rcjtnra pavšalirana! št e IT ■ 12 Izhaja vsako soboto. NOVO mesto, dne 20. avgusta 1921. Posamezna številka K 160 LetO !■ Oglasi: V2 strani K 750'—, 'V* K 380'—, Vs K 200-—. Manjši oglasi po 4 K petit -vrsta. Pri večkratnem oglaševanju popust. Mali oglasi beseda 1 K, debelo tisk. 2 K. Nestrpno pričakovani prvi p o k r a-j i n s k i katoliški shod v Novem m e s tn je v vsakem oziru sijajno uspel. Pičlo odmerjen prostor nam, žal, ne dopušča opisati vsaj v glavnih potezih ves sjaj in lepoto teh nepozabnih dni in pero jo preslabo, da primerno proslavi velepo-membnost, tega zmagoslavja katoliške misli. Omejiti se nam je. torej, edino na prosto izlaganje poteka slavnosti. Zborovanje pol.-gospo d. odseka. V nedeljo dopoldne, po sv. maši v lepo okrašeni šmihelski cerkvi, so zborovalci še pred 9. uro do zadnjega kotička napolnili prostorno, s jelenjem okičeno dvorano izobraževalnega društva. Širom odprta okna in vrata so omogočila, da so tudi zunaj, stoječe množice, mogle poslušati izvajanja govornikov, d asi so posamezne dež vn ; Kapljice pretile vsak čas s ploho. Zborovanje polit,ifrio-gospodarskega odseka je v imenu pripravil; odbora otvoril predsednik g d r. Ivo C e s n i k s kratkim nagovorom. V predsedstvo politično-gospo-darskega odseka so bili izbrani gg. župan Al. Vovk, posestnik Janez Borštnar iz Mokronoga in urednik Radešček. — Kot prvi govornik je nastopil, burno pozdravljen g. poslanec Nemanič, ki je pojasnil borbo Jugoslovanskega kluba v zbornici, ožigosal postopanje vlade in njenih strank napram Slovencem v političnem, gospodarskem in kulturnem oziru ter z ozirom na vse obsodbe vredne atentate osvetlil po zaslugi sedanji režim, ki razveljavlja mandate od ljudstva izvoljenih poslancev. — Nato je g. kaplan Gornik vsestransko pojasnil takozvani kancelparagraf (delo samostoj-nežev), katerega se zavedna duhovščina v obrambi vere in ljudstva ne boji niti pod pretnjo najstrožjih kazni. — 6. župnik Bajec iz Št. Janža je na razumljiv način tolmačil idejo zadružništva in veliko važnost te narodno gospodarske panoge za ljudstvo. Dokler ni bilo zadružništva. katero je v Sloveniji razvila in podpirala duhovščina z dr. Krekom načelu, so ljudstvo po dežeti izžemali razni oderuhi. ki so danes glavni'stebri protiverske gonje, ker si žele nekdanjih časov brez posojilnic. Po sklepnem govoru je g. dr. Česnik predlagal to zadevne rezoln-rije, katere so zborovalci navdušeno sprejeli. Vsem izvajanjem so poslušašci pazno sledili in z burnim odobravanjem .izražali svojo zahvalo za poučna predavanja. Mladinski odsek. Popoldansko mladinsko zborovanje je s kratkim nagovorom otvoril g. dr. Česnik in predlagal v predsedstvo gg. tajnika Mundo, Ladiho iz Trebnja in urednika Radeščeka. G. profesor Kovač je razpravljal o mladinskih organizacijah, o potrebi društvenega življenja radi izobrazbe posameznika, ki v starejših letih gesto pozablja še ono, kar se je v šoli naučil, ako ne deluje v društvih, kar dokazuje statistika nepismenosti, ki je pri nas po zaslugi razvitega društvenega življenja odstotno — med Jugoslovani najmanjša. Gospod kaplan Gornik je in za njim tudi gospod profesor Josip Kovač sta s konkretnimi slučaji dokazala izobrazbo naše mladine, dočim je mladina v nasprotniških društvih skoraj popolnoma podivjana. To se je pokazalo ne samo iia Bledu, v Splitu in drugod, temveč tudi ob prihodu Orlov in Orlic iz Belokrajne, katere so v nedeljo nekateri :«uroveži nesramno napadli, hvaleč se potem s svojim sokolskim dejanjem. G. sodni svetnik dr. J. Fischinger je s stališča kriminalistike dokazal potrebo versko-nravne vzgoje in društev ter potrebo nsta- Naročnina mesečno 5 kron. Za inozemstvo se računa naročnina dvojno. - Pismenim vprašanjem znamko za odgovor. — Vse pošiljatve na naslov lista „Sedanjost“. Zmagoslavje katoliške misli v Novem mestu. Angelj smrti je 16. avgusta 1921. 