g—- L l«t sa koristi dala v-akaga Ifudatva. Mi»-ci ao oprtvlAtnl do kor praduclrtlo. This p*|»«r I« davotod to th« Intoroat» off tho working o Um. Worker* aro an ti »Ud to oil what thov produco. 'mu niMá muí ««il i ni i n iititt m> 1 m 1 mi .ml h mt m. ... »tchiM«o IIL ftd« act of coBgrwM «f M»reb am. im. OffiN: 4001 V. 31. Str., 6kit«|i. 'Delavci vseh dežela, združite se! PAZITE naAtovllko voklapatu-ki m naha|t polog vi-toga naslova. prilopl|a* noga spodat ali ..... na ovitku. Ako (360) I« itovllka todo| vam 1 prihodnfo Stavi I ko na gaga liata po-t «¿a na rodni na. Prosimo, ponovita |o tako|. Slev. (No.) 359. Chicago, III.,28. |ull)a (July) 1914. Leto (VoL) IX. DELAVSKE VESTI. Mali operatorji v Coloradu pri mali unijo. Popolna zmaga stavke se bliia. Med premolar ji Obtožba stavkarjev v Arkan sam. Konvencija W F. of M. v Denverju. Moyer zopet iivo-ljen predsednikom federacije. Negotovo pogajanje železničar jev. Druge vesti Denver, Colo. — Neodvisni, ma li operatorji, ki nimajo sveže z Koekefellerjem, podpisujejo eden za drugim pogodbo s premogar-ako unijo po celi državi. Stavkajoči premogarji šele zdaj vidijo, da njihov boj — eden največjih bojev v delavskem gibanju seda njega desetletja — ni zastonj Popolna in temeljita zmaga na celi črti se bliža in ne bo dolgo, ko se zmagujoči premogarji vrnejo na delo. "Štrajk se ni bil v boljšem položaju odkar traja", pravi John K. Lawson, član mednarodne ekse kutive United Mine Workers of America. "Operatorji, ki vposlu-jejo skebske delavce od septembra lanskega leta, šele zdaj sprevidijo, da od skebov ne morejo pričakovati tistega rezultata kakor od izurjenih premogarjev, ki so delali pred stavko. Prepričali so se tudi, kar je poročal državni rudniški inšpektor, da unijski pre« mogarji producirajo sorazmerno trikrat več premoga kakor pa ne-unijski. To 8pričujejo neodvisni operatorji, ki so podpisali pogod bo. Obene mje to dokaz, da neodvisni operatorji so premagali strah, ki so ga doslej imeli pred v Rockefeller je vim i niaynati. Kako dolgo bodo še zadnji vzdržali pokonci ošabne glave, je majhno vprašanje; čas ai več daleč, ko bodo tudi oni morali pod pisati po godbo s premogarsko unijo." General John Chase, junak ža lostne slave, se še vedno trudi, da bi opral sebe in svojo hajduško milico pred javnostjo in kolikor mogoče očrnil št raj kar je. Pred kratkim je v družbi z majorjem Boughtonom izdal ksjigo, v kateri po svoje opisuje dogodke v zvezi s štrajkom. Premogarska unija je v svojem odgovoru na to knjigo dokazala, da je Chase pisal same laži is obesem falzifi-eiral zapisnik koagresne preiskave, iz katerega je po svoje zasuksl mnoge izpovedbe prié. • • • Denver, Colo. — V svojem po ročilu letni konvenciju Western Feredation of Miners je predsednik Charles H. Moyer 22. t. m, izjavil, da je William D. Haywood z ostalimi klikarji vred pri I. W. W. odgovoren za razdor med rudarji v Butte, Mont. "Haywood in pol tucata drugih ljudi, ki so bili zadnja leta precej na glasu v krajevnem gibanju v Butte, so glavni povzročitelji notranjih spletk,ki so razdrle tamošnjo organizacijo," rekel je Moyer. Dalje je naglasil Moyer, da se ne kateri klikarji, ki so bili poraženi na dvajseti konvenciji, vedno delali od tistega časa na to, da bi uničili rudarsko organizacijo in za tarčo so si izbrali buttsko uni jo, ki je bila najmočnejša v federaciji. Ti so: Phil Christian, J. K. Bradley, Frank Curran, Joseph Shannon, Tom Campbell in Haywood. Moyer je priporočal, da so naj btittska unija reorganizira in I. W. W. požene iz tistega kraja. Volilni komitej, kateri Je pre štel glasove oddane po članstvu potom referenduma za eksekutiv-ni odbor, je poročal dne 24. julija, da so z veliko večino zopet izvoljeni C. H. Moyer predsednikom, C. K. Hahoney, podpredsednikom in Ernest Mills, tajnikom-blagaj-nikom. Propozicija za združitev rudarske federacije z United » Mine Workers of America je našla naj večje odobravanje. Posebni komitej dela na tem vprašanju in Čim konvencija odobri ta korak, pojde Moyer na splošno glasovanje, toplo priporoča