vesela, če je našla zavetja v hiši sorodnikov. Hans bi gotovo lahko segel dosti višje. Stara dama jt odklonjevalno dvignila roki. — Bog obvaruj! Ne, kaj takega mi ne smeš ubiti v glavo. Fant' si tako ne pusti staviti nikakih meja. Oari se naokrog. Iz te hišice izvira in sedaj stanuje v krasni vili, ki izgleda kot kak grad. Meni se pogosto blede v glavi, če pomislim, kaj vse je že dosegel s svojo glavo. Stokrat sem ga že vprašala : — Fant, ali se hočeš še vedno višje uvign'iti ? Vsaki pot pa mi je odgovoril: — l>a, mati. čim višje se dvigam, tem dalje lahko vidim. — To ima pač po svojem očetu — hrepenenje po višini in daljnem razgledn. On je tudi vedno prav zadovoljno vriskal če je moral splezati prav visoko na kako stavbo. Na vsako novo stavbo je splezal najvišje in na najbolj nevarna mesta. Tako varnega se je čutil, da >e je nekega dne ponesrečil. Zgoraj je še vriskal in trenutek pozneje le ležal spodaj mrtev. In smejanje— je bilo vedno na njegovem obrazi.. Od te la mi je vedno ostal strah, da bi tudi Hans nekoč ne pallet dot. Itaditega tudi nisem hotela, da »bi postal rokodelce. Tudi njegov oče je hotel da obiskuje realko. — kajti tudi on je hotel spra-\iti dečka navzgor. In sedaj se vedno bojim, da bi moj dečko ne /h-tel dol. čpe-rav ne pride na nikako stavbo. — ker se hoče vedno dvigniti. Ti vidiš, drago det, raditega bi ga ne smela pustiti vecLio višje. Jaz ga ne morem držati, ker sem preveč oddal jena od njego-v h krogov. Ti pa, ki boš vedno ž njim skupaj, moraš paziti, — kajti tebe bo bolj poslušal, ker boš mogoče našla pravo besedo. , Stara dama je umolknila. v>>a izčrpana. Fe se je morala zopet ozreti proti Hansu, ki je še vedno kazal, naslonjen na komodo, nepremičen obraz. Le v njegovih očeh je bilo /ivljenje, kajti iskrile so se kot brušeno jeklo. Te oči so zadele za trenutek tudi oči njegove neveste. Naenkrat pa se je dvignil v Fe občutek, da bi lahko zletela s tem možem prav do solnea, ne da bi se ji zmešalo v glavi. Vsled tega je lahko razumela, da ni mogla njegova ]H*iprota. stara mati slediti temu i>oletii in da ga je od spodaj boječe zasledovala. Nežno je prijela staro, izdelano roko matere med svoji mehki, nežni roki. — Ne bojte se. draga mati, kajti llans stoji na trdnih .nogah tec ima miren, varen pogled. Jaz sem prepričana, da ne stavi svoje no^ ge nikdar višje, predito ni natančno preizkusil, če bo stal varno. Hans je hitro stopil k mizi. — Ti vidiš, mati, Fe me pozna šele tako malo časa in mi vendar zaupa več kot ti, ki me pozna« že celo moje življenje, — je rekel smeje. Stara ženica je zrla z dobrohotnim pogledom v njegov pogumno izrezani obraz. Nato se je ozrla v oči Fe in konečno zopet- v njegove. Nekaj časa nato pa je rekla pritajeno: —• Da, moj dragi. — materinsko srce je čudno pogumno, — a se preveč boji. O tem pa nočemo sedaj govoriti. Pokliči vendar Vend-lih noter, llans. Prinese naj kavo. In nato sedimo za mizo. Hans pa je za klical skozi vrata: — Gospa Venrtlih, kavo! Fe se je morala smejati. Z velikimi, presenečenimi očmi se je ozirala naokrog po priprosti sobi. (\idila se je še vedno, da je pustil ujen zaročenec še vedno svojo mater v tej siromašni okolici. Sobica je bila -sicer zledo udobna, a veixlar .skor>o