1. ob 5. uri in 30 minut popoldne zatisnil za vedno mile oči našega prvega narodnega vladarja - kralja Petra I, Njegova smrt v teh burnih dneli pomenja neizrekljivo izgubo za ves naš jugoslovanski narod. On je bil pravi kralj svojega ljudstva, dasi je ob neki priliki v Solunu sam izjavil, da je kronani predsednik svobodne srbske republike — prvi med enakimi. Ta njegova pripio-stost, ljubeznjivost napram vsakomur, živ vzgled domovinske ljubezni in požrtvovalnosti ga poveličuje nad vsemi novodobnimi kralji in cesarji. — Še 1. 1875 v srbsko-turški vojski si je kot prostovoljec Petar Mrkonjič nakopal težko bolezen kot posledico nadčloveških naporov, ko je pobegnil leta Kralj Peter 1. umrl 1871. iz pruskega vjet-hištva kot francoski častnik v prusko-francoski vojni. Kralj Peter I. je bil rojen dne 29. junija 1844. v Belgradu kot tretji sin kneza Aleksandra Karadžorževica in knjeginje Perzide. Njegova mladost in sploh vsi dnevi njegovega skromnega življenja so potekali med burnimi rodbinskimi, državnimi in* narodnimi dogodki. Zato je vsa njegova prikupljiva osebnost prožeta z jekleno značaj-nostjo, ki se je posebno tekom vojne pokazala v polnem svojem sjaju. — Slava in miren počitek v naročju Vsevišnjega zvestemu sinu domovine in vzor-vladarju ljudstva kralju Petru L! Pripognite kolena in molite zanj! navijanja oskrbo vališ?4., otroških vrtcev, poboljševalni« in kaznilnic za mladoletne v smislu versko-nravnib načel. G. kaplan Platiša iz Trebnja je pojasnil medsebojno razmerje Marijinih družb in orlovskih organizacij ter priporočal, da se dekleta in fantje ločeno organizirajo in ločeno nastopajo tako v društvu, kakor tudi pri javnih prireditvah in izletih. Dočini se v Marijinih družbah predvsem skrbi za dušo in posmrtno življenje, se v orlovskih organizacijah goji tudi telovadba, ki pa ne sme biti smoter sama sebi, temveč mora spopolnjevati dušno in srčno izobrazbo na podlagi katoliških načel. Po sklepnem govoru g. župnika Bajca jeg. dr. Česnik predlagal tozadevne rezo-lucije, ki so bile sprejete z odobravanjem. Družabni večer. Zvečer je pripravljalni odbor v čast gostom priredil družabni večer na prostornem vrtu Košakove gostilne, kjer se je ob lepo ubranem petju pevskega zbora iz Št. Janža razvila neprisiljena zabava. Sprevod. V pondeljek, na praznik vnebovzetja D. M., so že v zgodnjih jutranjih urah začele prihajati posamezne gruče ljudij peš in na vozovih v mesto. Glavno zbirališče je bilo pri kandijski bolnici in pri Košaku. Prav lepo ste se pokazali občini Šmarjeta in Št. Peter s svojimi okusno okrašenimi vozdvi. Tudi ostale okolne občine niso zaostale, dasi v manjšem številu voz. Vseh okrašenih voz je bilo do 120, ki so napravili pohod skozi mesto do Kandije in nazaj h Košakn ter se potem prazni vrnili na svoje domove. Okrog osme ure dopoldne je glavna skupina udeležencev na levem bregu Krke 11 obrambo narodno avtonomije. Tukaj jasno vidimo vzroke in vire* iz katerih je prišla nesreča nad Jude in njihovo samouprave. Prvi vzrok je bil lakomnost in koristolovstvo. Dasi se je Judom splošno dobro godilo, vendar mnogi še niso bili zadovoljni, na račun splošnosti so hoteli obogateti. S tem v zvezi je bil drugi vzrok strankarstvo in zapeljivost nad ljudstvom. —- Dosihmal so bili vsi edini na podlagi Mojzesove postave Starešinstvo je upravljalo pokrajino in sodilo ljudstvo po določilih teh zakonov. Dajali so kralju in državi davke, k a k o r j e b i 1 o dogovorjeno, sicer pa so bili nedodvisni pri upravi domače dežele. Zdaj pa so skušali razni sebični ljudje dobiti za denar višje službe z dobrimi dohodki ne po redni ppti od domače vlade, ampak po ovinkih od centralne vlade na sirskem