združitev. • • s Fort Smith, Ark. — Velika po rota v Greenwoodu jt obtožila 37 stavkajočih premogatjev umora, požiga in izgredov v ¡avezi s krvavimi boji v Prairie CVeeku pred nekaj dnevi. Boji so s» vršili med premogarji in rovskimi čuvaji, ki so bili oboroženi do zob. Zadnji so tudi izzvali poboje, toda porota je po stari navadi vse zvrnla na delavce. Kdina izjema j« Coeper Langford, generalni ufraviteij rovov, kateri je tudi obtožen, da je držal v prisilnem zapoft unij-skega premogarja Victorja. Mick« nolla. • • a Chicago. — Vladni posredovalci in zastopniki železničarjev ter železniških družb so imeli ztdnje dni več sej, toda dosegli ni* ničesar. Nobena stran noče popustiti. Železničarji se ne dajo odvrniti niti za las od svoje zahvpre za osemurno delo po isti plač in upravitelji železnic si ne tfcjo vtepsti v glavo, da je zahteva le lavcev opravičena. Ako ne \>o sporazuma še te dni, tedaj bodo >il« le tedaj kadar iih najeti zlo zastopniki železničarjev — kakir čindi in miličarji z orožjem izsili izjavljajo — pretrgali pogajanj jo boja. Dalje je rekel, da ka* in določili datum stavke na pita list i nikdar ne izključijo iz zapadnih progah. svoj* srede takih, ki podkupujejo • • • slab« delavske voditelje in plaču- Chicago. — Kako sijajno pro-Jpj° imajo vedno speriteto po milosti demokratov^«'»a usta o "graftu" v unijah vživa delavstvo Chicage, je raz vidpo iz sledečega dogodka. M rs DELO IN KAPITAL PRED ZVEZNO KOMISIJO. Chicago. — Zvezna komisija za industrijelne zadeve, katera je minuli teden zaslišala celo vrato delavcev, kapitalistov in "nevtral nih" opazovalcev, je brez dvoma obogatela na gradivu za svoje študije glede bsja med deloin in ka« pitalom. Zasliševanje se je vršilo v bri-ljantn i jedilni dvorani hotela La-salle. Prvi je bil zaslišan Dudley Taylor, advokat chikaške zveze delodajalcev. Najprvo se je po hvalil, da je z lahkoto dobil "in. junction" zoper stavkajoče po streškinje v revstarantih, a nato je pa v začudenje vseh napadel podišča, češ da "preveč" držijo z delavci. Po njegovem mnenju bi morali biti vsi sodniki izvoljeni /a celo življenje, da se ne bi za našali na delavske glasove. ¿>odt\ John II. Walker, predsednik illinoiške delavske zveze je rekel, da unijski delavci se lotijo Leonora Z. Meyer, katera ima vodstvo čez komisijo za javno blagostanje, je pred nekaj dnevi priobčila oglas za deset delavcev. Drugi dan se jih je oglasilo — tri tisoč! • • • Denver, Colo. — Konvencija Western Federation of Miners je v petek sprejela resolucijo, v ka teri obsoja žu|»ana Duncana v Butte in časopis "The Montana Socialist", ki sta raznesla vest da je Moyer prosil guvernerja Montane za milico. V dveurni de bati je Moyer zanikal, da bi bil prosil za milico glede nemirov v Butte na kar je konvencija za ključila, da sta župan Duncan in omenjeni časopis odgovorna zj* dotično vest. Izvoljen je tudi od' bor petih mož, kateri ima preiska ti to zadevo. • • • Trinidad, Colo. — Zadnji teden je zapustilo tukajšnje premo-gokope zopet čez dvesto skebov Operatorji so že siti lova na ske-in zdaj vabijo štrajkarje, da se naj vrnejo na delo. Obetajo jim velike plače; nekemu štraj karju z veliko družino so oblju bili $300 na mesec, ako gre delat. Kapitalistično časopisje v premo-garskem okrožju venomer piše, da se štrajk bliža koncu z namenom da bi premotili premogarje in jih nripravili do izdajstva. Ali štraj-karji so dobro poučeni o teh ma« nevrih in operatorji nimajo vspe ha niti ga ne bodo imeli dokler ne pripoznajo unije. • a • Columbus, O. — Operatorji premoga se bodo kmalu udali v za hteve premogarjev, ker se boje nemirov, ako bi poskušali odpreti rove z neunijskimi delavci. Cim zavlada mir, katerega kalijo agi tatorji I. W. W. v nekaterih okro« žjih, bodo operatorji brez dvoma popustili. Sedaj je prišlo na dan da je veČina operatorjev bila pri pravljena podpisati lestvico gla-sečo se za 47 centov za premog nakopan s strojem in 67.6 centov za tono s krampom nakopanega premoga, ali ravno tedaj so pričeli nagajati 1. W. W.