OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITAJO OBČANOM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM: OBČINSKA OBČINSKA OBČINSKA OBČINSKI OBČINSKA OBČINSKI KAMNIK SKUPŠČINA KONFERENCA ZKS KONFERENCA SZDL SINDIKALNI SVET KONFERENCA ZMS ODBOR ZZBNOV El GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK LETO VIII 1969 — *t * NOVEMBER — 50 S din Ob dnevu republike Spet Je pred nami praznik. Nas največji praznik. Dan ustanovitve nove Jugoslavije. Šestindvajset let Je preteklo od tistega zgodovinskega dne. ko so delegati Avnoja na II. zasedanju v Jajcu v Imenu vseh narodov In vseh ljudi Jugoslavije glasovali za novo združeno Jugoslavijo pod vodstvom legendarnega partizanskega komandant.! — Tita. Ta veliki trenutek Je odseval v srcih naših ljudi v nadaljevanju osvobodilnega boja, v povojni obnovi in izgradnji domovine, ta trenutek Imamo pred očmi danes, ko gradimo socialistične družbene odnose. V vseh obdobjih našega razvoja smo se sreča-vall z "sp. iii pa tudi s težavami, vendar smo jih vedno z združenimi močmi In medsebojno pomočjo uspeli premagati. Ravno samoupravni odnosi, ki Jih v tem trenutku po- spešeno oblikujemo, bodo najboljša podlaga za naš hitrejši bodoči razvoj. Ideja, oblikovana v mestecu na Plivi, ne Išče svoje potrditve v simpozijih, re-fc-atih in drugih razpravah, pač pa Ima v..e globlji odraz v stvarni enotnosti In solidarnosti nagih narodov. Tudi Banja luka — n.i■ •<> ob Vrbasu, ki ga je doletela težke nesreča, je znova potrdila, da smo lahko samo enotni in združeni v SFRJ kos kakr.Vnemu koli sovražniku. V težkih trenutkih najbolj prideta do izraza moj in enotnost naše socialistične skupnosti. Je dejal nedavno predsednik Tito. Ponosni smo, da smo državljani države, ki stoji na čelu prizadevanj za miroljubno aktivno sodelovanje med narodi ln državami z vseh kontinentov, na čelu boja za mir tn blaginjo v svetu. Pomagajmo Banjaluki! Kakor po skopski katastrofi, kakor po drugih elementarnih nesrečah, ki so nas zadele v zadnjem desetletju, smo se spet dobili skupaj pri velikem dejanju — da rešimo, kar se rešili da od lepega mesta In da pomagamo bratski Banjaluki ublažiti bolečine, ki jih je prizadejal potres. Naša skupna pomoč Je se toliko bolj potrebna, ker se bliža zima, no. tisoče prebivalcev pa Je brez strehe, otroci brez šol. bolnik) brez bolnišnice. Občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij In štab za pomoč prizadetim v Banjaluki so takoj po nesreči pozval) vse občane in delovne kolektive, da prispevajo svoj delež pomoči nesrečnemu mestu. Sprejet je bil predlog, da bi vsak zaposlen občan prispeval vsaj I odstotek od svojih enomesečnih osebnih dohodkov. Poleg tega pa so začele po krajevnih skupnostih z o-ganlzirano akcijo zbiranja pomoči tudi !.!.>!-\ne organizacije SZDI. in Rdečega križa. Prvi podatki kažejo, da v tej humani akciji za pomoč ■•človeku ne bomo med zadnjimi. Nekateri kolektivi so se odlomili pokloniti Banjaluki enodnevni zaslužek. Z zbiranjem pomoči moramo nadaljevati kot smo začeli. Ne smemo mirovati niti odnehat), dokler ne bomo zaceliti te hude rane. Občani kamniške občine, priskočimo na pomoč ranjenemu mestu ob Vrbasul OBČINSKA KONFERENCA SZDL KAMNIK Obisk predsednika republiške skupščine Sergej Kraigher v Kamniku Na povabilo občinske skupščine In občinske konference SZDL je predsednik republiške skupščine 24. oktobra obiskal našo občino. S predsednikom občinske skupščine in predstavniki družbenopolitičnih organizacij se Je pogovarjal o problemih in razvoju naše komune. Obiskal Je delovne kolektive Titan In Stol. Udeležil se Je sestanka sekcije za kmetijstvo ln vas pri občinski konferenci, ki je razpravljala o gospodarjenju z gozdovi. (O tem obširneje poročamo v posebnem prispevku. Predstavniki občine so tov. Kraigherja seznanili z gospodarskim In družbenim položajem kamniške občine. Pri tem so posebno poudarili nagel razvoj komunalnega sistema In zavesti občanov, da sami odločajo o razvoju občine, delovnih organizad f In kra'evnlh skunnostl. Predsednik republiške skupščine se Je posebej zanimal za vprašanja, ki Jih v občini rešujemo s krajevnim samoprispevkom (šole, Tuhinjska cesta, programi krajevnih skupnosti) In za nnlnžaj po prenosu gospodar'en'a z že-Ijín'Sko pror;o Ljub'lan«— Kp-nrl'i na delovne kolektive naši In rtotn*alske ohíln». ' •< .. Je, da je to doTtaz. da Je možno vrsto problemov rešiti na samoupravni način. V obeh delovnih kolektivih. Titanu In Stolu, se Je nred-sednik Kraigher najboll zanimal, kako nnmeravr'i v prihodnje urcd!tl srm-r-'rirnv-no organizacijo, da bi imeli delavci večje možnosti za odločanje kot doslej. S pojasnili predstavnikov obeh podjetij ni bil povsem zadovoljen, ker meni. da Je treba ustavne amandmaje uresničevati v smer) nadaljnjega vključevanja delavcev v samoupravno odločanje. Dosedanje razprave v večini kolektivov pa teko le okrog komisij, ki bi nadomestile bivši upravni odbor. Nihče pa ne razmišlja dovolj, kako zagotoviti izvajanje zakona o dohodku z obračunavanjem dohodka po delovnih enotah ln kako činv bolje Izoblikovati samoupravno organizacijo v teh enotah do delovnega mesta. To bo morala biti ena najpomembnejših nalog vodstev podjetij, družbenopolitičnih organizacij In drugih dejavnikov pri izpolnjevanju statutov delovnih organizacij. Zelo pozitivno pa je predsednik ocenil razvojne načrta obeh kolektivov, ki odražajo željo po hitrejši modernizaciji In razširitvi proizvodnje. S. Srečanje v Sekiri Konec septembra so se v Sekiri ob Vrbskem jezeru srečali predstavniki naših obmejnih občin z Avstrijo s predstavniki zveze slovenskih organizacij na Koroikem, ki sta jih vodila predsednik zveze dr. Franci Zwiter in predsednik zveze k......l.ii partizanov Kari Prušnik-Gašper. Na srečanju so iz naše občine sodelovali predsednik občinske skupščine V. Gobec, sekretar ObK SZDL F. Svetalj in član ObO ZZB NOV Marica Brejc. Namen srečanja je bil seznaniti predstavnike naših občin s položajem koroških Slovencev v Avstriji in najti oblike tesnejšega sodelovanja z matično deželo. Dogovorili so se, da bodo naše občine navezale več stikov s slovenskimi kraji na Koroškem, in to na gospodarskem, prosvetnem in drugih področjih. Tudi obiskom skupin in posameznikov v industriji naj bi dali močnejšega poudarka kakor tudi obiskom slovenskih vasi. gostiln, trgovin itd. Skratka, ustvarili naj bi tesnejše vezi med ljudmi z obmejnih območij. S. OBČINSKA KONFERENCA SZDL IN OBČINSKI SVET KPO vabita občane na PROSLAVO DNEVA REPUBLIKE v sredo 24. novembra 19» ob 1». uri v veliki dvorani kina Doni v Kamniku. Sodelujejo solisti ljubljanske Opere. Predsednik republiške skupščine v razgovoru z našimi kmetovalci Podobno stališče glede gozdov kot v Kamniku imajo tudi drugod Sekcija za kmetijstvo in Vas pri občinski konferenci SZDL v Kamniku je zbrala iz razprav, ki so bile v 12. krajih, mnenja, pripombe in predloge o gospodarjenju z gozdovi. O njih so razpravljali na širšem sestanku sekcije, ki se ga je udeležilo tudi večje število kmetov, sodeloval pa je tudi predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher. Razprava se je v glavnem sukala okoli zadev, ki jih je navajalo poročilo sekcije za kmetijstvo. Večkrat je bilo omenjeno nezadavoljstvo lastnikov gozdov zaradi odkupnih cen, češ, da gozdno gospodarstvo kalkulira od zgoraj, kmetje pa dobijo le tisto, kar ostane. Spraševali so, kakšne naj bodo pravice in organizacijske oblike samoupravnih organov lastni-Ikov gozdov. Kot opravičilo za takšna vprašanja po sestankih na terenu so navedli, da kmetje nimajo nikogar, ki bi jim lahko sestavil konkretne predloge. V materialih za razprave pa to ni bilo dovolj obdelano. Zato so lastniki gozdov govorili največ o svojih težavah in željah po bolj izpiljenih in konkretnih predlogih. Na taka vprašanja je izčrpno odgovoril Sergej Kraigher. Dejal je, da so se podobna stališča, kot so opisana v njihovem poročilu, izoblikovala v mnogih krajih Slovenije. Vsi se strinjajo, da je treba gozdno in kmetijsko proizvodnjo obravnavati povezano. Nekaj razlik v stališčih je ostalo v glavnem le v teh vprašanjih:' o cenah in prometu z lesom, o samoupravljanju in odnosih med lastniki gozdov in kolektivih gozdnih gospodarstev ter o biološki amortizaciji, zlasti o ustanovitvi republiškega sklada. Kako zagotoviti lastnikom gozdov samoupravne pravice? Sergej Kraigher je dejal, da že sedanji zakon o gozdovih izenačuje pravice delavcev gozdnih gospodarstev in lastnikov gozdov, kolikor so udeleženi pri skupnih delih. Lastniki gozdov so lahko ustanovili svoje svete. Pomanjkljivost zakona pa je v tem, da je bilo gozdnim gospodarstvom prepuščeno, naj s svojimi statuti določijo, kako uresničevati te pravice. Torej je poglavitno vprašanje kakšni naj bodo odnosi med predlaganimi samoupravnimi skupnostmi lastnikov gozdov in gozdnimi gospodarstvi. A prav o tem so premalo razpravljali. Kraigher je nadaljeval, da bodo o gojitvi in eksploataci-ji gozdov morali odločati skupno — delavski svet in samoupravna skupnost — enako o