preveč priprosta. Zakaj ni vzet svoije matere k sebi v svojo hišo? *Sed»j je prišla noter mala. okrogla gospa Vendlih s kavno ]>o-*odo. Slovesno jo je |x»stavila na mizo ter primaknila nekoliko čaše, da bi mogla še nekoliko dalje zreti na odlično, mlado damo. — Ali naj nalijem kavo. gospa Ritter, — je vprašala postrež-Ijivo, — Ne. partite, to bom opravila jaz sama. — je odvrnila slednja. Nato se je Vendlih počasi umaknila. Ha lis Ritter ji' -smehljaje zrl za njo. Njegova mati je hotela naliti čaše. a Fe jo je smehljaje prehitela. — Pustite to storiti meni, draga mati, ter le lepo mirno sedite, je rekla ter postregla najprvo staro damo, nato Hansa ter konečno sebe. Hiter ni obrnil svojih oči od nje. Zdel se mu je krasen pogled, kako se je kretala krog belo pogrnjene mize. Zdelo se mu je, kot da se je mlada kneginja zmotila ali zablo <^Ja v sofoieo' njegove matere ter napolnila mali prostor z lučjo in soluoem. Vitke, bele roke so opravljale svoje delo tako spretno, da je bilo Veselje opazovati jrli. Sredi mize je stala velika pogača, ki se je ljubko kosala z resnično dobro kavo glede ljubkega duha. Videti je bilo, daje to pra \a, doma na nravi jena pogača. ______-__(Dalje prihodnjič.) / j ^ ^ debelim trebuščkom, roženimi oča-lami iu z nazaj počesanimi kratkimi lasmi. Prighte je — kajpada — vedel, da ga lovijo po vseli angleških pri- S tridesetimi leti je postal Ralph j posebni znaki, katere je imel na štaniščih. a samo po ladjah, ki plo-Prigbte pri svoji banki glavni bla-fobrazu in katere je moral sedaj ;Tej(> prekt> oceana. Zato se je po-gajnik. Slednjič je napočila ura odstraniti. Vrb obrvi sta mu nam-, polUOma mirno izkrcal v Southam- za izvršitev naklepov, katere je na tihem snoval toliko dolgih let. reč zrastli dve bradavičici z rdeči- ;tomi jn v>topiI v londonski vlak. mi lasmi. Seveda je večkrat od-jyoz | potem z avtomobilom Odbor za razsušitev barja na strani! te lase. in kakor vedno so!,kozi vso prestolico in dospel z Skostkem je pri Severni Banki j potem postali še bolj bujni. Izgle- j drugim vlakom v lepo mestece, ka- Kretanje paroikov >• Shipping News naložil 800 tisoč funtov sterlingov jdali so naposled, kakor druge obr-; >sj j,, pripravil za udobno, baš tega leta. ko je pričel gospo.! vi ali brki na samem čelu. Stro- j brezkrbno življenje tekom večlet- kovni kirurg v Montevideu mu jejn^ga ugibanja in premišljevanja. Ponarejal je doma za va- operiral te bradavice, in ostali sta Dirk Ul m0gel dočakati prijate- Prighte tam službo kot mlad pi-sarček ja več let smotrmo in vztrajno I »odpis Odborovega predsednika. Naposled je v tem dosegel res občudovanja vredno popolnost. Teden dni po svojem imenovanju za blagajnika je že zamenjal v banki razstavljeni predsednikov lastnoročni podpis z drugim, ki je bil njegovo, Prigliteovo delo. Potem je pričel s pomočjo istega podpisa dvigati iz glavnice Razsuše-A-alnega Odbora zneske po 2000 3000 futov in jih takoj nalagal na lasten tekoči račun pri različnih bankah na deželi. Seveda ne bi bilo mogoče predolgo izvajati tega slepomišenja, toda Prighte tudi ni mislil brez konca nadaljevati svojega početja. Dva meseca pozneje je že nakopičil 55.000 funtov. Več pa itak ni rabil. Bil je sam na svetu: starši