-isti in to je operatorjem vzbudilo nado, da bo premogarska "unija izgubila moč. Zadnji teden vršile so kon ference krajevnih zastopnikov v petih okrožjih, ki zavzemajo ma Ione pol države; položaj kaže, da se bodo zedinili glede pogodbe na kar se takoj prične z delom v teh okrožjih. Njegovo mnenje je, da edino so aaliz<»m za more rešiti vprašanje ned «lelom in kapitalom. Kd. Bent, operator premoga v 'llinoisu, je bil zelo odkritosrčen. Povedal je, da illinoiški prenog^rji imajo zato boljše plače uprto delavnico, ker so njih.— operatorje — "natepli" leta l.89f\ lastniki rovov v Mi-chigaju ifc Coloradu bodo se tudi sprijaniM z unijo kadar bodo "tepe.i|>alje je rekel, da je ne zadov|jno:it premogarjev v seda njih nzmefah popolnoma opra-vičena.Ninia pa raffl tujezemskih delavce, ki ne znajo angleškega: taki deUci ne razumejo delovnih določb viti pogodbe. V lllinoisu je danel 25.000 mož več kot jih ATENTAT AVSTRIJE NA SRBIJO! Avstrija pričela škandalozno voj no proti Srbom in posledice more biti splošno klanje v Evropi. Rusija su pripravlja proti Avatriji in Nemčija ter Francija delata vojne priprave. Srbi so ostavili Beligrad Avstrija je pretrgala diploma-tične vezi s Srbijo in vojna jo neizogibna Zadnji četrtek je avstrijska vlada poslala Srbiji ultimatum, ki se je glasil, da mora Srbija v 48 urah uradno izjaviti, da nima nobene zveze z atentatom na prestolonaslednika v Sarajevu, da mora zatreti vse-srbsko propagando in da mora dovoliti, da bodo avstrijski žan-darji iskali 44zarotnike" na srbskih tleh. Srbska vlada je odgovorila na ultimatum v soboto zvečer in sicer v takem tonu, da nikakor ne more dovoliti, da bi avstrijski žandarji obiskali Srbijo, ker to bi pomenilo, da je konec neodvis nosti in samostalnosti srbskega naroda. Ta odgovor seveda Avstriji ni bil po volji in avstrijski poslanik je takoj zapustil Beli-grad. Poprej, preden je Srbija odgovorila na avstrijsko noto, je pa srbski kralj Pete» z vsemi člani svoje vlade odpotoval v Kraguje vae, 60 kilometrov pfoti jugu. Z njim vred je odšla iz Beligrada srbska armada, ki je vzela seboj vse vladne arhive. Odšli so tudi bankirji z denarjem iu vsi bogatejši trgo\ei in privatni meščani. V BrJIgradu je ostalo le prebival-co, ki je prepuščeno nemilosti avstrijskega vojaštva. Celi dan v soboto vršile so se v srbski prestolnici burne demonstracije proti Avstriji. Brzojavne vesti naznanjajo sledeče : Srbi ne bodo branili Beligrada. Cmaknili so se z armado v notranje kraje v okolico Kragujevca, kjer so visoki hribi; tam bodo je i ta trfia v okoliših premoga odbijali Avstrijce z vsemi silami. On je zalt dav vlada regulira pre-mogokopt Sodrug }unc*in McDonald, taj nik illinoite premogarske unije, je izjavil, ja edino ljudska po sest rovov zamere odpraviti se danje ¿alos\e n*zmere med premogarji. 0tožil je operatorje grafta, ki psojudejo premogar-jem denar rsd plačilnimi dnevi in računajo *get procentov ob reati. 1 Sam Insull, oss likalnega tru sta za električo razsvetljavo, je smrtni dušman 'clav^kih unij. Po njegovem mnenu mpra delodajalec narediti uanen^ pogodbo z vsakim delavce® posfcbcj kadar ga najme. Javna ast fcidustrij je pri njemu mrtvo prawnje, ki se ne bo nikdar obn«lo fl!). Sovraštvo do ni; i j je pul tudi John Glenn, tajnik illindfcke ¿veze de lodajalcev. Rekel je da po delavske organizacije sov^zisk civili zacije in da unija p eirkev nikakor ne gresta '!)\skupaj. Chas. Piez, kapitalist, je Vato, da bi se delavci in kapitafetiWgani-zirali skupaj v eno unij*! V Miss McDowells, nevtralna je rekla, da delavcem so jekvske organizacije potrebne, čj>r4' so 'nekatere unije slabe. Po»njViem mnenju je edino zdravili d kraeija v industriji. PANAMSKI PREKOP ne 4. julija je društva 4 Tolstoj" razvilo svojo zastavo. Pri razvitju iste je govoril v socialističnem smislu sodr. M. Petrovčič; 12. julija pa je bil picnirod "Slovenske Zadruge" kot spomin na obletnico njenega obstanka. Tukajšnji slov, soc. klub priredi v kratkem še dva ulična shoda in sicer na obeh straneh Collin-wooda. Začeti se moramo pripravljati na jesenski volilni boj. (Te-vcland