investicijski politiki in politiki cen lesa. Lastniki gozdov bi morali poznati vse elemente, ki vplivajo na cene. Le tako bodo prišli do čistih računov in medsebojnega zaupanja. Skupno bodo morali odločati o delitvi ustvarjenih sredstev na investicije in osebne dohodke. Politiko gospodarjenja z gozdovi bo treba odločali enotno, uresničevanje nalog pa bi moralo biti ločeno za zasebne lastnike. S pogodbami med samoupravnimi skupnostmi in gozdnimi gospodarstvi bi določali, za kaj je dovoljeno uporabljati sredstva, ki se zbirajo na račun režije za druga vprašanja, ki vplivajo na ceno lesa. Urejevali bi torej vse stvari, ki jih predlagajo lastniki gozdov za zniževanje stroškov. S pogodbo ali statutom bi tudi določili, koliko samoupravnih skupnosti lastnikov gozdov bi bilo pri gozdnem gospodarstvu. Ostrina sedanjega nezadovoljstva zaradi cen bi se omejila na tržne razmere, ki jih je treba upoštevati. Cene nekaterih vrst lesa so pri nas že višje od srednjeevropskih. V njih torej ni mogoče iskati velikih rezerv. Iskati jih jc treba v skupnih koristih lastnikov gozdov in gozdnih gospodarstev, ki lahko prispevajo k boljšemu gospodarjenju. Cene ne smejo povzročati, da bi se gledali kot dva različna partnerja. Nekatera stališča o samoupravljanju lastnikov gozdov so še precej splošna in bi jih bilo treba nadrobneje obdelati — je menil Sergej Kraigher. Toda vse kaže, da se stvari razvijajo v tej smeri. Zato bi bilo treba o tem le šc več razpravljati. Akcija za pomoč prizadetim v Banjaluki Prvi podatki o zbrani pomoči za prizadete Bamjaluča-ne v naši občini kažejo na velik odziv delovnih kolektivov Večina kolektivov se je že odzvala pozivu občinskega štaba, naj bi v ta namen prispevali en odstotek od mesečnih osebnih dohodkov. Nekateri kolektivi (Graditelj) so namenili enodnevni zaslužek, drugi so se odločili da bodo prispevali dva odstotka od osebnih dohodkov (Rudnik kaolina, Živilska industrija itd.) Vsota zbrane pomoči, ki jo delovni kolektivi nakazujejo neposredno republiškemu štabu se približuje znesku 100.000 dinarjev. Podjetje Kamnik 12.000, Stol Kamnik 12.000, Titan Kamnik 12.000, Graditelj Kamnik 10.000, Svilanil Kamnik 5.500, Rudnik kaolina Črna 8.500, Kočna Kamnik 2.500, Živilska industrija Kamnik 1.000, Alprem Kamnik 3.000, Komunalno podjetje Kamnik 2.500, Gozdno gospodarstvo - obrat Kamnik 1.600, Občinska skupščina Kamnik 15.000, Občinski sindikalni svet Kamnik 3.000, Občinska kon-feronca SZDL Kamnik 1.000, Lekarna Kamnik 1.500, Zdravstveni dom Kamnik 800, Usluga Kamnik 200, Planika 2.140, Avto moto društvo Kamnik 120, Občinsko sodišče Kamnik ¡70, Zavod za uspos. invalid, mlad. Kamnik 1.270, Osnovna šola Frana AI-brchla Kamnik 800, Glasbena šola 800, Gimnazija Kamnik 250, Osnovna šola Stranje (kolektiv) 300, Osnovna šola Stranje (pionirji) 350, Knjižnica 50, Osnovna šola Frana Albrehta (pionirji podmlad.) 1.342,45, Sindikalna podružnica Titan Kamnik 1.000, Sindikalna podružnica Stol Kamnik 1.000, Sindikalna podruž-nca Kočna Kamnik 500, Kolektiv občinske skupščine Kamnik 1.500, Kolektiv ZKS-ObSS 105 dinarjev. OBČINSKA KONFERENCA SZDL KAMNIK razpisuje na podlagi 43. a člena TZDR in pravil občinske organizacije — delovno mesto RAČUNOVODJE z delovnim časom 30 ur mesečno. Za opravljanje dela je potrebna srednješolska izobrazba ekonomske smeri. — delovno mesto SNAŽILKE z delovnim časom 16 ur mesečno. Prijave: Občinska k« .nlerenca SDZL Kamnik, Ljubljanska 1 Ra/.pis velja do 10. decembra 1969 Novi odloki občinske skupščine Skupščina občine Kamnik jc na 6. seji obeh zborov 28. okt. 1969 sprejela odlok o določitvi najvišje ravni cen dimnikarskih storitev v občini Kamnik. Odlok določa za čiščenje dimnikov naslednje najvišje cene: ozki valjasti dimniki, v N din dimniki centralne kurjave, šunt dimniki do 40 cm x 40 cm do vključno 4. etaže 2,50 vsaka nadaljnja etaža 0,50 plezalni dimniki (nad 40 cm x 40 cm) do vključno 4. etaže 3,00 vsaka nadaljnja etaža 1,00 mali neplezalni kanali do 3 m dolžine 3,00 vsak nadaljnji meter 1,00 veliki plezalni kanali (nad 40 m x 40) 4,00 vsak nadaljnji meter 1,00 odprto obokano ognjišče 3,00 zaprto obokano ognjišče 5,00 krušne peči z dimnikom 4,00 Čiščenje štedilnikov v stanovanjskih kuhinjah, kombiniranih bojlerjcv glede na velikost 2,00 do 3,00 din, štedilnikov v gostinskih obratih 4,00 do b 00 din Čiščenje peči — navadne »Lutz«, peči za centralno ogrevanje, parni kotli, pekovske peči, grelci za posode itd. — od 1,50 do 10,00 din glede na velikost in ogrevalno površino. Za deln, opravljena v hribovitih predelih, oddaljenih do 10 km, se sme zaračunati 20% višja ceno, v odd-il jcnos'i nad 10 km pa se lahko cena poviša do 40% Pregledi novih dimnikov in stru-ganje novih dimnikov se zaračunava z dvakratno ceno. Storitve po naročilu stranke, ob nedeljah. praznikih in v nočnem času, se sme zaračunati s 50 "/o poviškom. Za kontrolne preglede, ki so jih dimnikarji dolžni opraviti po odloku o kurilnih napravah in dimnih vodih, ki morajo biti čiščeni in pregledani, se lahko zaračuna največ 2,00 din od gospodinjstva in največ 5,00 din od ostalih uporabnikov kurilnih naprav in dimnih vodov. Neopravljenih storitev po krivdi dimnikarja se ne sme zaračunavati. Odlok vsebuje šc več določil, obveznih tako za dimnikarje kot za koristnikc kurilnih naprav in dimnih vodov. Skupščina občine je sprejela tudi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov, s katerim se določa najnižja ttopnja prispevka od predelovanja lesa, čc se to opravlja kot postranska kmetijska dejavnost. To spremembo je skupščina sprejela zaradi tega, da bi omogočila in podprla kooperacijo lesnoindustrijskih podjetij s kmeti pri proizvodnji polizdelkov. Skupščina pričakuje, da bodo kmetje dobili interes za to dejavnost v zimskih mesecih ali v času, ko vreme onemogoča opravljanje drugih kmetijskih del. Zaradi pospeševanja planinskega turizma jc občinska skupščina s sprejetjem spremembe odloka o prometnem davku oprostila visokogorske postojanke plačevanja prometnega davka na alkoholne pijače. Po tem odloku bo te ugodnosti deležna planinska koča na Kamniškem sedlu, ki je naša najvišja gorska postojanka. Z navedeno davčno olajšavo bo planinskemu društvu omogočeno boljše poslovanje in boljša oskrba navedene postojanke, ki jc pomembna v kamniških planinah. Skupščina je na seji sprejela tudi odlok o ustanovitvi enote teritorialne obrambe v občini Kamnik, odlok o določitvi objektov, ki so namenjeni potrebam narodne obrambe in civilne zaščite, in odlok o določitvi učnih ur pouka za narodno obrambo in civilno zaščito v občini 'Kamnik. 1«> ini »mi ca itd.) pa so prevladovala mnenja, da vprašanje bodoče ureditve ni v tem, kdo bo imel promet z lesom, oziroma v prostem oJkupu. Poglavitno vprašanje, kako v bodoče zagotoviti čimboljšo prodajo, kako pravičneje porazdeliti dohodek od lesa med proizvajalce, industrijo in trgovino ter kako organizirati proizvodnjo, da bo lastnikom gozda ostal večji delež od prodajne cene. Menijo, da bi prekupčevanje z lesom šlo prav tako na škodo lastnika gozda, prizadeli bi bili zlasti višinski kmetje, nihče ne bi odkupoval manj kvalitetnega lesa itd. Vsi pa so si enotni v stališču, da je treba posvetiti večjo skrb interesom lastinikov gozdov kot tudi splošnim družbenim interesom. Največje možnosti za doseganje večjega dohodka iz gozda vi- (Nadaljevanje na 4. strani) Gradbene parcele na Bakovniku prodajajo Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Kamnik je letos odkupil celoten kompleks zemljišč v zazidalnem okolišu na Bakovniku. Izdelali so zazidalni načrt, hkrati pa tudi naročili lične tipske načrte individualnih stanovanjskih hiš. Sklad se je odločil, da bo celoten okoliš tudi komunalno uredil. Na licitaciji so med gradbenimi podjetji izbrali najugodnejšo ponudbo Komunalnega podjetja Vič iz Ljubljane, ki bo že letos dogradil kanalizacijo, vodovod in cestno mrežo v naselju. Upravni odbor sklada je že razpisal licitacijo za prodajo gradbenih zemljišč občanom, vendar na prvi licitaciji niso uspeli prodati vseh parcel. Tega tudi niso pričakovali, ker je interes za nakup gradbenih zemljišč večji .v zimskem in pomladanskem času, ko gospodarske organizacije razdeljujejo kredite za slano vanjsko izgradnjo. Zato so se odločili, da bodo prodajali gradbena zemljišča brez predhodne licitacije tistim interesentom, ki bodo sprejeli vse pogoje licitacije. V pravni službi sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč smo izvedeli, da prodajajo zemljišča vsakemu občanu, ki se zglasi pri njih (stavba občinske skupščine Kamnik, Titov trg 1, soba 34/11). Cena komu. nalno urejenega zemljišča se giblje med 40 in 60 din za kvadratni meter, velikost parcel pa je med 400 in 600 kvadratnih metrov. Pri razdeljevanju gradbenih zemljišč sklad upošteva tudi prednostno pravico dosedanjih lastnikov, ki morajo plačati le stroške komunalnega urejanja. Pravna služba sklada je primerjala cene zemljišč s cenami v sosednjih občinah in ugotovila, da je ko mulnalno urejeno zemljišče na Bakovniku razmeroma