so mu davno umrli. sorodnikov ni imel preblizu in ni se ga držala nobena ženska. Samo obresti od tega zneska bi že zadostovale za mimo, udobno življenje, v kateremkoli slikovitem an-gležkem mestecu blizu velemesta. Nekega dne je torej pokrila banka zadnjo preloženo ponarejeno nakaznico Razsuševalnega Odbora. Drugega dne pa je odšel Ralph Prighte, glavni blagajnik, na 14 dnevni dopust. Imel je na razpolago 30 dni. Šele v tem času bi naredili bilanco za prihodnji mesec in jo primerjali s tekočo. Poprej torej ni mogla njegova tatvina priti na dan. ' Prighte je odšel na ]>otovanje s prijateljem, drugim blagajnikom, mladim Dickom Fenchurehem, ki je bil neoHfe bančnega glavnega ravnatelja. Dick je Pvightea imel jako rad. Tovariši so se celo šalili. d^ pozna samo dve ljubezni: svoj zavod pa Ralphs Priglitea. Oba prijatelja sta se napotila na Škotsko. Namenjena sta bila, da Se udeležita kroketa in tenisa, delata izlete in lovita postrvi. Torej kratkomalo: hotela sta izrabiti svoj dopust kakor to storijo vsi, razvedrila potrebni spodobni angleški gentlemeni. Prišla sta tedaj na Škotsko in se ustavila v slikovitem, zgodovinskem hotelu. A drugi dan zjutraj je že prišel Ralph v Dickovo sobo in mu pomolil brzojav, v katerem' je stalo: '"Marv je pred poluro povozil avtomobil in je ranjena. Pridi takoj, če mogoče. Aniiv Damby." "Kdo pa je t-a Mary ?" je vprašal Dick. "Gospodična Mary je moja nevesta," je odvrnil na kratko Prighte in odkorakal v svojo sobo. ■ Dick je bil sveda malo užaljen, da mu je prijetelj prikril tako pomemben dogodek, svojo predsto-ječo poroko. Sicer pa se je kljub temu prijateljsko poslovil od Pri-ghtea, ki mu je rekel za slovo: "Mislim, da ne bo nie posebno resnega tam pri njih. Njena mati; vedno hudo pretirava, polna poz-vedno hudo pretirava, polna je muh. C'e bo vse v redu. pridem par dni pozneje nazaj, če pa ne... No, potem ti bom na vsak način brzovajil, da se znaš ravnati." Pringliteu je zadostoval namreč en dan. da bi pobral ves, pri različnih bankah naloženi denar in se vkreal na parnik, ki je odhajal v Južno Ameriko. Namenjen je bil v Liverpool. v Poglavitna Prighteova skrb je bila sprememba svoje zunanjosti. Bil je srednje visok, slok, bledega obraza in nosil košate brke, ki so popolnoma prikrivale nsta. Skrbno je gojil in negoval ta moški kras od svojega petindvajsetega leta naprej. Zdaj pa se je predvsem popolnoma obriL Nekoliko več skrbi so mu delili le tlve. komaj razločni, drobni ji j.,. j,, povrnil v London in zau brazgotini. Vendar je bil Prighte j p*j .stricu, kaka nes'reča je doletela! toliko previden, da se s tem ni i pj*j jateljevo nevesto. Minil je te-j zadovoljil. Kupil je še debela ro-|den iu drugi Prighta od nikoder, žena očala, ki so popolnoma pr:-|„i },j]0. Zato je prišel rok za in«'-krila nerodn,. sledove. jsečui obračun. Nekoliko dni poz- Nato si je še nabavil več parov I nflj(l "bomba razpočila." čevljev. Naročil jih je pri stroko-j vnem čevljarju, ki je d-lal za po-j Ko Razsa 'škem tekoče dogodke. Naš tat se habljence i„ ljudi s ploskimi sto- |*vali.