je jiajvečja slovenska naselbina v Ameriki iu po mojem mnenju hi bilo dobro, ako bi slov. soc. list Proletarec izhajal v ('leve la udu. Slovenci imamo v tej deželi lepo število časopisov, ampak kaj nam koristi, ko nas pa lastniki istih ob času volitev vedno prodajajo kot živino na sejmu. In dokler bodejo slov. delavci sledili tem listom, kateri se vedno spre-minjejo kot jesensko vreme, toliko časa bodejo tudi odstali, _ zvesti sužnji kapitalistov. Jože Kuneič. Cleveland, O. Naznaniti hočem v našem Pro let arcu rojakom sirom Amerike^ posebno pa onim v So. Carolina tla jih v kratkem obišče neki ptiček, po imenu Štefan BerAniš (Be-raniseh), agent od podružnice Fe* deral ('asualty Co., 608 América* Trust Bldg., Cleveland, O. Sedeg družbe je v Detroit, Mieh. Orne njeni agent pobira po $2 od roju kov in jim zatrjuje, da dobijo usiurtnino in podporo v slučaju nesreče. To seveda ni ničesar dvu zega kot bluf. Na policah, katere izdaja v imenu družbe, je določno zapisano, da se splača usmrtliina le tistim, kateri so se ponesrečili, to je, da so bili ubiti. Ne plača pa se usmrtninc za nobenim, kateri umrje naravnim potom. Toraj Slo-venci in Hrvati, predno se zavarujete, preglejte dobro listine, katere Vam pokaže agent družile. Li« stine so tiskane v angleškem jeziku, in mislim, da jih niti dotičgi agent sam ne razume citati. Ne dajte se zapeljati od teh priliznjenih agentov, saj imate ni raj?>o-lago dobre slovenske organizacije. Omenjeni Beraniš ($lovcyrec) tudi zelo rad zasmehuje in dtnun-cira socialiste, ampak fant je še preneunicn, da bi katerega učil 10 božjih zapovedi. Pač pa zelo ljubi ignorantne reveže, katrri riu dajejo svoje teško zaslužene cfdarje, ppteni jih pa v svojen| saloiskem fraku z douočimi frazami proslav-lja za mučenike in kritnjskr tepce. Član soc. kluba št 27 J. S. Z. sanje stroškov, ki naj bodo v korist ubogim sirotam! 3) Združitev naj se izvrši, ka kor je določila Konvencija iu kakor določi za tO zadevo izvoljeni pripravljalni o en za vse. Z bratskim pozdravom. I Društveni pečat.) ODBOR. Conemaugi, Pa. < Vnjeno uredništvo:—Blagovolite priobčiti sledeč^ resdueijo: 1) Člani postaja štev 55 srno glasovali soglasn«^ za združitev vseh društev in jddnotk drugimi naprednimi in zavednim društvi, ker u videvamo, ila jo le v slogi moč. Le če smO složii in edini, nam je to poroštvo 7% našo podporo in zavarovalnin», ki bode dobrodošla našrm potmicem o priliki nesreče! j 2) Tem pot4m klfemo na krov vse rojake sobrate laše organizacije, da treznAi premislijo to zadevo brez kaki/h posfbnih prijateljskih okoliščin, te; naj vsak vpo-števa, da aelinio mi z drugimi vred boljši in sigfrnejši gospodarski napredek (¿lokupnosti vseh Jednot in Kvez,heglede na to, če nekaj ta.jirikov izgubi svoje službe. Mi se ifczirailo samo na zagotovilo naše feavafbvalnine in zmanj- 1 ' VABILO NA SKUPNI IZLET-PIKNIK katerega pri red vsi jugosl. socialistični klubi zspsdns PiRNtylviniji t sodelovanjim svn/ti pruskih in tamburaikih zborov V NEDELJO, DNE 2/ AVGUSTA l>14 NA FARMI PEW'S GROW, V MILLVALE, PA. Polejf naravnega viitka. katerega nudpzletnitom okolica, kjer bo piknik, bo poskrbljeno tudi za telesno in duAe/io okrfpfilo. Na dnevnem redu bodo Šaljive igre, kakor je na piknikih o ti vi jen ju delavstva. Govoril bo sr skem in sodr. L. (lorjup v slovensk petja, godbe in uka, ta bo dobil v» jih piknikov do« Čisti dobiček piknika |ef amfi|m tiskarni J. S. Z. POTOKAZ: Vzemite Millvale kan/At. 3, ki ne dobi v Pittsburghu na 7. festi, Sanduski St. ali na Ohio St /Allegheniji. Voti se do kraja proge, ki krene na levo, isto tako na kri»™ na levo. V 16-20tih minutah ste na mestu. / ODBOR i^aj. -Ža fans odmora bodo govori B. H Savif iz Chicage, v hrvat-jezika.