poceni. Hkrati z nakupom gradbenega zemljišča interesenti za gradnjo individualnih hiš prejmejo tudi potrjen načrt, na podlagi katerega takoj dobe vsa potrebna dovoljenja za gradnjo. Najbolj prikupne so gotovo alrij-ske hišice, ki jih je mogoče postaviti samostojno ali kot dvojček. Hiša, za katero je načrt izdelal ing. arh. France Ivanšek, bo postavljena tako, da bosta dnevna soba in spalnica gledali na jug. V načrtu je predvidena dnevna soba, Iti spalnice, Jedilnica, kuhinja Ln vse pritikline. Stanovanjski del meri 97 m1, kletni del, ker je hiša delno podkletena, pa 35 m'. Predračunska vrednost atrijske hiše jc 170.000 din, projektant pa zagotavlja, da je realno postavljena. V Kamniku nekalerim ni najbolj všeč, da bo zazidalni okoliš Bakovnika enotno urbanistično in komunalno urejen. Veliko pripomb je bilo sliš.ili [udi na gradbene načrte, češ da ti ne odgovarjajo potrebam občanov itd. Pri presojn funkcionalnosti atrijskih hiš in skladnosti urbanistične rešitve Bakovnika moramo gledati naprej. Ne smemo namreč dopustiti Stihijske gradnje v Kamniku, kajti čez nekaj let sc nam bi to maščevalo. Pa še to; pri Sprejemanju zazidalnega načrta Bakov nika jc občinska skupščina upoštevala številne pripombe občanov, nakar so strokovnjaki načrt tudi delno spremenili. Pričakujemo lahko, da bo na Bakovniku zraslo sodobno stanovanjsko naselje. T. J. Kmetom več samoupravnih pravic i (Nadaljevanje s 4. strani) dijo zasebni lastniki v večji produktivnosti in zmanjšanju stroškov gozdne proizvodnje ter zmanjšanju obveznosti. Stroški, ki jih gozdno-go-spodarske organizacije odtegujejo gozdnim posestnikom, imajo po menju le-teh značaj dodatne obdavčitve, zato bi jo bilo treba na ustrezen način upoštevati pri odmeri davka na dohodek od gozda. Glede obračunavanja davka od gozda so biti mnenja, da naj bi osnova za predpisova-nj; davka bila količini prodanega lesa; žagan les za do niačo porabo naj bi bil oproščen prometnega davka (Motnik). Bili pa so dani tudi predlogi, da bi davek od gozda obračunavali po površini gozda (Motnifc, Nevlje). 4. SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI GOZDNIH POSESTNIKOV Soglasna ugotovitev javne razprave je bila, da je bila vloga gozdnih posestnikov Slede njihovega samoupravnega odločanja pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi premalo opredeljena. Kljub načolom, zapisanim v zakonu, nismo našli primernih oblik samoupravnega odločanja gozdnih lastnikov, zlasti ne v okviru centralnih organov upravljanja v GG. Sedanje oblike so več ali manj imele le posvetovalni značaj, niso pa imele materialne osnove in pristojnosti v smislu samostojnega odločanja Zato so vsi udeleženci razprav podprli predlog o ustanovitvi samoupravnih skupnosti gozdnih posestnikov v okviru GG. Take skupnosti naj bi bile formirane pri slehernem obratu. Seveda bo treba v okviru GG primerno prilagoditi organizacijo finančne službe, da bodo samoupravne skupnosti imede vedno na razpolago čiste račune o uspehu gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Seveda to ne bi smelo povečevati stroškov poslovanja. Samoupravne skupnosti gozdnih lastnikov bodo morale posvetiti več pozornosti interesom lastnikov, ki jim je gozd pomombni vir dohodkov za življenje, hkrati pa bodo varovale tudi širše družbene interese. Kamničani v Travniku Na povabilo predsednika | občinske skupščine Travnik j v BiH je konec oktobra obl- , skala to bosansko mesto j delegacija naše občine. Stiki, ki so Jih navezali sindikati, j športniki, člani AMD. so se ; ob priliki praznovanja 25-let-nlcc osvoboditve Travnika se poglobili. Predsednik občinske skup-sCfcae Kamnik Jc ob tej priložnosti izročil predsedniku občine Travnik Ivici Blaževi-'ii plaketo Kamnika v znak prijateljstva In sodelovanja med obema občinama. Srečanje z rojstnim mestom republike. Na pol i v Travnik se je naša karavana ustavila tudi v Jajcu. V okvirnem programu praznovanja osvoboditve Travnika je bila otvoritev nove bolnice, razstava o zgodovini mesta pod Vlašlč planino, »avto-nHly 22. oktober« ln se številne druge prireditve. Travnik, rojstni kraj nobe-(•:-■*■ --> nagrajenca Iva Andri-ča, šteje 15 tisoč prebivalcev, občina pa 53.000. V zadnjih letih doživlja občina nagel gospodarski in družbeni razvoj. K temu so pripomogli zlasti največji delovni kolektivi, kot so kombinat za izdelavo konfekcije Borac, ki zaposluje prek 3CO0 ljudi ln ustvarja za 300 milijonov dinarjev proizvodnje, lesno Industrijski pombmat Sebc-sič. Tovarna vžigalic Dolac ln drugI. V mestu se vitki mtnaretl džamij prepletajo z novtml modernimi) stanovanjskimi hišami. Nadih orienta v ožjem mestnem Jedru se preliva » stroke ulice v novih naseljih. Smelo zastavljen program na področju turizma predvideva gradnjo objektov s 500 ležišči na planini Vlašlč in novega hotela s 100 ležišči v Travniku. Po 15 lun dolgi cesti sc bo kmalu moč po vzpeti na Vlaiič, ki Je skoraj enak Veliki planini. Zamisli go Stoljubnih občanov mesteca ob Lasmi so smele, vendar uresničljive. To so dokazali tudi v preteklosti. S. Sprejet je urbanistični načrt za Moste in Komendo Skupščina občine Kamnik jc 25. septembra razpravljala in sprejela urbanistični načrt za Moste in Komendo. Občanom je b ! pred tem razgrnjen načrt, s katerim pa se niso v celoti strinjali, tako npr. z lokacijo trgovine v Komendi, ki je bila predvidena južno od hipodroma, kjer je tudi avtobusna postaja. Dalje so predlagali, da se obvozna cesta spelje po drugi trasi. Fomisleke so imen tudi glede lokacije bencinske črpalke, ki je predvidena na poplavnem področju ob cesti Mengeš—Brnik. Želeli so tudi določene površine za gradnjo delavnic za zasebno obrt. Skupščina je po obsežni razpravi sprejela urbanistični načrt s pripombami, ki jih bo moral upoštevati Ljubljanski urbanistični zavod pri dokončni izdelavi načrta in med katerimi so tudi pripombe republiškega sekretariata za urbanizem: — meja območja obravnavanega z urbanističnim načrtom, sc mora ujemati z mejo ureditvenega območja za naselja, prikazanega v grafič- ] nem delu urbanističnega pro-I grama občine Kamnik, spre-| jetega z občinskim odlokom. V kolikor bi se meji razliko-I vali, je potrebno izvesti po-| slopek za spremembo urbanističnega programa občine. V .nasprotnem primeru bi prišlo do nepravilnosti pri izvajanju upravnega postopka, ker bi se prekrivala dva režima: režim urbanističnega načrta in režim urbanističnega programa ali reda; — na tem območju je do kaj pomembna vodino-gospo- j darska problematika, tako glede regulacije vodotoka Pša-te in njegovih pritokov (pogo ste poplave) kot tudi glede za ščite podtalnice za perspek-tivmo črpanje pitne vode. V z.vezi s tem so zlasti pomombni predvideni ukrepi za zaščito obstoječih in predvidenih zazidalnih površin, komunalna ureditev (kanalizacija) in bodoči režim za odvajanje odpadnih vod v posameznih naseljih; — ker se problem ne mo re obravnavati brez upoštevanja širšega prostora, ampak kompleiksno, bi bilo potrebno k predlagani ureditvi pridobiti še mnenje republiškega vr. ing. Cebulj je znan znanstveni delavec in pedagog na ljubljanski univerzi. Kamničani ga še posebej poznamo kot aktivnega dolgoletnega predsednika prvega slovenskega pevskega društva LIRA. Čestitamo! S. Odkritje partizanske bolnišnice na 84 o me i. s k i Dobravi V nedeljo, 28. septembra, so se ob devetih zbrali v Ko mendi predsednik občinske skupščine Kamnik Vinko Gobec, predsednika in člani kamiške in domače organizacije ZB, učenci osemletke iz Most in preživeli borci 2. čete VPV. Krenili so proti boil nišnici. Malo od Komende leži vas Podboršt. V gozdu med to vasjo in med vasico Komen-ska Dobrava je med vojno delovala partijska bolnišnica dr. Miha. Obsegala je bolniško sobo, kuhinjo, skladišče in sobo za dr. Tineta Zajca, ki je zdravil ob pomoči dveh bolničark. Prav po njem se bolnica tudi imenuje, saj je imel dr. Zaje pari ižansko ime Miha. Sprejela je lahko do 15 ranjencev. Zgrajena je bila dobrih dvesto metrov od poti med gostim drevjem ob vznožju griča in je bila po polnoma neopažena. Pozneje je bila izdana in 11. VI. 1944. lota požgana. Ranjenci im bolničarki so umrli v plamenih, dr. Tineta Zajca pa so najprej Nemci mučili ob hrastu, potem pa so mrtvega vrgli med tovariše. Razen zdravnika so še žalostno preminuli: Bine, politični komisar go renjskega odreda, Janez Bre-lih z Gore, Matevž Butalič iz Tunjic, Jože Hribar iz Tuhinja, Peter, borec gorenjskega odreda, Miha Marn iz Šentvida nad Ljubljano, Johanca Slanovec iz Zaloga in Pavel Ulčar iz Nožic. K spominskemu obeležju pod skrivljemim hrastom so najprej položili vence in prižgali sveče. Potem je spregovoril major Vinko Kepic o življenju in pomenu partizanske bolnišnice. Poudaril je, da je obnovitev dela bolnišnice — obnovili so le bolniško sobo — predvsem pomembna zaradi tega, da jo na/.orno pokažejo mladim, ki ne poznajo vojne. Bolnišnico je izdal domačin iz Lahovč, ki je bil sodeloval pri detlu v njej. Nemcem je pokazal pot tako, da je označil pot z vejicami; kjer pa naj bi zavili s