dvoru. To je napravilo veliko zmešnjavo v Judeji in odprlo vrata grdi z Orli in orlovsko godbo na čelu odkorakala na glavno zbirališče v Kandiji. Posebni vlak iz Št. Janža je imel pol ure zamude, ker je število udeležencev bilo nad vse pričakovanje zelo veliko. G. Mašič iz Ljubljane je s pomočjo domačih rediteljev spretno sestavil sprevod v pestro sliko, kakršno Novomesto še ni videlo. — Na čelu sprevoda je jezdilo 9 Orlov, za njimi pa 12 kmetskih jahačev na okrašenih konjih z županom g. Vovkom na čelu. Nato so sledile narodne noše zastave, elitna četa Orlov in za njimi dolga vrsta možkih organizacij, Kmetske in dijaške zveze ter Marijinih družb. Iza teh so korakali Orli v kroju s trobentači in s svojimi zastavami na čelu. Za njimi je stopal možki orlovski naraščaj, nato Orlice, orliški naraščaj in v belo oblečene deklice, šentjernejska orlovska godba ter nato dolga vrsta ženskih organizacij ter žena in deklet sploh. — Sprevoda se je udeležilo 160 Orlov, 120 Orlic in 150 orliškega naraščaja v kroju ter več kot 4000 oseb. Ob obeh straneh dolge poti od bolnice do kapitelja je delalo špalir novomeško prebivalstvo in ostalo občinstvo iz okolice, ki je tuintam burno pozdravljalo sprevod. Vsa ta pestra množica se je potem priključila sprevodn, ki je končno narastel na več kot 10.000 oseb, ki so se potem udeležile zborovanja. Zastave. Prepoved božje službe in cerkvenega govora na glavnem trgu je na udeležence zelo neugodno vplivalo. Kako je večina novomeškega občinskega odbora onemogočila božjo službo na mestnem trgu smo že itak zadnjič poročali. Od strani nam nasprotnega meščanstva nismo pričakovali korupciji in sleparstvu. Nasproti postavno izvoljenim oblastnikom so nastopali taki od zunaj vrinjeni ljudje, ki so skušali z vojaško silo svoje mesto zasesti in držati. Lahko si mislimo, da tako početje pravim rodoljubom ni bilo vseČ, zato so snovali odpor in iskali od-pomoči. — S tujim vplivom je dohajal tudi tuj poganski duh, p o -genske šege in razvad e. Mnogim so bile te reči po volji in so se jih oprijeli. Nastala sta dva tabora, na eni strani Judje, ki so se zvesto držali Mojzesove postave in domače vlade, na drugi strani pa liberalci, ki so živeli brez te postave po šegi poganski. Tudi duhovščina je bila razcepljena na dvoje, ker pošteni člani niso marali priznati od poganov vrinjenega velikega duhovnika. Tako je zavladal splošen nered jin razprtije* prepiri in izdajstva. To je vporabil zviti in hudobni kralj Antioh. Epifan in je skušal vpeljati helensko kulturo in poganstvo V Judejo. Pie- razobešanja zastav, ker vemo. kako so nasprotni katoliški misli, katero označujejo s klerikalizmom. Tem pohvalnejše pa je treba omeniti ono meščanstvo, zlasti trgovce in obrtnike, ki se niso ustrašili groženj in pretenj od strani liberalnih svojih stanovskih tovarišev. Zastave so izobesili ti-le trgovci in obrtnik, Alfons Oblak, Jurij Picek, Springer, vrvar Avsec krojači Pelko in Pnngarčar, Turk, Agnič, pekarija E. Mehora, lekarna Bergmann, gostilne Košak, Jakše in Jakac v Rokodelskem domu, Gospodarska zveza, Kat. tiskarna, Fichtenau in več privatnih hiš. V Kandiji, koder se je pomikal sprevod, je bila večina hiš v zastavah. Katoliškemu občinstvu zato te poštene trgovske in obrtniške hiše kar najtopleje priporočamo dasi smo daleč od pomisli, da so s tem karkoli izdali svoje zasebno politično prepričanje. (Konec prih.) — ■ - • ■ ■ ■■■ —■ -• ■ - Kraljevi namestnik v Novem mestu. V četrtek dne 11. t. m. se je mudil v Novem mestu kraljevi namestnik g. Ivan Hribar. K sprejemu so bile povabljene vse uradne korporacije in društva naših nasprotnikov; na naše kulturne organizacije pa se je popolnoma pozabilo. Namenoma? Zato je naš urednik g. Radešček smatral za potrebno in umestno, da kot