- Kdor je prijatelj narave, na tem pikniku, ki bo eden najvet-v Ptfinsylvaniji. ===== Klein, Mont. Jugosl. soc. klub št. 134 se tem potom zahvaljuje sodrugu Frank Savs-u, kat"ri je dne 27. junija imel v tukajšnjej naselbini prvi ljudski shod. Sodr. Sava je naredil s svojim nastopom dober utis, kar mu je tudi vse navzoče občinstvo prizravalo. V splošnem je bil shod nepričakovano dobro o-hiskan, akoravno srno imeli zelo slabo vreme. To dokazuje, da se je pričelo tukajšnje delavstvo zanimati za socialistično gibanje. Ta shod »Uiin je tudi pokazal, da je obstanek iit napredek tukajšnjega kluba zasiguran. Končno želim, da bi zvesti delavski list Proletarec začel čini preje izhajati kot dnevnik. Pozdrav zavednim delavcem in delavkam. Martin Meznarič, tajnik kluba. Oreensburg, Pa. On je ni rojaki Sirom Amerike, zopet se do Vas obračam za zadnjo pomoč za nesrečnega rojaka J. Erjavca. Poročam Vam, da je borba težka. 7- ali 8krat smo že poslali odvetnike v llarrisburg pred "Pardon Board" a vedno hrez vsakega uspeha. Na zadnje «no se trikrat obrnili na glavno Sodišče v Philadelphia, Pa., in toliko dosegli, da bode Erjavec še enkrat sojen tukaj v Ureensbur-gu. Toliko smo gotovi, da vrvi bode rešen, sarno ako dobimo nekoliko denarnih pripomočkov. Pričakujemo na hitro pomoč, in zmaga bode naša, kar bodemo zvedeli prvi teden meseca augusta. S prisrčnim pozdravom in upa njem ua hitro pomoč. Frank Matko, Keystone Hotel, Oreensburg,Pa East Helena, Mont. Kakor povsod po slov. naselbi nah v Zedinjenih državah, prirejajo razna slov. društva in klubi zabavne polete ven iz mestnega praha in dima, tako je tudi tukaj v East Heleni priredil dne 12. julija naš soe. klub št. 101 izlet 4 milje (Kidaljeno vzhodno od tega mesteca, na takozvanem 4Mitchell fiuleh"-u. Vreme bilo je krasno in vdeležba tudi. Posebno še ker se navadno sodrugi druge narodnosti v velikem številu vdeležava-jo, akoravno je zaradi prevelike ml ročnost i zelo otežkočeno z vožnjo — ker do tam ni nobene prometne zveze^iego poslužiti se mora "farmerskih kolesljev", ali pa tudi oni imenitni "štufleten cug". Zabava bila je kaj izvrstna v zelenem gozdu ob bistrem potočku, svežočiati zrak napojen s vonjem izvrstno pečenega janca, prilegalo se je našemu notranjemu ustroju telesa, da smo za hip pozabljali zakajenega smradu east-helenske šmelce, ki je na glasu kot ena prvih v ti "eounty" za nalezli-vost bolezni takoimenovanega 44ledu". Vstopnina bila je navidez zelo visoka $1.50, vendar pomisliti je, da je bilo potem vse "frce" In večinoma je naredil vsak 44jn-dividual" več škode nad samim ječmenovemu, od gori imenovane svote. Postavljeno bilo je tudi precej ugodno plesišče za "Stopistra-nove" naslednike "skakačev", ki so ga tudi v polni meri uporabili. Soc. klub je "pienic" priredil, da se čisti prebitek pošlje za zvezino tiskarno, ter večinoma tudi zato, da obudi tukajšne slov. delavce, da izpoznajo potrebo za vstop v organizcacijo, da bi se združili in izpoznali boj med kapitalom in proletarijatom. Je zares škoda, da nismo imeli nikakšnega govornika, da bi v živi besedi tukajšnemu ljudstvu povedal in poučil namen soeijalizma. Zvedel aem bil, da se sodr. &avs nahaja nekje v Red Lodge ali, Klein, Mont,, fer pisal ponj, pa ni bilo ne čuga, ne uga slišat o njem. (Op. ured. Sodr. Šavs je bil že H. julija v Chicagi in ni dobil nobenega Vašega pisma v roke.) Tukajšni soe. klub prav dobro napreduje, ima zelo velik vpliv med ljudmi, ter reš-pekt od nazadnjakov in protivni- kov. Le tako naprej sodrugi v East Heleni, nevstraaite se odpora nazadnežev za vaše ideje, agitirajte ob vsaki priliki za soc. klub it. 101 in Proletarca, kateri odpira ljudstvu oči, da izpoznavajo, da so tudi oni sinovi človeški, ne pa samo razni Gugenhajmi, in tropa namestnikov božjih — ki žive edinole od dela naših žuljavih rok. Z delom tukaj je nekako takore-koč po starem. Ena šmelea poslu-^ je menda z polno paro, v katerej se v njej ljudje suše, obaebi umevno jo, da tako delo imeti, je bolje iti vrage lovit v pekel. Pri vsej tej nezdravi potežkoči, je še zelo težko zadobiti delo. Zares modro nas vlada višjih štiri sto. Balthazar. Waukegan, 111. Moj zadnji, dopis v "Proletar-cu" s podpisom "Fišar", je razburil nekaj nadutežev v tukajšnji naselbini. Kakor hitro je dopia zagledal beli dan, so ae takoj pojavili razni kritikarji in to kar direktno okoli mene in me kritizirali, da