poti k bolnišnici, je pritrdil na drevo rdeč nagelj. Za nekaj mark je prodal dragocena življenja. Pozneje je bil za izdajo poplačan s kroglo, ki so mu jo namenili Nemci sami. Svoje spomine na partizansko bolnišnico je povedal nato tov. Ivan Kosirnik, edini še živeči, ki je bil trdno povezan z delom v njej in je za las ušel smrti tik pred požigom. Žalno svečanost je popestril še spored, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Moste z zborovskim petjem in recitacijami. Potem smo si udeleženci ogledali bolniško sobo, ki je skrita pod zemljo in pokrita z mahom ter posa jena s muh k t ,i i. Ce ne bi bil vri-den vhod, bi jo bilo še danes težko odkriti. Člani domače organizacije ZB so tako izpolnili nalogo, ki so si jo zadali ob svečanosti v Mm ,ii ko so se spomnili dogodkov pred 25. leti. Novi zdravniki in zdravstveni delavci Diplomirali so naslednji abiturienti kamniške gimnazije: Na medicinski fakulteti v Ljubljani za zdravnico stoma-tologinjo Marija Kralj iz Mengša in na višji šoli za zdravstvene delavce Marija Skorjanc-Juteršek, na oddelku za medicinske sestre Jožica Bručan in Milena Lozar, na rentgenskem oddelku pa Dikosava Dolenc, Stojan Pire in Nevenka Pave. Obisk partizanskih krajev Učenci dveh razredov kamniške gimnazije so konec septembra obiskali partizansko Menino in počastili spomin padlih borcev pod šavničami. Višji razredi šele Frana Albrehta pa so obiskali Sipek in se ustavili pred spomenikom, kjer je bila ustanovljena Slandrova brigada. Po kurirski poti so se čez Rakitovcc in Pšajnovico spustili do Šmartna. Zffcdnfa slana Prva lahka slana je pobelila doline v noči na I. oktober, nato pa še naslednje dni. Živo srebro se je spustilo do •- 2*C. KAMNIŠKI OBČAN * 8. STRAN DvosedežnI pony: druga nagrada mladim kamniškim zgodovinarjem Kamniški pionirji v Ptuju Zveza prijateljev mladine Ptuj je za 1900-iotnico Ptuja pripravila srečanje pionirjev zgodovinarjev. 18. oktobra so se v Ptuju zbrali pionirji zgodovinskih krožkov ali kot posamezniki osnovnih šol iz vse Slovenije. Na to srečanje so prišli iz različnih krajev: iz Ormoža, Kopra, Raven na Koroškem, Murske Sobote, Bleda, Ljuto mera, Slovenjega Gradca, Postojne, Ptuja in tudi iz Kamnika. Naše mesto sta zastopali kot posameznici dve pionirki osnovne šole Tomo Brejc in zgodovinski krožek osnovne šole Frana Albrehta, pionir in pionirka. Srečanja so se udeležili tudi predavatelji zgodovine in številni gostje. Prvi dan je bila v dvorani magistrata v Ptuju otvoritev razstave izdelkov pionirsko-zgodovinskih krožkov, saj so morali prikazati zgodovino svojih mest v spisih in likovnih izdelkih. Po razstavi so pripravili udeležencem srečanja sprejem v Narodnem domu. Najmlajše zgodovinarje, mentorje in goste je pozdravil predsednik skupščine občine Ptuj tov. Franjo Rebernak. Ptujski pionirji so se mu zahvalili za pokroviteljstvo tega srečanja. Kamniški pionirji pa so se mu zahvalili za gostoljubnost in mu poklonili majoliko. Nato je sledil lep kulturni program ptujskih p'ori'rjev in pogostitev. V veselem razpoloženju so se sprijateljili pionirji vseh mest. Drugi dan je na zboru spregovoril o preteklosti in sedanjosti Ptuja in okolice prof. Jože Maučec, nato pa še tov. Srečko Stanič o delu s pionirji v ; jodovinskih krožkih. Za tem so si pionirji pod vodstvom ogledali znamenito sti Ptuja. Delegacija zastopnikov udeležencev pionirjev je obiskala ponesrečene pionirje v bolnici. Druga skupina pa se je odpeljala v Tomaž in položila venec na grobove pionirjev, umrlih v prometni nesreči pri Ptuju. Pionirji so se ponovno zbrali v Narodnem domu. Srečanje je bilo zaključeno z razglasitvijo nagrad posameznim zgodovinskim krožkom, ki so s svojimi izdelki na razstavi najbolje prikazali svoje delo in prizadevanje v spoznavanju svojega kraja m njegovih zmamenitosti. Prvo nagrado so prejeli iz Slovenjega Gradca — fotoaparat. Drugo nagrado zgodovinski krožek osnovne šole Frana Albrehta Kamnik — dvosc-dežni pony. Tretjo nagrado iz Murske Sobote — športno opremo. Ob pogostitvi so si pionirji čestitali za prejete nagrade in izmenjali naslove ter se zahvalili plujskim pionirjem za gostoljubje. Po dolgi vožnji so se pionirji veseli vrnili v Kamnik. Se dolgo se bodo spominjali doživetij v Ptuju. Zahvala občinski zvezi prijateljev mladine Kamnik, ki je s sredstvi omogočila pionirjem udeležbo na tem srečanju, in mentorjem, k¡ so dajali napotke pri delu! Menina odpira vrata turizmu Na Menriii Je bilo letošnje poletje mnogo več obiskovalcev kot lani. Na Menlno lahko pridemo z vsemi motornimi vozili po dosti dobri cesti, po kateri kamioni spravijo v dolino na tisoče ms lesa, zato si jo mnogi Izberejo kot cilj prijetnega nedeljskega izleta. Nekdanje planšar-sko posestvo na Blbl, ki leži 1308 m visoko, Je lani prevzelo planinsko društvo Agro-kombinat Emona. Ze lani so začeli preurejati prostore v gostišče, ki ga zdaj že drugo leto vodi oskrbnik Ludvik KroŠelJ z ženo. Letos se je promet na Blbl povečal za 50 odstotkov. Gostinsko sobo so | oskrbeli s točilno mizo, v sobi pa Je prostora tudi za 50 gostov hkrati. Ob lepem vremenu pa se obiskovalci najraje zadržujejo pred domom, saj avtomobili lahko prlvozi-Jo prav do poslopja. V septembru so namreč od ceste napravili odcep do gostišča. Večje skupine Izletnikov pripeljejo tudi avtobusi. PD Agrokombinat Emona je letos vložil mnogo sredstev v obnovo doma. Pod streho so uredili sobe za prenočišča, streho so pokrili z valovitimi eternitnlml ploščami, ker so skodle že odslužile. Med oku- Lepo Je bilo na morju so veselo zatrjevali mladi pionirji, ki so se zagoreli in odnočiti vrnili z letovanja na Debelem Rtiču. Kako so se jih šele razveselili zadovoljni starši! Občinska zveza prijateljev mladine "Kamnik se zaveda, da imajo važen pomen za vzgojo in varstvo otrok poleg temeljnih tudi druge oblike vzgojnih dejavnosti. Ena izmed teh uspelih oblik so letovanja, ki so pokazala dobre uspehe v zadnjih letih tudi v naši občini. Zato je bila pri občinski zvezi prijateljev mladine posebna komisija, ki že vrsto let pripravlja za otroke občine Kamnik poletna počitniška letovanja na morju. Letos so otroci letovali v dveh izmenah po 14 dni. V prvi je bilo 48, v drugi 46, skupno torej 94 otrok. Zelo težaven je vedno izbor, ker je vselej več pri javijoncev, kakor pa jih je možno vključiti v letovanje. Pri izbiri je predvsem odločal zdravniški predlog ter socialni položaj družine, iz katere je bil pri-javljcncc. Letos so imeli prednost otroci podeželskih krajev, bili so v večini. Prispevke so plačali doloma starši. Prispevala pa je tudi občinska skupščina Kamnik. Letos je določila v ta namen 12.000,00 din, lep prispevek v znesku 10.000,00 din pa je priložil občinski sindikalni svet. Tako je bilo marsikateremu otroku omogočeno letovanje in rekreacija, česar bi sami starši s svojimi prispevki ne zmogli. Kljub pravilnemu razumevanju in dobri volji pa vsem željam ni bilo mogoče ustreči. Letošnje število prijavljenih je pokazalo, kolik znesek bo približno treba za prihodnje leto. Domov so pripeljale vzgojiteljice svoje varovance vse zadovoljne, ker sc ni zgodila nobana nesreča. Na letovanju so jim pripravile tudi obilo zabave, različnih tekmovanj, vožnjo z ladjo do Kopra, nevešče pa so naučile plavati. Letovanje je zaključeno. Zadovoljni so otroci in starši, ki so se vsaj za nekaj tednov rešili nenehne skrbi zanje. Naši mali pa so se odpočili in okrepili, kar. bo nedvomno ugodno vplivalo tudi na njihovo rast In uspešen telesni razvoj. Mi vsi pa prisluhnimo mladini, ki sc hvaležma zahvaljuje in prosi: Se prihodnje leto tako lopo in še za dlje časa! M. B. pačijo je bil namreč dom požgali, po osvoboditvi pa so streho obnovili in jo pokrili s skodlami. Gozdno gospodarstvo bo povezalo Blbo s planinskim domom na Smrckovcu, ki ga Je zgradilo PD Gornji grad. Z buldožerji uravnavajo cestišče, ki bo s!> mimo jezerca Bide. Tudi dom na Smrckovcu je bil letos deležen večjega obiska. Cesta, ki Jo gradijo Iz Gornjega grada, sc Je že tako približala domu, da dohod za Izletnike ne predstavlja nobenih težav. Tako je Mcnina v letošnjem letu napravila važen korak naprej v razvoju gorskega turizma. Prihodnje leto, ko bodo popravili cesto iz Tuhinjske doline na Menino, bo planina na stežaj odprla vrata obiskovalcem, Za spomin na letošnjo bogato letino gob: Tudi Igorju Plevelu Iz Kamnika se je nasmehnila gobarska sreča. Pet lepih gob na enem »štoru« ni kar tako 1 Ü» i .m* Res lepo je bilo na Debelem rtiču, je sc prav gotovo spet vidimo Najraje W kar ostali ob toplem morju. Prihodnje polet- Kužnarjev oče z Olševka - 85 - letnik V začetku oktobra je praznoval 85 let življenja Franc Virjent, po domače Kužnarjev oče z Olševka. Kljub visoki starosti in trdemu življenju je še vedno korenjak. 