zastopnik tiska in predvsem kot zastopnik katoliškega tiska pozdravi — dasi nepovabljen — najvišjega predstavnika državne oblasti v Sloveniji. G. kralj.' namestnik je našega urednika — kot starega znanca — zelo prijazno sprejel. Zanimal se je za stališče in uspehe „ Sedanjosti" ter v neprisiljenem razgovoru mnogokaj povedal, kar potrebuje primernega pojasnila. Umestno je cejšnje število Judov se je udalo novi struji, največ iz koristolovja in ndobnosti. S početka ni šlo še za bistvene predpise božje postave, a polagoma so tudi ti prišli na vrsto. Prav iz hudobije so hoteli ti odpadniki s pomočjo države zatreti vso božjo službo in vpeljati poganski kult. Svobode vesti niso poznali, kdor se ni pokoril, je bil kot upornik proti kralju in državi kaznovan. Mnogo jih je zdaj odpadlo iz strahu, da so se vsaj na videz podvrgli ukazom. Jedro ljudstva pa je bilo še zdravo in so se trdno držali božje postave. Treba je' bilo le še sposobnega vodstva in boj za avtonomijo se je mogel začeti z upom na srečen vspeh. To vodstvo so prevzeli Makabejci, ki so po dolgih in krvavih bojih zmagali in si priborili — avtonomijo. Kb bi ne bilo izdajalcev, bi bila prihranjena marsikatera kaplja dragocene človeške krvi. bilo, in potrebno, da je končno tudi iz ust kralj, namestnika prišlo laskavo priznanje. da je SLS državotvorna stranka in da stoji na stališču zakonitosti sedanje ustave. Ne vemo pa, v koliko je bil g. kralj-, namestnik upravičen smatrati taktiko in boj, ki ga SLS vodi za re- • vizijo ustave, na pogrošnem potu, dasi priznava, da se ta boj vodi v mejah zakonitosti. Trditev, da nam je predvsem potrebno enotno zakonodajstvo in šele potem morebitna sprememba ustave, ne drži, ker se zakoni sestavljajo na podlagi nstave. Če se pa ustava spremeni, bi se morali zopet spreminjati tudi komaj do-nešeni zakoni. Zato je potrebno in sicer skrajno potrebno, da se ustava prej spremeni predno pride do novih zakonov in enotnega zakonodajstva. — Naš urednik je tudi omenil zaplembo „Sedanjosti" in prosil g. kralj, namestnika, naj s svojim vplivom pripomore čl. 13. ustave, ki govori o svobodi tiska, do veljave. G. kralj, namestnik se je pomembno izognil odgovoru. kar pomenja, da se bo konfiskacijska praksa nadaljevala brez upoštevanja 61. 13. nstave. O Pribičeviču sicer g. kralj, namestnik ni govoril, pač pa je vzel v zaščito Pašiča kot ustvaritelja Pijemonta . in naše države ter izjavil kot bivši diplomat, da je Nitti takratni italjanski min. predsednik obljubil Pašičn mnogo več, kakor se je doseglo z rapalisko pogodbo. PašiČ je nameraval že prej skleniti pogodbo z Italijo, toda nekateri hrvatski in slovenski politiki (dr. Trumbič? dr. Korošec?) so bili proti temu. Zato se Pašič ni hotel udeležiti sklepanja jrapallske pogodbe, kar je baje velika škoda za vso državo, Ako nam g. kralj, namestnik jamči, da list ne bo zaplenjen, mi smo pripravljeni pojasniti naši javnosti še marsikaj drugega. — G. kralj, namestnik je tudi omenil, da se je SLS, odnosno Jugoslovanskemu klubu ponujala udeiežba v PašiČevi vladi, kar pa naši poslanci niso hoteli sprejeti in so rajše ostali v opoziciji, kar po mnenju g. kralj, namestnika ni bilo prav, ker so tako Turki — kot načelni nasprotniki katoliške SLS — prišli na krmilo. Torej preprečitev tega je bila baje odvisna edino-le od SLS. Čudno se nam zdi, zakaj bi ta preprečitev vsaj v toliko ne bila odvisna tudi od Pašiča, v kolikor je bila — po mnenja , g. klalj. namestnika — odvisna od SLS. Za pametno vladno politiko in pravičen ustavili načrt je bila SLS vedno pripravljena na pogajenja. Za denar pa naši poslanci niso bili naprodaj in so se rajše izognili tej žalostni slavi. — V zvezi, v kateri je g. kralj, namestnik očital SLS. tfeš, da je v njej še dokaj „Šušteršičevega