««e Odbora zadnje poročdo ^ ^ ^ priprav,jal „a svojo pali. Zunaj so imeli ti čevlji na- ° denarnem stanju, je skočil iz isto- tatvlno ( » jla kot da bi ga pičila kača, pozvo Z. oktobra: Pres. Wilson. Trat Resolute, Cherbourg, Hamburg Aquitania, Cherbourg Prea. Harding, Cherbourg, Brsmsn S. oktobra: Kranc?, Havre (1 A. JC ) Majestic. Cherbourg. Penniand. Cherbourg. Antwerpsa MInnewaska, Cherbourg Hamburg. Cherbourg, Hamburg Leviathan, Cherbourg. Bremen Columbus. Cherbourg. Breme". Roma, Napoli, Genova 10. oktoora: Berengarta, Cherbourg Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen. 13. oktobra: Paris Havre (1 A. M.) Olympic, Cherbourg Lapland, Cherbourg Lapland, Cbcrbrurf Albert Ballir., Cherbourg Hamburg Conte Granuj, Napoti, Genova Rotterdam. B'llougne tsur Mer, Rotterdam 17. oktobra: Mauritania. Cherbourg Georgs Washington, Cherbourg, Bremen 20. oktobra lie de France, Havre (I A. M.) Homrelc. Cherbourg Arabic. Cherbourg. Antwerpen Minnetcnka, Cherbourg New York Cherbourg, Hamburg Republic, Cherbourg, Bremen I Berlin, Cherbourg, Bremen Augustus, N'apoli. Gewova New Amsterdam, Boulogne sur Met Rotterdam 23. oktobra: Reliance, Cherbourg. Ba.nburg 24 oktobra: Aqultanla. Cherbourg Leviathan, Cherbourg. Bremen 25. oktobra: Dresden Cherbourg?. Bremen 27. oktobra: France. Havre <1 A. M.l Saturnia, Trst Majestic, Cherbourg ' Deutachlaiui, Cherbourg, Hamburg Volendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam St. oktobra: Berengarla, Cherbourg Pres. Harding. Cherbourg. Bremen vadne pete. ;i znotraj je bila še ■ nil šoferju in takoj zMel v banko. druga visoka peta ki je znatno po- i večala rast. Dozdaj je nosil samo j Za banko to bil teŽak temne obleke, zdaj je pričel nositi !Denar "am >e bl1 -stva1-- progate in svetl^ive. Poprej je Toda škodovali je bil starinski, na.il kot blagajnik vLsoke Štrleče 128 Iet nepretrgoma poslujoči za-ovratnike; zdaj je kupil nizke, le- vod' uglediia. zanesljiva ustanova. kjer je vsr; temeljilo na popolnem Prighte se j„ vedno potrudil je-| zaivPanju « ^ezhibni poštenosti Banka, ki je bila nastavi j enc*e v. zelo izbirciui pi-i imenovanju novih sti -čim manj mesa, ker se je od njega lindo zdebeli!. Večinoma si je privoščil sam jajca, sočivje in mleko. Zdaj pa se je vrgel severi da r.a svinjsko pečenko in bržole. Primanjkljaj, Istočasno je zga- uradnikov, je. seveda takoj nadomestila Odboru za Tazšušitev ves nila vsa londonska policija. Razen tega so pričeli iskati zločinca najboljši detektivi iz treh zasebnih zavodov. Poprej je nosil dolge lase. Zdaj se je na kratko ostrigel in si vrgel lase nazaj. Kratkomalo nekega lepega dne se je odpeljal iz Liverpool slok gospod, srednjevisoke j Nekoliko dni pozneje je prišel postave, s košatimi velikimi brka-j h glavnemu ravnatelju v pisarno i tem pa je zablršeal pred gledalci mi in v temni obleki. A 10 t ed- njegov nečak Dick in dejal: i ognjeni napis: "Ali ste ga vide-nov pozneje je odjadral iz Monte-S "Stric, ponuditi ti hočem še enojli?" Napis je ostal kako minuto videa s tovornim parnikom v sredstvo. Saj veš da razkazu je i na platnu in so ga na to nadonie- 'e ga hočemo ujeti, se moramo poslužiti sredstva, s katerim ni računal. Kinematograf pa ti bo nudil tako pomoč, kakor nobena policija na svetu. C'e le prist aneš na mojo ponudbo, ho zločinec izpostavljen neprestanemu zasledovanju milijonov oči. Zlorabil je moje