nisem dobro pisal — da-siravno niso vedeli gotovo, da sem jaz dotični 44Fišar". Nekateri socialisti — socialisti samo na jeziku, seveda — so zabavljali, da ni pravilno, ko sem zabavljal čez farje, ker da socializem nima nič o-praviti s farji; največje gorje sem pa napravil, kakor se vidi, Louis Lah-u. Kakor drugi, tako se je tudi on pred menoj pritožil, da sem v tem dopisu njega napadel. Nekoliko ogorčeno ga uprašam, kako to ve, da sem ravno jaz tisti Fišar. Ne vem za gotovo, mi odgovori, sumim pa tebe in ravno ti si. Ako je temu tako, potem ti prostovoljno priznam, da sem res jaz, sem mu rekel, Želim pa, da mi poveš, na kak način se čutiš napadenega. Na to mi je povedal, in jaz seni mu dokazal, da nisem ravno njega nič mislil sploh pa, da nisem omenil razven jolietskega Janeza, nobenega posameznika. Kljub temu je poslal dopis v 44Glas Svobode", v katerem se zgraža, da sem jaz. napadel člane Slovenskega lovskega in ribiškega kluba 44Orel", posebna pa njega. Ne bi ti odgovarjal, da nisi poleg sebe pridjal še klub, katerega sem po Tvojem mišljenju napadel in ako bi ne bil poznan, da sem to pisal. Ker si me pa privedel tako daleč, Ti povem še enkrat javno, kar sem Ti povedal že osebno, da se tako rešim morebitne suni njo, da hočem škodovati klubu. Jaz sem pisal, da včasih proti svoji volji zleti kak "orel" v vodo za ribami. Ali smatraš to za napad? In ravno pri tem se čutiš napadenega. Povedal sem ti že, da jaz še za to vedel nisem, da si tudi Ti v vodo padel. In ako si, ali si samo Ti! Dalje pišeš, da sem pisal, da so te brez-verski listi spreobrnili in da si postal protestant, da naj dokažem, ' kdaj si hvalil protestantsko vero. Vidiš, Louis, kako se smešiš! Svetujem Ti, da vzameš še enkrat do-tično številko Proletarca v roko in prav pazno in počasi čitaš in sprevidel bodeš, v kakšnji zmoti si. Kakor se vidi, se kregaš za žabjo volno, moraš pa imeti gotovo kak skriven namen, ker si želiš boja. Tega se pa jaz s teboj nebojim, lahko kar pričneš kjer ti drago — seve z uma svitlini nie-eom, ker drugega se socialisti ne poslužujemo. Da ne bodeš mogoče rekel, da še ne veš, kam se obrniti, se to pot podpišem s polnim imenom John Zakovšek. Kako kapitalisti grabijo.—Meseca junija pretečenega leta je v Londonu umrl veleposestnik ame-rikanskih železnic Brady. Ko so sestavili račun premoženja, se je izkazalo, da znaša Bradyjcva zapuščina 200 milijonov dolarjev, kar je toliko, kakor približno ena milijarda nemških mark. Kadar taka pijavka, kakor na primer brady, da ali zapušča kako drob-tinico v kak dobrodelni namen, mu vse meščansko časopisje poje slavo in ga kot dobrotnika povzdiguje v nebesa. Živ krst pa se domisli, da je tak milijarder svoje ogromne zaklade takorekoe na ropal preko neštevilnih uničenih trupel ubitih in pohabljenih delavcev, ter neštevilnih uničenih delavskih družin v potokih solza vdov in sirot. Pa kdo izmed meščanske sodrge bo ob takih prilikah mislil na delavsko paro, pi. javka je v njenih očeh — "dobrotnik". Mi pa pravimo, njega m njegovo tako dobrodelnost naj vrag vzame. SLOV. DELAVSKA UM AM U. • PODPORNA ZVEZA lnk«r»«rllMM SS «»ril« UK» v «riav« Pana. Sedež: Conemmigh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: FRAN PAVLOV&C, box 700, Conemaugk, Pa Podpredsednik: JOSIP ZOBKO, K. F. D. 3, bo* 91|a, Meet Newtou, Pa. TajalALOJZU BAVDEK, bo* 187, Conemaugh, Pa. Pomoiai tajnik: IVAN PBG8T0B, bo* 120, Export, Pi. Blagajnik: J081P ŽELE, «108 8t. Clair Ave., Cleveland, Okio. Pomožni blagajnik: JOSIP MAK1NČIČ, 0408 St. Clair Ave., Clevelaad, 01 ZAUPNIK: A.NDBEJ VIPBIH, bo* 323, Coaemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM 8ITTKR, 1. nadiornik, Lock box 57, Coaemaagb, Pa. K BAN TO MA ŽIC, 2. nadiornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., box 73. NIKOLAJ POV&E, 3. nad*., 1 Craib St., Numrey Hill. N. 8. Pittsburg* Pa. POROTNIKI: IVAN GORftEK, 1. porotnik, Weat Mineral, Kansas, box 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lunnen Street, Johnstown, Pa. ALJOZLI KABLJNGER, 3. porotnik, Girard, Kansaa, R. F. D. 