2ivljenjska pot ga je vodila po širokem svetu. Sedem let je bil v vojaški suknji in tisoče kilometrov daleč tam v daljni Sibiriji, vOmsku, Petro-pavlovsku in v Berdjansku ob Azjovskem morju, kjer je bil priča veliki oktobrski revoluciji. Leta 1920 je bil župan v Nevknjh, iztvolijfan na listi ■enotne socialistične delavske partije Jugoslavije. Avgusta 1941 sedom tednov v begunj- skih zaporih. Njegova samotna domačija .na Kužni je bila zatočišče številnim partizanom. Sin Nace, sedem otrok je bilo v družini, je padel v posavskih gozdovih. Ko smo Kužnarjevcga očeta pred dnevi obiskali, pred dvema mesecema mu je umrla njegova življenjska sopotnica, znana portizanska mama, in mu zaželeli še mnogo let, nam je dejal: »Ne vem, če bom učakal očetova leta. skoraj 91 so jih imeli.« In že je stopil proti uljnjaku, kjer hrani svoje spomine. »Tega li pa še nisem pokazal, je dejal z nasmehom, ko je odpi- Pol stoletja skupnega življenja 9. novembra sta Terezija in Leopold Hribar z Malega hriba 7 v Tuhinjski dolini praznovala pomemben jubilej — 50-letnico skupnega življenja. Na skupno življenjsko pot sta stopila leta 1919, ko se je I-eopold Hribar vrnil l dolge poti po Rusiji, kamor ga je zanesla prva svetovna vojna. Tu je bil priča velikih zgodo vinskih dni, saj je tudi sam sodeloval kot prostovoljec v Rdeči gardi. Težki dnevi so doleteli Hribarjevo družino tudi v času okupacije. Felcjanov oče, kol mu pravijo po domače, je Sodeloval kol obveščevalec in kurir v NOB. Zaradi sodelovanja s partizani je bil leta 1943 izseljen v taborišče Burghausen na Bavarskem, od koder se ic šele julija 1945 vrnil domov. I)v«.ie Žrtev ie morala družina žrtvovati za n.iso lepšo prihod-nosi To sta bila sinova Polde in Janez, ki sta padla v paiii/a nih. i Kljub težkemu življenju sta oba zakonca še vedno čila in zdrava. Oče Fclcjan pa se še vedno rad spominja svojih otovanj po širnem svetu, pa tudi lepih trenutkov, ki jih doživel v življenju. K redkemu jubileju je zakoncema Hribar čestital in jima poklonil skromno darilo tudi predsednik občinske Skupščine Vinko Gobec, Čestitkam se pridružuj«......udi mi z željo, da bi slavij, m a še dolgo uživala sadove svojega dela. -C j ral leseno škatlo, v kateri je bila stara ruska balalaika, vendar še vedno lepo ohranjena. »Kupil sem jo za tri rublje v Pctropavlovskem 1915. leta. Skoraj vse naše narodne sem prelgral na nji, v dol gih večerih mi je krajšala čas in me spominjala r;a dom.« Zanimivo je prebirati njegove spomine in pesmi, ki jih je za tri zajetne knjige. Skoraj vsa njeoova trda življenjska pol knapa gozdnega delavca, zlasti pa doživljaji v prvi in drugi svetovni vojni so pbpl4*«i v njih. Podari! jih je našemu muzeju. O/cane platnice in oru-meneli listi so eno redkih pisanih pričevanj našega pre-proslcga c'oveka. »Naj pozni rodovi p>g'cdajo. kar jih bo zanimalo.« je zapisal Kužnarjev ose iz Olševka. Eno svojih zadnjih pesmi je posvetil gradu Zaprice, kjer je danes kamniški muzej. Takole pravi: Grad Zaprice stoji, kaj danes not' se vse godi. Protestant je nekdaj not so bli, so vero Lutra oznanjali. Obiščite ta grad. Ko zadovoljen bo vsak. muzej, starino, videl boš, pozabil nikdar pa ne boš. Tudi marsikatero pikro, vendar vedino dobronamerno in pošteno je zapisal v svojih verzih. Taika je na primer tale o nevcljskih zadružnikih: V Nevijah je zadruga, je stara ko država. Včlanjeni ljudje prav dobro skup drže. Odbor redno zboruje, pi edsednik dopoveduje: gospodarji zdaj smo mi, ko denar se nam redi. V Kamnik so nas povabili, zadrugo nam bi rad' razbili. Purgarji so tak' ljudje, da od kmeta rad' žive. Se in še bi lahko prebirali stihe, ki so sicer okorni, kot je okorna roka, ki jih je pisala, vendar veren odraz časa, v katerem so nastali. Se enkrat: na mnoga leta, oče Kužmar! S. »Občana« vedno težko čakam,« pravi Marica Stegnar Iz pod-gorja, ki bo prihodnje leto slara 90 let. Verjetno naSi najstarejši bralki želimo še na mnoga leta! Šmartno v Tuhinju: vaščani pomagajo pogorelcu Nesreča nikoli ne počiva. Sredi Julija je rdeči petelin uničil stanovanjsko hišo In gospodarsko poslopje Jožeta Hribarja iz Praproc 5 pri sni.iii.i h v Tuhinju. Skromni dinarji od zavarovalnice ie zdaleč ne bi mogli pokriti nastale škode. Občani krajevne skupnosti Šmartno, ki so na pobudo krajevne organizacija SZDL In krajevne skupnosti že tolikokrat pokazali, da je le v slogi moč, tudi tokrat niso stali ob strani. Krajevna organizacija S/.IM. je organizirala nabiralno akcijo, ki je naletela na velik odziv med ljudmi. Od ne ravno velikih dohodkov, ki včasih komaj zadostujejo za preživljanje, so zbrali v 10 vaseh v tcraCkem času 6145.00 S din. Največ so zbrali v BuC-u. 181.500 S din, nato v Srna rt nem. 107,500. v Kostanju 100.000, V HruAovki in Pod bregu 68,500, na Ravnah In v Praprečah 65.01)0, v Gradišču 49.000 in v Sidolu in Stebjevku 43.000. Občani vasi v krajevni skupnosti Šmartno so tako znova dokazali, da vedo, kaj je prava krajevna skupno-;!, v kateri morajo biti vsi za enega in eden za vse. Z dejanji in ne z besedami so to tudi tokrat potrdili. S. Svečanosti ob dnevu mrtvih Tudi lelos so se ob številnih grobiščih padlih borcev v naši občini zbrali ljudje, da bi počastili spomin žrtev za svobodo. Lepo jesensko vreme in pisana paleta odpadajočega listja po gozdovih sta dala temu dnevu svojsko obeležje. Na kamniških Žalah je bila komemoracija že dan pred dnevom mrtvih. Program so izvedli pevci dupliške »Svooode«, mladinski pevski zbor osnovne šole Toma Brejca, recitatorji iz gimnazije in obeh kamniških osnovnih šol. Na grobnico padlih borcev so položili vence občinska konlerenca SZDLj krajevna organizacija zveze borcev in učenci osnovnih šol. Na dan mrtvih so bile spominske svečanosti v Rudniku, v Stranjah, v Črni in drugod. Posebno prisrčna je bila slovesnost ob spomeniku 115 padlim borcem in talcem v Črni. Poleg dupliških pevcev, ki se vsako leto udeleže te svečanosti, so v programu sod. lovali pionirji osnovne šole Stranje s pesmimi in prisrčnimi recitacijami. Otožno je zadonela pesem Padel je padel... prek črnanskih gozdov, na grobovih pa so v jesenskem vetru zaplapolale številne svečke. Spomin na žjtvc bo živel naprej v srcih mladih ... Pred odkritjem spomenika Turistično društvo v Kamniku pripravlja odkritje spomenika pesniku in dramatiku Antonu Medvedu v počastitev 100 letnice njegovega rojstva. Za spomenik je komisija Izbrala prostor v Medvedovi ulici, nasproti pesnikove rojstne hiše. Doprsni kip pesnika je izdelal a kad. kipar Le o Homar. Turistično društvo je vodila pri tej akciji ugotovitev, da Ima Kamnik toliko mož, ki so zaslužni za slovensko kulturno rast, pa nobenemu še nismo postavili spomenika. Anton Medved se je rodil 19. maja 1869 v Kamniku, na Grabnu aH v sedanji Medvedovi ulici. Oče je bil kamniški meščan in sodar (»Jaz delam ode, vi delate sode, moj oče . . .). V družini, kt se Je skromno preživljala, je bilo 9 otrok. Mati Barbara je bila velika ljubiteljica knjige in stalna igralka na čitalniškem odru. Umrla je stara komaj 44 let, ko je bil Anton star šele 13 let. Po maturi v Ljubljani je Medved leta 1888 vstopil v bogoslovje. Kot kaplan Je od 1892 služboval v Semiču, Črnomlju in Šmarjah. Ni sc mu izpolnila želja, da bi šel študirat naprej v Rim. Nato je bil v Trnovem v Ljubljani, na Vačah, od 1900 do 1904 pa v Konšici nad Zagorjem. Tu je v miru ustvarjal, zbolel pa je na živcih in želodcu. Po daljšem zdravljenju je pol leta živel pri prijatelju pisatelju lin žgarju v Zclimljem. Z novim letom 1905 je nastopil kaplan-sko službo v Preski, pa je spet zbolel. Po polletnem zdravljenju v protialkohol-nem zdravilišču v Pranthofu na Niže Avstrijskem, je od L septembra 1905 do 26. septembra 1907 preživel svojo najlepšo službo v Breznlci. Po operaciji na slepiču in črevesju je komaj ostal živ. Polletni dopust je preživel na Vrhpolju pri Kamniku, potem je odšel 9. aprila 1908 na župnijo Turjak. Moral je zelo redno živeti, zato si je duševno in telesno opomogel. Ko je spet prekršil red, je neizbežno sledilo hudo vnetje črevesja In 12. marca 1910 je v Turjaškem gradu umrl v okrogli sobi južnega stolpa, ki so jo zdaj restavrirall in bo nosila Ime »Medvedova soba«. Medvedovi pesniški poizkusi segajo še v gimnazijska leta. Iz dijaških let je ohranjen pesniški album z lastnimi risbami »Opevane slike Kamnika in okolice«. Prve njegove pesniške stvaritve izvirajo iz občudovanja do lepot svojega rojstnega kraja Kamnika. S pesmimi je sodeloval pri Ljubljanskem Zvonu, Domu in svetu in drugod, Izdal pa je dva obsežna zvezka Poezij (1906 in 1909). Kritika je sprejela njegove pesmi kot delo klasične oblike in tehtnih misli. V svojih pesmih Je Medved izražal svoje poglede na življenje ter o mestu človeka v vesoljstvu. Svojo občutljivo pesniško naravo, ki jI pripada velik delež trpljenja, izraža v verzih: Kaj morem, da žalost In radost sveta globočje sc v meni zrcali, da upanje ali spomin mi duha hitreje razjasni in žali. Duplica: Gostovanje pevcev na Koroškem Pevski zbor dupliške »Svobode« pod vodstvom Emesta JCvartiča je 25. oktobra gostoval na Koroškem, v Plešerki pri Celovcu. Dupliški pevci so navdušenim poslušalcem predstavili pester spored slovenskih naroTJnih in partizanskih pesmi. V prijeten sobotni večer na koroški domačiji pri Alešu so zazvenelc