prijateljtsvo. da si pridobi čas. Well, bom še jaz pokazal, da znam izkoristiti isto prijateljstvo ! Deset dni pozneje se je udeležil Ralph Prighte zanimivi tenls-tek-me in po kosilu v svojem hotelu stopil v kino "Panteon." ki je ležal na istem trgu nasproti. Kakor vedno, je otvoril predstavo pregled tekočih dogodkov. Kino je pokazal dva ali tri posnetke, po- Souhtampton gospo.l več nego po-ltvrdka "Dnevna luč" vsa^ večer vprečne pcKtaye, gladko obrit, ž po vseh kinematografih Angle stile sledeče besede: ( Konec prihod n jič.) KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIČ PUBLISHING COMPANY E 82 Cortland SlrM New York. N. Y. povesti m eomaki: SHAKESPEARI VA 9BUi Martihd, trdi vn. ........... brofiirano ... Otbelo ......... Sen Kresne amH .7« .7t .91 104 «tr^ M M 1 ••••••1 SPIiOdNA KNJIŽNCA: 8l 1. (Ivan Albrecbt) gruda, Izvirna povest, broil rano ..................... 2. (Rado Murnik) Na Bledo, izvini« povest, 181 str„ broš.... St. 3. (Ivan aosmsn) Tntimrnt ljudska drama v 4 dej„ bro*, 106 strani ....................£3 Sl 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje. Izbrane pesmi. 184 str., broširano St. 5. (Fran killčtnskl) Fridelln Žolna ln njeceva iina, veselomodrs črtka L. 72 strani. - brotlrsno .............. St. 6. (Ladislav Novak) Ljobe-Bumnost, veseloigra v enem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač. 45 strani, broi. .............. 91. ?. Andersen«ve pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva. 111 sfr» brni. -......... Štev. 8, Akt. štev. 113..........75 fit. 8. ( UdIt. prof. dr. rrane Weber.) Prsbkari sodobne (ilose- fljsb 347 strani. braN............7« St. 10. (Ivan Albreht). Andrej Teraooe. relljeftaa karikatura In minulosti, h str« brad.........Ji fit. 11- (Pavel G alia) Pctvflim poslednje sanje, boilfria povest ▼ 4. sllksb. 84 str« broA ......J| St. 12. (Fran HllOmld) Hafrinl prstan, narodna pravljica v 4 dejanjlb. «1 str* brefl. .........Jf St. 13. (V ML OarHn) Nadtlda Nkakims, roman. poslovenU U. 2nn. 112 str., broi........... M St 14. (Dr. Kari EngllJI) Denar, narodno-cospodarakl spis. poslovenil dr. Albin Ofris. 236 str« St 15. wimtmi In Jnles de Osn- Benee Manperin, prevd JI .60 is Ink ' j Igra, poslov C. Golar, 00 str., ] broširano...................... .M ; St. 24. (E. L. Bul war) Poslednji dnevi Pompejev, L del. 366 str., • • iti St. 25. Poslednji dnevi Psmpeja..... II. del ......................M Št. 20. (L. Andrejev) Črne aaa-ske, poslov. Josip Vidmar. 82 st« brofl........................... J| St. 27. (Fran Erjavec) Brespe-slenost In problemi skrbstva aa brezposelne, 80 str« brofl. .....JS St. 29. Tarzan sin opice........Ji St. 31. Raka roko .............JM sl 32. Živeti ..................Ji St. 36. (Gaj Salustlj Krisp) Talna s Jupirtt, poslov. An t. Dokler, 123 strsnl, brofl. ..........M tri. (Ksaver Meflko) Listki, 144 strani ».•»••«•••***.»•*•. Ji St. 37. Donate UvaH ..........M St. 38. Tkrzan In svet ..........1^— Štev. 39. La Boheme .......... *M> St. 40. Maffda .*••* ....«..**• .40 St. 47. MlsteriJ dnie............1— St. 48. Tarsanove ifvall ........Ji Štev. 49. Tarzanov sin .........90 Su so. Slika De Graje ........tU SSDill oesseeaaopaeooeeoa LN V •oaaaesopoeaoa la"™ Namlfiljenl bolnik........Ji Te In onkraj Sotle......Ji Tarzaneva mlsdssl .... Ji Glad (Bamann) ........Ji (Dostojevski) Zapiski it mrtvega doma« I.