4. box 80. VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kem, M. D., 0202 St. Clair Ave., Cleveland, Okio. GLAVNI URAD v hiii it. 40 Main Street, Couemaugh, Pa. POMOtNI ODBOR. Dremelj Joief, box 275, Conemaugh, Pa. GaAnik Ivan, 425 Coleman ave., Johnstown, Pa. Zaman Franc, box 550, Conemaugh, Pa. Klinar Martin, 812 Chestnut itreet, Johnstown, Pa. Rupert Jakob, box 238, Soth Fork, Pa. Gabrenja Matija, R. D. 1, box 120, Johnstown, Pa. PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUftTEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREpNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa., ¿lan S. D. P. Z. Zavertaik Jožef, 2821 Crawford Ave., Chicago, 111., ¿lan 8. N. P. J. Martin Konda, 2050 So. Crawford Ave., Chicago, 111., ¿lan 8. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., ¿lan S. N. P. J. Gtefauč^ Martin, box 78, Franklin, Kans., član dr. sv. Barbare. Frank J. Aleš, 4000 W. 31st St., Ckicago, 111., ¿lan S. D. P. 4 P. D. Goršek Ivan, box 211, West Mineral, Kans., ¿lan A. S. B. P. D. Uradno Glasilo: PROLEARTC, 4000 W. 31st Street, Chicago, 111. Cenjena društva, osiroma njih uradniki, so uljuduo prošeni, pošiljati vse dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj ae poiilja glaaom pravil, edino potom Poitnih; Expresaih; ali Ban¿nih denarnih aakaxnie, nikakor pa ne potom privatnik čekov. V slučaju, da opaxijo društveni tajniki pri po^flih glavnega tajnika kake pomaajkljivoati, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da ae v prihodnje popravi. OD PRIPRAVLJALNEGA OD BORA ZA ZDRUŽENJE SLOV. PODP. DRAGANI Z AC1 J. Vsem članom in članicam organi zacij, katere so se izrekle za zdruienje, na znanje. RESOLUCIJA SLOV. DELAV 8KB PODPORNE ZVEZE. Glavni in pomožni odbor S. D« P. Z., zbran na seji dne 29. maja in 2. junija, je sestavil v prid združenja slovenskih organizacij ter predlaga vsemu članstvu prizadetih organizacij v razpravljanje naslednjo resolucijo t Organizacije, katere so se že izrekle za združenje, naj bi se zdru« žile po naslednjih načrtih: 1.) Članstvo vsake posaun-zne organizacije naj najprej odglasu-je, kedo je za združitev in kedo oblastila, kot tudi vse druge listi« ne za pripravo te skupne konve. eije naj sestavi pripravljalni od bor. 5.) Dnevnice delegatom plača jo društva, oziroma članstvo, ka tero jih pošilja a vozni stroški de legatom in odbornikom se izplačajo iz skupne združene blagajne; kar se Mhko stori na ta način, da prevzame vsaka zastopana orga "nizacija v poravnavo del omenje« nih stroškov, odnosno po številu članstva. 6.) Ta konvencija naj ni posmrtninski sklati najmanj 1,000. ako šteje obveznosti $100,-000, mora plačati najmanj $200 v posmrtninski klad, itd., bolniški sklad mora prispevati najmanj vsoto, katera je jednako visoka enodnevni obveznosti napram svojim članom in članicam na bol niški podpori, ali ako šteje orga nizacija 5000 članov ali članic kateri so zavarovani vsak po $1 dnevne bolniške podpori», toraj akupaj za $5,000 dnevno, mora prispevati v skupni bolniški sklad najmanj $5,000, v poškodninski sklad mora prispevati najmanj polovico vsote, kor zahtevano v posmrtninski sklad; a za v re zervni find najmanj po 5 centov na člana in članico, kot tudi v upravni najiuanj po 5 centov na člana in članico. To točko je raz umeti tako, da odda vsaka organizacija vse svoje pemoženje, ako pa bi slučajno v katerem skladu ne bilo dovolj gotovine v smislu te točke, mora isto nadomestiti bodisi potoni posebnega razpisa povišanja mesečni ne za svoje člane, ali pa slično na podlagi nji« hovih pravil. 11.) PenzijsTM sklad se naj usta novi, ako se je za istega, prijavilo najmanj 1000 članov izpod starosti 45 let še pred skupno konvencijo ;med temi so všteti vsi člani, kateri so sedaj že zavarovani za penzijo — istotako pa se v pošte-va tudi vse člane nad 45 let, ako so sedaj že za penzijo zavarovani. To pa radi tega, da se ne krati pravic nobenemu članu S. 1). P. Z. & P. D., kateri je uiorda že prekoračil starost 45 let. Ako se ustanovi penzijski sklad, naj bode isti popolnoma neodvisen od vseh drugih skladov ,ter naj bode za isti sklad samo isto članstvo obvezano, katero se za penzijo zavaruje. Pravila glede penzi-je se naj nantančno na podlagi statistike sestavijo, glasom katerih se izplačevanje penzije naj o-meji na ta način, da bode temu skladu zasigurati obstanek. 