pesmi: Tam, kjer pisana so polja, Pavla Kcrnjaka Spev Koroške, Tam na Pugled gori, Vasovalec, Ob večerni uri, Zdravica in druge. Po koncertu pa so zazvenele poskočne melodije, ki so jih urezali Fantje z Gorenjske, ansambel E. Kvartiča. Prijetnega večera kar ni hotelo biti konec. Koroški Slovenci si želijo še več podobnih srečanj. Domačini so se tudi odzvali povabilu dupliških pevcev, naj pridejo gostovat v Kamnik. -lj Novi direktor gimnazije Novi direktor gimnazije v Kamniku je prof. Ivan Justinek, dosedanji direktor osnovne šole Tomo Brejc v Kamniku. Delovna skupnost gimnazije Kamnik ga je na to mesto izvolila na svoji seji dne 17. oktobra. Novi ravnatelj bo prevzel dolžnost že z novembrom. Kot vršilec dolžnosti direktorja je do izvolitve novega direktorja vodila zavod prof. Ivanka Kcršmanc. Za njeno delo ji je svet gimnazije Kamnik izrazil zahvalo in priznanje. Začetni tečaji Na delavski univerzi v Kamniku se je 20. oktobra začel začetniški tečaj pouka nemškega jezika, ki se ga udeležuje 20 tečajnikov. V programu je tudi začetni tečaj iz angleškega in italijanskega jezika. Začela sc bosta brž ko bo dovolj pii-javljcncev. Prihodnji mesec se bo začel tudi pouk v večerni osnovni šoli za sedmi ui osmi razred. Ali pa: Širok je svet, obzorje moje tesno, moj dom puščava, drugim dom je vrt. V epskih pesmih, ki jih je mnogo napisal (Zaklelo kamniško jezero. Zakaj v Nevljah ob treh zvoni), ne dosega Aškerca. Bolj kot pesnik pa je Medved današnjemu rodu poznan kot dramatik. Njegov vzor je klasična zgodo vinska tragedija, ki naj prikaže našo slovensko zgodovino. Po petdejanski drami »Viljem Ostrovrhar« (leta 1894) je naslednje leto napisal »Kacijanarja« in tragedijo »Za pravdo in srce« (1896. leta), ki Je zajeta iz slovenskega kmečkega upora 1573. To Medvedovo klasično delo še zdaj pogosto uprizarjajo na slovenskih odrih (lani v škofji Loki in v Mengšu v letnem gledališču). Zgodovinski je tudi dramatski prikaz »Cesar Friderik na Malem gradu«. V vseh Medvedovih zgodovinskih dramah veje močno narodno čustvo, iz Kacijanarja pa odseva močen sodoben narodnopolitičnl poudarek. Medved je bil velik domoljub in je ljubil svojo slovensko govorico: Ljubim te slovenska govorica, ljubim bolj kot žuboreči vir, bolj kot pesem, ki jo drobna ptica poje v jutranji svečani mir. Med realističnimi dramami, ki jih je Medved napisal po letu 1900, so »Krivica in dobrota«, »Na odru življenja«, »Poscstrini«, »Stari In Mladi« in »Crnošolec«, ki ga Je iz petdejanke predeloval v dvo-dejanko, ko mu je smrt prekrižala delo. V vrsti komedij je prva tri-dejanska »Na ogledih«, potem pa se »Prvi april« in »Rendezvous«, ki smo ga videli na televiziji. Njegove kulturnopolltlčne puščice, ki jih je raztresal po raznih listih, so polne duhovitosti in domislic. Kakor je poudaril pisatelj Franc Seliškar v slovesnem govoru leta 1925 ob odkritju spominske plošče na pesnikovi rojstni hiši v Kamniku, je bil Medved klesar slovenske besede, klicar naše zgodovine v svojih dramah in najnež-nejši sin svoje matere. Cankar pravi o nJem: To je bil najlepši slovenski fant, rimski nos, črne oči, mehkobne usnice, fini glas. Bil je zelo nadarjen, nemirne in bolestno občutljive pesniške narave, ob vedno bolj zrahljancin zdravju pa je na koncu postajal tožen in zagrenjen. O pesniku Antonu Medvedu je v več letnikih Kamniškega zbornika objavil temeljita razglabljanja profesor Emil Cesar, zbral pa je tudi vso Medvedovo bibliografijo. Odgovor na poslansko vprašanje: Doklej »sezonski delavci« v prosveti? Vprašanje, ki zadeva sprejemanje prosvetnih delavcev v delovno razmerje za določen čas (torej, ki jih uvršča med nekakšne »sezonske delavec« — kar je zadnje čase vse pogostejša praksa), je našlo svoj odmev tudi v republiškem zboru skupščine: v obliki poslanskega vprašanja ga je zastavil Franc Svetolj, nanj pa je odgovoril republiški sekretar za prosveto in kulturo Slavko Bohanec. V skladu z zakonskimi predpisi lahko šola sprejme učitelja v delovno razmerje za določen čas samo na začasno izpraznjeno delovno mesto — je dejal republiški sekretar — torej zaradi bolezenskega dopusta, od-služenja vojaščine itd., ali pa zaradi tega, ker se na razpis ne oglasi nihče s predpisano izobrazbo. To je torej dovoljeno samo v izjemnih okoliščinah — ki pa so seveda na posameznih območjih lahko bolj ali manj pogostne. Republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo pa je znano, je še dejal Slavko Bohanec, da so tudi primeri, ko šole razpišejo zasedbo delovnega mesta mimo zakonito dovoljenih razlogov. Vzrok je največkrat v tem, tako govore ugotovitve sekretariata, da sc šole bojijo razpisati delovno mesto za nedoločen čas, — saj bi morale pozneje, ko bi se obseg dela spet"zmanjšal, učitelju odpovedati delovno razmerje. Republiški sekretariat je dogovorjen z Zavodom za šolstvo SR Slovenije, da bo le-ta ob svojih rednih pregledih dejavnosti šol ugotavljal tudi takšne primere ter opozarjal na njihovo nezakonitost, po potrebi pa se poslužii še drugih ukrepov. Ob ocenjevanju sedanje prakse (da sc delovno razmerje z učitelji v mnogih primerih s&lcpa samo za čas trajanja enega šolskega leta) je republiški sekretariat za prosveto in kulturo mnenja, da je takšno »sezonsko« najemanje učiteljev moralno in in politično nevzdržen pojav. Sekretariat za prosveto in kulturo je že v dogovoru z republiško izobraževalno skupnostjo in RO sindikatov, da bi našli uspešnejši način za preprečevanje takšnih primerov. Potreben t^čaj Delavska univerza v Kamniku je od 20. do 24. oktobra organizirala petdnevni tečaj za osebe, zaposlene v proizvodnji ali prometu z živili. Znana strokovnjakinja za higieno živil dr. Ana Kraker je predavala o higieni živil in prostorov, o osebni higieni in zakonskih predpisih v zvezi s higieno v prodajnih prostorih. Dr. Julijana Šuštar pa je govorila o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni. Ob zelo razve jani službi bifejev in trgovin v mestu in na podeželju b tečaj zaslužil boljši obisk. Iz vodilnega kamniškega podjetja »Kočna« ni bilo na tečaju nobenega v prodaji živil zaposlenega uslužbenca. Pa ne bi bilo napačno, če bi bil v trgovski s!užbi tudi kdo, ki bi vedel ,kako in na kakem mestu je treba izpostavljati trgovsko blago, da sc ne bo kvarilo. Tako n. pr. krompir v samopostrežni trgovini na Zapricah ne sme biti v prodaji izpostavljen svetlobi, ne dnevni ne električni, ker postane zelen in zdravju škodljiv. Se več je takih podrobnosti, ki jih navaden državljan pač opazi, pa bi bilo dobro, če bi tudi trgovski uslužbenci o tem kaj več vedeli. > i i Lorelev v Kamniku V sredo, 22. oktobra, Je imel v dvorani kina »Dom« koncert moški pevski zbor »Lorelev« iz Diilmena na VVestfalskem. Zbor, ki ima 35 pevcev, sestavljajo člani sindikata kovinarjev In tekstilcev, vodi pa ga dirigent Robert Kempcr. V polni dvorani, ki so jo zasedli dijaki gimnazije in osnovnih šol, so peli umetne in narodne pesmi raznih narodov, med njimi tudi pesmi jugoslovanskih narodov. Mlade poslu- šalce je posebno navdušil 1 letni nizozemski otroški zvezdnik Fransje, ki je pel kot solist. /al je bil koncert, ki ga j pripravila kamniška Lira, dopoldanskem času, tako d pevcev niso slišali vsi ljubitelji lepega petja. Nems pevci so želeli peli dclnvcei Svilanita, vendar to v dono danskem času nI bilo moreče. Po koncertu so cclpotov; II v Avstrijo, kjer so imeli isti večer koncert. : Uspeh kamniških planincev Tovorna žičnica na Kamniško sedlo i hi.k Koča na Kamniškem sedlu bila zgrajena leta 1906. Kapaciteta koče je zelo skromna, saj ima samo 20 ležišč v sobah in 26 skupnih ležišč, kar danes ne zadošča vedno jemu številu obiskovalcev, er pa je koča z ozirom na jeno starost tudi dotrajana, je Planinsko društvo Kamna pobudo Planinske eze Slovenije že v letu 1966 ločil za adaptacijo, oz. za aditev novega planinskega orna. Ze v začetku leta 1967 je društvo dalo napraviti tri idejne osnutke, od katerih je bil sprejet osnutek tov. ing. arh. Jožeta Bregarja, »Slovenija Projekt«. Na osnovi sprejetega osnutka je PD Kamnik oddalo v izdelavo pom-tni elaborat z načrti in oračuni »Slovenija Projektu« v Ljubljani. Po teh načrtih bo zgrajen prizidek v izmeri 17.80x10 m, v .katerem bo v pritličju jedilnica s kuhinjo Ka 100 osrb, v I. in II. nad strop ju 31 ležišč, v podstreš-iu pa 10 skupnih ležišč. Staro kočo se bo do končne dotrajanosti preuredilo v prenočišče. Tako bo koča z novim prizidkom zmogla 100 gostov v jedilnici, 80 ležišč v sobah in 36 skupnih ležišč. S to preureditvijo bo tudi mogoče organizirati večje alpinistične zimske tečaje gorske reševalne službe, hkrati pa bodo zaradi dolge zimske sezone tudi boljši pogoji za vrhunske smučarje. Po odločitvi za adaptiranje doma na Kamniškem sedlu, so v letu 1967 začeli s pripravami za zgraditev tovorne žičnice. Po lokacijski odobritvi so pričeli trasirati piogo. Trasiran je je bilo težavno zaradi težkega gorskega terena. Iz estetskih zahtev mora biti zgornja postaja žičnice na levi strani koče, zato so morali betonske temelje spodnje postaje žičnice postaviti v linijo pod cesto, kar je celotne stroške znatno povečalo. Spodnja pogonska postaja žičnice stoji na »Jermanci« nad Kamniško Bistrico. Trasa žičnice je dolga 3300 m, višinske razlike 1061 m med postajama. Nosilnost žičnice je 600 kg. Vožnja od spodnje do zgornje postaje traja 26 minut. Ako računamo, da je do-sedaj stal prenos za 1 kg materiala din 1.20, bi stal prenos za 600 kg materiala din 720.