-del ....... 1.— Štev. 60. (Dostojevski) 7splAI la mrtveca dsms. II. del.......L— St. fil. (Golar) Bratje Is ssstre.. .Ti ft t. 62. Idi jot. I. del. (Dostojevski) JO St 63. Idljot. II. del ..........Ji St. 64. Idljot, III. del ..........Ji Stev. 65. Mljot, IV. del .......Ji Vsi 4 M skapnl............SJi St. 51. SL 62. SL 54. SL 55. Sl 56. St. 67. SL 5& Sl 59. ¥ oklopnjako okrog sveta, 1 del... Ji del .......... ...... JS Veliki Ink vizi tor ............... Vera (Waldora), brofl. .......... J5 Višnjepa repatica, roman, 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo I, zv. .. .35 V pusti v Je šla. III. zv......... .35 Vrtnar, (Kablndratb Tagore). trdo vezano..................76 broširano ................... .00 Vojaka na Balkanu, s slikami____.24 Volk zpokornik In drage povesti. 1.— Trdo vezano ................ 1.25 Valetin Vodnika Izbrani spisi.....30 Vodnik svojemu narodu..........JI ImisH smrti .....................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .00 Za kruhom, povest ..............13 Zadnja kmečka vojska ...........75 Zadnja pravda, brofl. ............. .50 Zgodbe Napoleonovega Huzarja ..1.00 Zgodovina o nevidnem človeku .. .35 Z nadih gora .................... L— Zmaj is Bosne ...................71 Zlatarjevo slate ................ M Za miljsnl ..................... .06 Življenje slot, trpina, lzbrsnl spisi Aleflovec, 3. sv. skupaj ........ljt Zvesti sin. povesi................ .21 ZtttoltOpl m oeea«ea«»eeaee****oe eO Ženini nafle Koprnele .......... .45 Zmote in kenee gdfl. Pavle.............45 Zlata vas ............................................Ji Zbirka narodnih pripovedk I. del ........................ .40 Zbirka narodnih pripovedk II.del .•>..*■.••••..•«■..«.......41 Znamenje Atirib (Doyle) ...... JO ftL 16. (Janka Samec) Zlvljs^e, pesmi. 112 str« broi. ..........Ji SL 17. (Prosper Martmee) Verno dnie v vicah. povaaL prevd Mivko Pretnar. 80 str.............Ji SL 18. (JsrosL Vrchllcky) Opo- lolgra v enem dejanja, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str« brofl. .. SL 10- (Gerhart Hanptman) Po-tspljenl ms. dram. bajka v petih dejanjih, poslovenU Anton Knntek. 124 Str« hrolL ........ St 20. (JuL Zejer) ClimpnFI Is Japonski roman, la pserei dr. Fran Bra- dat 164 str« brofl. ............ St 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst krathsinaA igi*lL 11« 73 str. brofl. ...... Štev. 66. Kamela, skuzi oho iivanke. veseloigra....... .4» Slovenski pisatelji II. zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog. Pomlad ...............2Ji Slovenski pisatelji IV. zv. PedUm-Uarski: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pere I Perica. črtice ................2.30 Tisoč in ena not, mala ........ Ji Tiso« in ena noč, velika izdaja, 2 knjigt....................3.00 Tik za ^rsnte •*..,,,.,•,,,,,«,, .Ti Tat K. Bevk. trd. ves....................IS TnneL soc. roman ..............Ui Trenutki oddihs ............... M Turki Wed Dunajem ........... Ji Ugrabljeni miijoni, roman ......Ui ~Vnt z angeli —.................U0 \ robstvn (MiflSC) ............UI Velika prsMks Todsftm Mh sa lete ltll ................. Ji ? ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: t zv. Vojnoaalr mil poganstva____ .35 t. iv. Hudo brezdne.........JU 3. sv. Veselo povesti .. »•■••*••• J9 4. sv. Povesti In slike...........Ji 1. zv. Student saj bo. Nsi vsakdanji kruh .................... .35 spisi za mladino: (GANGL) 2. «v. trdo srečo. Pripovedka fn pesnil ..........a.a..•««..«... Ji it. av. trdo vezano. Vsebnje 12 po- 4. gv. trdo vesann. Vseba.o 1 ro- Tctti .............................£0 5. sv. rdo ve&ano. Vli»sal brst. .... JO 6. sv. trdo vesano. Vsebuje 10 po-vaaU .............. .......... V0 (Jmetaifike knjige s slikami sa mladina: Pepelka: pravljica s sliktcJ ....1.M RdeCs kapica; pravljica s slikami 1— SneguljSca; pravljica a sllk-unl . .1.— Mlada ii«*da.........*......L— Tiusljjica. pravljica o slikami .«„L-KNJIGE ZA SLIKANJE; Mladi slikar ....................71 Slike If pravljic................VI Knjige sa eUkanJe dsple^a. popolna s barvami In m*M« v..VuiU0 6 DNI PREKO OCEANA; Najkrajia In najbolj ugodna pot za potovanj« na ogromnih oarnlklh: | France — 5. okt. — 26. okt. Paris — 12. okt. — 2. novembra lie de France 19. okt.; 16. nov, (Ob polnotl.) NajkrajSa pot po telvznlcl. Vsakdo je t posebni kabini s vsemi modernimi udobnosti. — Pijača Ln slavna francoska kuhinja. Izredno nizka cene, VpraJajt* k&t*r«t^kcll pooblaasanssa agenta aH FRENCH LINE 1» State Street, How York, H, Y. IGRE: Beneški trgovec. I g roka* » \ rieja.nj.50 Dnevnik. Veseloigra v l. dejanjih .SO Cyrano de Bergerae. Heroična komedija v petiU dejsnjlh. Trdo vesano ..........................i,7| Vf&rta. Semenj v Hlcbmondu, 4 dejanja ......................JO Ob vojski. Igrokaz ▼ »tirih sllksb.. .80 Toatkove sanje na Miklavtev ve-fer. Mladinska igra s petjem v 3. dejanjlb .................... .00 R. U. R. drama v 3 dejanjlb s predigro. (Čapek), ves............43 Revizor, 5. dejpnj, trds vezana .. .75 Ujetnik earevlne, veseloigra v 2 dejanjih ...................... Veronika DeseniSka, trds ves ..K 1.50 Za krif In svobodo, igrokaa v 0. dejanjlb ...................... JJ Ljndsktoder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .......00 5. zv. Po 12 letih. 4 dejanja.......60 Zbirka ljudskih iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Ne-ia. Sanje...................... .50 13. snopič. Ves talka, Smrt Marije device. Marijin otrok ........ JA 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica, Materin blagoslov .. JO 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola In Neia ..............JO 20. enoplč. Sv. Just; Llubezen Marijinega otroka ..............JSt PESMI IN POEZIJE: Akropoli s ln <*iraiai•.«•**>....«........ .75 O. zvezek ...................75 Pomladanski sdmevt. L In IL sv, vsak ........................ ,45 Ameriška slovenska lira (Holmar) 1.— Orlovske himne (Vodoplvee) ____1.20 li moških in mešanih zborov — (Adamič) .....................45 Naročilom j* pritoKH donor, bo-din w gotovini, Money Order alt poštne enamke po 1 al J centa. Če pošljete gotovini, rekomandirajte pismo. Ne naroiajtš knjig, lahrik mi p eemh*. Knjigi pošiljam* poiMnš prost*. "GLAS N A R 0 D A H •a Oorttasdi flt, MtffTorS