—. Ta račun nam pokaže, da bo žičnica s prevozom :ca 500 ton materiala zelo rentabilna, veliko prednost pa ima pred nosači, ki jih danes za prenots večjih količin materiala ni mogoče dobili. Da bi bila izdelava tovorne žičnice čim cenejša, so sc odločili za izdelavo pogona v lastni režiji. Nabavili je bilo treba ditssel motor 31 KS, reduktor, mfrijaln;k, vodilna ko'?sa, ca 330Om žice nosilke m 6600 m žice viačiMte. 7.a kompletni pogon žičnice jo izdelal načrt ing. Stcfula Dušan, iz Stola, ki je tudi nadzoroval izvedbo del. Betonski temelj na spodnji postaji žičnice je zgradilo podjetje »Projekt« Kranj. Na ta temelj je montirana prek 8 ton težka pogonska urcdil-tev. Veliko telesno ogrodje, povezano s skladiščem, je lično izdelano in daje prijeten izgled celi postaji. Celotno montažo žičnice, to je 7 stolpov z gornjo postajo in montažo žice, so opravili v režiji PDK montorji iz Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin in monterji gozdnega gospodarstva Ljubljana, obrat Kamnik. Montažo je vodil priznani strokovnjak žičničar Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin tov. Jože Pod-gornik. Delo monterjev ni bilo lahko. V višino 1864 m so morali spraviti 1200 kg težek bencinski motor za vlačenjc žice in lesa za stolpe. Samo žica vlačilka in nosilka tehtata prok 12 ton in vso to težo so spretni monterji morali izvleči po zelo težavnem terenu na Kamniško sedlo in jo montirati v stolpe. Tudi postavljanje 18 m visokih stolpov na Kaplanu pod Brano, kjer je bilo prostora komaj za stolp, ni delalo preglavic izkušenim žičničarjem. Veliko skrbi pa je kamniškim planincem povzročilo železobetonsko sidro za pri- trditev žice nosilke na zgornji postaji tovorne žičnice. Za to sidro je bilo treba zvo žiti s konji 12 m-1 peska izpod Planjave in 3500 kg cementa in železa iz Kamniške Bistrice. Prvotni proračun Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin za graditev tovorne žičnice na Kamniško sedlo je znašal 35 milijonov starih dinarjev. V tem proračunu pa niso bili zajeli stroški betonskega temelja za spodnjo postajo, ki je znašal prek 4,000.000 starih dinarjev m stroški zgornjega sidra, ki so znašali prek 1,2 milijona starih dinarjev. Tako bi po prvotnem proračunu iz leta 1967 znašali skupni stroški prek 40 milijonov starih dinarjev, dosednnji stroški žičnice, ki že obratuje, pa znašajo ca. 30 milijonov starih din. Kljub temu, da so vsa dela pri žičnici izdelana v solidni in boljši izvedbi kot je bilo zamišljeno prvotno, so stroški znatno manjši, kar je zasluga dobrega vodstva planinskega društva. Vse delo so skrbno spremljali kamniški planinci, saj je bilo pri tom opravljeno prek 900 ur prostovoljnega dela. Mnogo nalog pa je brezplačno opravilo podjetje Stol Kamnik kakor tudi ostala kamniška podjetja. j. r. Smučanje na ItlaBnitzu 7 DNEVNO SMUČANJE I. skupina: 17. L do 24. I. 1970 II. skupina: 24. 1. do 31. L 1970 V ceno 750 N. din je vračunano 7 dnevno bivanje s polnimi pensioni v hotelu THALER HOF v Malnitzu, prevoz z avtobusom v obe smeri, neomejeno šlevilo voženj z žičnico na An kogcl (2630 m), vožnja z vsemi vlečnicami — neomejeno število .kopanje v novem zimskem bazenu, prevoz smuči in organizacija. Bivanje v Malnitzu bo nudilo posebno zadovoljstvo najzahtevnejšemu smučarju, saj ima poleg čudovitih smuških terenov tudi možnost plavanja, drsanja, mesto ima sauno, ki-nodvorano, kavarno, bar, ples. V kolikor se za smučanje na Malnitzu zanimate in nameravate prijaviti, storite to čimpreje, ker je število prijavljcnccv omejeno. Lepo pozdravljamo! TURIST Titov trg 20 telefon 83-249 Industrijski kombinat SVIT Kamnik s svojimi obrati: Plastika K riževe i Kemični Impregnacija 1'oramika Modelit čestita vsom občanom ob prazniku dneva republike. Iskrene čestitke vsem občanom Kamnika ob prazniku dneva republike kolektiv tovarne SVILAMIT Kamniški rokomet na pohodu Za nami je jesenski del prvenstva in zopet lahko z veseljem ugotovimo, da je bila letošnja jesen najuspešnejša doslej. Letos smo ustanovili žensko ekipo, ki nastopa v LCRL in zavzema žal zadnje mesto, toda kaj drugega tudi ne smemo pričakovati saj so v ekipi neizkušene pionirke, ki jim je neuspeh edinole dobra liga-ška šola. Že v naslednjem letu pa lahko tudi od njih pričakujemo vzpodbudnejše rezultate. Druga moška ekipa se je v drugem letu nastopanja povzpela pod sam vrh svoje tekmovalne skupine. Jesenski del so končali na drugem mestu in imajo realne izglede, da že v naslednji tekmovalni sezoni tekmujejo v I. GRL. Za ta uspeh so zaslužni prav vsi igralci. Zaradi borbenosti in požrtvovalnosti pa moramo vseeno pohvaliti Griljca in Rcpanška ter odličnega vratarja Petka. Prva ekipa se je prvič v zgodovini svojega obstoja prebila na prvo mesto. Da je razlika med nami in ostalimi ekipami tako majhna, je prav gotovo delo sodnikov, ki nas nikakor ne priznajo za pristne Gorenjce, a prav zato je uspeh naše ekipe še toliko večji. Kot zanimivost naj omenim samo tekmo v Kranju proti ekipi Kranja B. Nikakor ne pretiravam, če rečem, da je bila ta tekma za nas izgubljena, še medno smo prišli na igrišče. Poleg tega, da so v ekipi Kranja nastopili igralci prve ekipe in zvezni sodnik, ki jc odkrito navijal za Kranj, so sc ob igrišču zbrali skoraj vsi sodniki Gorenjske, ki so prišli gledat naš poraz. Klub temu, da smo nastopili brez treh igralcev iz prve postave, pa smo s srčno in borbeno igro uspeli dokazati, da smo res najboljša ekipa v I. GRL. Za končni uspeh so zaslužni prav vsi igralci. Razveseljiv je podatek, da so na vseh tekmah skoraj vsi dosegli gole. Najboljši strelci pa so še vedno Jene, Zupin in Pro-scn. Posebno pohvalo pa vsekakor zasluži vratar Hlastcc, ki jc dosedaj naš najboljši vratar. In na koncu moramo izreči nekaj besed priznanja in zahvale še novemu trenerju, ki jc že s svojo prisotnostjo vlival ekipi zaupanje in s tem sproščeno in koristno igro. Oglejmo si še dosežene rezultate v letošnjem letu: Kamnik — Bcsnica 36:9; — Sava 30:20; — Tržič B 5:0; — Jesenice 33:22; Selca 19:13; — Zabnica 19:20; — šešir 26:18; — Kranj B 21:20; Kr. Gora 33:24 Kamnik B — Krvavec 22:16; — Križe B 16:16; — Storžic 30:23; — Radovljica B 5:0; — Selca B 13:10; — Sešir b 22:19; — Zabnica B 21:18; — Dij. dom 19:20; — Duplje b 23:15 Lestvica: I. GRL 1. Kamnik 2. Selca 3. Zabnica 4. Sešir 5. Kranj B 6. Kranjska Gora 7. Sava 8. Jesenice 9. Tržič B (— 2) II. GRL 1. Dij. dom 2. Kamnik b 3. Križe B 4. Radovljica B 5. Selca B 6. Krvavec 7. Sešir B 8. Zabnica B 9. Duplje B 10. Storžič 186:137 160:100 168:165 114: 97 155:152 143:195 145:159 139:154 90:133 187:128 172:137 140:121 116: 94 177:113 127:150 109:148 134:174 121:132 83:169 14 13 12 11 6 6 4 4 0 16 15 13 12 10 6 6 6 5 0 Izidi tekem in stanje na lestvici zgovorno pričajo o našem uspešnem delu, zato bi bilo prav, da bi tudi OZTK tako vrednotila naše delo. Vsakemu laiku je jasno, da klub s tremi ekipami ne more shajati s skromno dotacijo 6000 din. Od tega ob najbolj ekonomičnih rešitvah porabimo za potovanja na prvenstvene tekme in kritje sodniških stroškov okrog 4500 din. Letos smo sc udeležili mladinskega prvenstva Gorenjske in Slovenije, za kar smo porabili 5500 din. Toda kje so še copate, žoge, trener itd. No, v letošnjem letu nam primanjkuje samo 1000 din, toda kako bo drugo leto, ko se bodo stroški še povečali? — en Zgražamo se! ali - šport v razprtijah Pred tedni so iz vitrine Sindikalnega športnega društva na steni Zeleznine odstranili nenavaden lepak, ki so ga obesili kamniški odbojkarji, s katerim so izražali nezadovoljstvo glede delitve sredstev ObZTK športnim in te-lesnokulturnim organizacija in društvom. Na lepaku je pisalo: »Zgražamo se! Naše mladinke-odbojkarice (nato sledi 10 imen) ne morejo na mladinsko prvenstvo SRS na Ravne zaradi grobe diskriminacije odbojkarskega kluba SSD Kamnika s strani občinske zveze za telesno kulturo v Kamniku. — Črtali so nam več kot polovico finančnih sredstev dotacije in to ob 20-letnici kluba. — Res lepa podpora najkvalitetnejšemu klubu!« Nato je še pripis, opremljen z izrezki iz časopisa Delo: »Lepa zmaga naših odbojkarjev v najvišjem republiškem tekmovanju — Kamnik : Trebnje 3:0«. Odbojkarjem se je zdel ta način najprimernejši, da izrazijo nezadovoljstvo ob majhni dotaciji s strani občinske zveze za telesno kulturo. Ta lepak je vzbudil zanimanje tudi pri novinarju mladinske- Kamniška kronika SEPTEMEBER 1969 POROKE: Bernot iz Zg. Stranj, star 22 let in Kermat Brigita iz Godiča, stara 18 let; Burja Marjan iz Kršiča, star 26 let in Stanjko Sonja iz Laz, stara 19 let; Cebulj Janez iz Su-hadol, star 33 let in Jenko Vida iz Cešnjevka, stara 19 let; Hudi Jožef iz Celovca, star 21 let in Negodc Ana iz Kamnika, stara 23 let; Jeglič Franc iz Cešnjic, star 29 let in Šimenc Marija iz Laz, stara 20 let; Klemenčič Anton iz Bukovice, star 21 let in Koželj Štefanija iz Gmajnice, stara 26 let; Kosec Janez iz Mengša, star 25 let in Puša-vec Majda iz Suhadol, stara 19 let; Košir Franc iz Giobel, star 22 let in Rutar Olga iz Mekinj, stara 18 let; Rahnc Vinko iz Trzina, star 29 let in Lukan Marija s Križa, stara 26 ilet; Tonin Anton iz Srednje vasi, star 18 let in Skrbe Marija iz Va-sena, stara 18 let. ZLATOPOROCENCA: Li-povšek Jote iz Laz, star 74 let in Lipovšek Angela iz Laz, stara 75 let. SMRTI: Badalič Marija s Klanca, družinska upokojenka, stara 81 let; Beč Franc iz Kamnika, zasebnik, star 74 let; Kcrn Juiijana i/. Nasovč, družinska upokojenka, stara 61 let; Ko-retič Ivanka iz Kamnika, gospodinja, stara 54 let; Lazar Karol iz Kamnika, vodovodni instalater, star 34 let; Lcsko-vce Terezija s Poljan, pre-vži.karica, stara 81 let; Pan-čur Ana iz Porebra, družinska upokojenka, stata 77 let; Kbemik Anica iz Kom;r.de, prevžitkarica, stara 81 let; Spiuk Katarina s Hriba, go- spodinja, stara 72 let; štraj-har Apolonija iz Bele, kmetica, stara 80 let; Šinkovec Franc iz Sp. Stranj, osebni upokojenec, star 63 let; Uran-kar Leopold z Vrhpolja, osebni upokojenec, star 70 let; Vindšnurer Francka iz Kamnika, gospodinja, stara 63 let. OKTOBER 1969 POROKE: Burkeljca Milan iz Kamnika, star 22 let in Podbrežnik Jelka iz Kamnika, stara 19 let; Cevka Stane iz Klemen-čevega, star 22 let in Kuhar Marija iz Zakala, stara 22 let; Kolenc Slavko iz Kamnika, star 39 let in Kralj Ana iz Trzina, stara 25 let; Orešnik Viktor iz Homca, star 30 let in Skrjanc Marija iz Volčjega potoka, stara 28 let; Ručigaj Peter iz Loke, star 30 let in Petrič Marija iz Brega pri Komendi, stara 21 let; Šuštar Rudolf iz Sel pri Kamniku, star 22 let in šipek Helena iz Vrhpolja, stara 21 let; Uršič Janez iz Bistričice, star 24 let in Slevec Breda iz Županjih njiv, stara 19 let; Zulič Martin iz Trebnjega, star 20 let in Hacin Ivanka iz Mlake, stara 17 let. SMRTI: Breznik Darinka iz Ljubljane, stara 35 let; Hribar Janez iz Studcnc, star 45 let; Klemene Franc iz Gozda, star 69 let; Kovač Valentin iz Kamnika, star 51 let; Lap Marija iz Kamnika, stara 79 let; Leveč Frančišek iz Zg. Tuhinja, star 76 let; Smidov-nik Ana iz Tunjiškc mlake, stara 79 let; Toni Terezija iz Kamnika, stara 88 let; Zabavnik Ljudmila iz Košič, stara 58 let. ga lista Mladine, Borisu Leniču, ki je v 40. številki na športni strani objavil sestavek z naslovom ŠPORT V RAZPRTIJAH (Nepravilna delitev sredstev za telesno kulturo v Kamniku). V njem meni, da se sredstva za telesno kulturo ne delijo povsem pravilno. In kje je mogel dobiti te vesti? Obiskal je najprej predsednika ObZTK, tov. Marjana Bovho. Ta mu je povedal, da je bila proračunska vsota vseh klubov in društev za letos 27 milijonov, na razpolago pa so jih imeli samo 10. Te so razdelili med klube, kakor so se domenili na občinski zvezi. Odbojkarjem so dodelili 1 milijon, ker so menili, da dobijo sedaj, ko upravljajo kopališče nekaj sredstev z vstopnino. Povedal je tudi, da ga o neudeležbi na slovenskem prvenstvu ni nihče obvestil, niti ga ni nihče prosil za pomoč, ampak je vse to izvedel šele iz vitrine. Nato je spregovoril še predsednik odbojkarjev in podpredsednik SSD Milan VVindšnurer, ki je v tem sporu baje najbolj prizadet. On meni: »Gonja proti našemu odbojkarskemu klubu traja že tri leta. Stara borba med nogometaši in nami še ni prekinjena, celo vedno hujša in brezobzirnejša postaja. Vse kamniške športnike, ne glede na kvaliteto in množičnost, pustimo pri miru, toda mnogim smo napoti mi. Lahko bi rekel, da nam take težave delajo zgolj iz zavisti. Smo najkvalitetnejše in najbolj množično športno društvo v Kamniku. Da imamo kar šest odbojkarskih vrst, ki ne obstajajo le na papirju (člani, članice, mladinke, mladinci, pionirji in Old boyi), marsikomu ne gre v glavo. Tudi po kvaliteti nič ne zaostajamo: člani se držijo na sredini slovenske odbojkarske lige, mladinci so drugi v Sloveniji (povabljeni so bili na državno prvenstvo, pa tudi takrat ni bilo denarja), mladinke bi pred kratkim morale na prvenstvo SRS, lani smo bili proglašeni za najboliši odbojkarski kolektiv v Sloveniji: vse to zgo govorno priča o naši kvaliteti. Tako množičen in kvaliteten klub z enim milijonom zares ne mori delovati. Mislim, da ObZTK namerava naš klub in naše dolgotrajno delo povsem uničiti. Sedaj je naš nasprotnik tudi predsednik občine Vinko Gobec, ki je sicer dolgoletni član nogometnega kluba Kamnik, a nasžc tri leta napada. Zanimivo jc sli- šati, kako ObZTK v Kamniku deli denar: lani, ko so imeli na voljo 8 milijonov, smo dobili odbojkarji 2,2 milijona, nogometaši pa približno enako. Letos, ko se jc naš klub kvalitetno dvignil, smo od skupnih 10 milijonov dobili le enega. Na ObZTK menijo, da si še en milijon (toliko bi po njihovih računih na leto približno potrebovali) lahko prislužimo od vstopnine na kopališču. Seveda se tu nabere nekaj denarja; toda vzdrževanje bazena nas ogromno stane, ObZTK pa nam v ta namen daje že 10 let po 1,5 milijona letno. Omeniti moram, da smo od obljubljenega milijona do meseca oktobra dobili šele 600 tisoč S din. Zares dober kolektiv smo: ker nam jc že zmanjkalo denarja, lani je in dekleta sami nosijo vse stroške tekmovanj.« Novinar po vseh teh razgo vorih sprašuje, ali mislijo v Kamniku deliti denar funkcionarjem ali športnikom, ki dosegajo lepe uspehe? No, po objavi tega prispevka sem obiskal najprej predsednika ObZTK — ki ni povedal kaj več, kot je prej povedal novinarju Mladine, zato sem se napotil še do prd-sednika občinske skupščine Kamnik. Tov. Vinko Gobec meni o tem tole: »Ker občinska skupščina gleda na razvoj športa in telesne kulture v občini s širokega stališča, smo se odločili, da uredimo delovanje in razvoj športnih klubov in društev v občini. To nalogo ima sedaj ObZTK, ki tudi razdeljuje denar športnim organizacijam in sicer po statutu, ki so ga sprejeli pred nedavnim. Da bi se vodila enotna politika glede financiranja in da se uredijo razmere v športu, smo na seji občinske skupščine sprejeli sklep, da mora SSD pripraviti — po nekaj letih — občni zbor, na katerem bi se odločili o (ne)ob-stoju SSD. Prej so i/vedli ne kakšen referendum, ki ni bil referendum, ampak anketa, s katero so se smučarji in teniški igralci odločili za samostojno delovanje. Občnega zbora dosedaj še niso imeli v SSD s<> sedaj obstali samo še odbojkarji. Dokaz, da športa ne gledamo enostransko, je vsekakor ta, da smo se lotili urejevanja igrišč. Lani smo dobili novo telovadnico (nobena šola v prihodnje ne bo brez telovadnice), ureiamo at!ctsko-negomotni stadion, od sveta za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo smo zahtevali pripravo srednjeročnega in dolgo ročnega programa razvoja telesne kulture ... Iz tega se jasno vidi, da so se pogoji za razvoj močno spremenili in da niso več taki, kakršni so bili pred 20. leti, ko je bilo ustanovljeno SSD! Povedati moram, da me odbojkarji tri leta, kar sem predsednik, še niso povabili na občni zbor, nisem pa kriv, če strokovne službe občine Protestiranj* na prvem mestu? — Foto: Smolnikar ne morejo že tri leta dobiti podatkov o vodenju in o finančnem poslovanju kopališča. Nisem kriv, če smo kljub temu ugotovili, da linančno poslovanje ni v redu, ni moje krivda, da je v odbojkarskem klubu prišlo do poneverbe okrog 300 tisoč SD, ker je skupščina po svoji dolžnosti morala ugotavljati poslovanje in jc ugotovila napake (seveda s tem nc želim žaliti predsednika odbojkarjev lov. VVindšnurerja!!). Tudi ni moja krivda, če to se sekcije odločile, da ne obstanejo več v SSD, prav tako pa so krivi sami, da šest let niso imeli občnega zbora. Zato se upravičeno sprašujem, kakšno politiko so vodili, ker se ne strinjajo s politiko, ObZTK, na njenem izrednem občnem zboru, kjer so sprejemali statut, pa so prišli na dan z nekaterimi enostranskimi idejami, ki jih ni bilo moč nikakor sprejeti. V članku sem zasledil, da sem član nogometnega kluba. Nisem član tega kluba, sem edino član strelske sekcije, pa tudi če bi bil član NK, bi bilo vseeno, saj sredstva deli ObZTK in na njihovo delovanje kot predsednik ne smem niti ne morem, niti ne želim vplivati. Želim le, da se razmere čimprej uredijo in se kamniškemu športu jasno začrtajo njegove smernice. Naj pOVem tudi, da ne ze- lim zanikal i lov. Winds.....ei ju njegovih zaslug pri razvoju kamniškega športa, želim poudarili samo to, da je lie-ba gledati na šport s širšega slališča, gledati moramo V prihodnost in ne obstati v se danjosti ... Upam, da so me prizadeti pravilno razumeli,« jc zaključil lov. Gobec. T. S. KAMNIŠKI OBČAN -glasilo SZDL občine Kamnik. — Urejuje uredniški odbor. — Glavni urednik France Svetelj. — Izhaja enkrat mesečno — Uredništvo In uprava: Delavska univerza, Kamnik, Kidričeva ulica (Zdravstveni dom). Tiska CP Go renjskl tisk v Kranju