12. Vprašanje glede zavetišča se prepusti konvenciji, ker smo uverjeni, da bode istega vpraša nje tem lož je rešiti, ko bode en krat združenje že taktično dovr šeno. NEKOLIKO DODATKA IN PO JASNILA OD ZASTOPNI KA S D. P. Z V točki 1. se glasi, da naj se ured» najprej odglasuje, kedo je za pravila, katera bodo odgovarjala združitev in kedo ne. Dasiravno je potrebi članstva združene organizacije, kot tudi postavam vseh držav, kjer bode združeua orga nizacija poslovala. Odobri naj na skoro gotovo, da je ogromna večina za združitev, vendar pa ni mamo v rokah nobenih dokazov kedo je za in kedo proti. Nekateri črt, po katerem se združenje naj so mnenja, da bi šle resolucij« izvrši. Izvoli naj se na tej konvenciji odbor za združeno orga nizaeijo, kateri prevzame urade ne, to se naj zgodi na ta način. o1> času in v kraju, katerega naj da glasuje vsak pasamezen član istotako določi ta konvencija in članica pri svoji organizaciji .7.) Vsaka organizacija naj iz»vse stvar še dalje zavozilo, kot se za ne, ali ja. Glasovnico v ta na- plača svojim članom *se obvezno-raen naj 'formulira pripravljalni «ti, U> je bolniško podporo, smrt-odbor. Vsak član in članica naj nino, poškodnino, katere so gla glasuje pri vseh organizacijah Soni pravil deležni, ter vse drug« pri katerih je član; to je, da ako morebitne dolgove in obveznosti ie kedo član pri dveh ali treh do «"asa, katerega določi ta skup-organizacijah, ima glas pri vseh na konvencija, istih. S.) Vsaka nadaljna, oziroma 2.) Kakor hitro so glasovnice ponovna zdravniška preiskava posameznih organizacij izkazale, naj popolnoma izostane, razun za da je postavno določena večina člane in članice, kateri se hočejo za. združenje, se naj skliče skup zavarovati za višjo, kot znaša na kovencija vseh prizadetih or- njihova sedanja skupna zavaro-ganizacij (kjer je postavno za valnina pri vseh organizacijah, ki htevana večina članstva glasova. io se tako izrekle za združitev, la za združenje). ^ oziroma se združijo. 3.) Konvencija se naj vrši v 9.) Zavarovalnina naj se pri kraju, katerega določi splošno, združeni organizaciji razdeli v glasovanje vsega skupnega član- posam«»zne sklade, kot posmrtnin-stva prizadetih organizacij, a vsa 'ski, bolniški, poškodninski, uprav-ka organizacija naj postavi v ni, rezervni itd., ter naj bode vsak kandidaturo za konvencijo ime sklad neodvisen od drugega. Čla enega kraja ali mesta glasom svo- nom in članicam naj bode omogo-jih pravil ali slienih določb. čeno se zavarovati višje v enem 4.) Ta skupna konvencija naj skladu kot v drugem, na primer sestoji iz sledečih zastopnikov: za najvišjo smrtnino in najnižjo glavnih odbornikov vseh organi bolniško podporo ali pa neobrat zacij, katere so se glasom v točki no itd. Vsakdo pa, kedor hoče prvi navedenega glasovanja iz biti zavarovan v bolniškem odrekle za združenje pripravljalne- delku, mora biti zavarovan tudi v ga odbora, ter delegatov in dele« poiwirtninskem. gatinj, katere voli čanstvo na ra» 10.) Gotovina vseh organizacij, slednji način: katere so se združile, se naj spoji a) Društva vseh prizadetih or- na ta način, da se spojijo slični ganizacij po posameznih naselbi- skladi, na primer: smrtninski nah naj s«> združijo, ter volijo sklad skupaj, poškodninski sku-skupno delegate in sicer od 100 paj, bolniški skupaj itd., vsaka do 300 članov in članic po en^ga, organizacija, katere se združi, naj a za vsacih nadaljnih 300 pa po prispeva v skupni smrtninski enega delegata. sklad najmanj eno petino (1 p«'ti- b) Ako naselbina ne šteje skup- no) odstotkov skupne smrtninske no 100 članov in članic, se lahko zavarovalne obveznosti, to je, ako združi z drugimi naselbinami, ter znaša na primer skupna obvez-pošlje tako skupno delegata v nost smrtnino pri eni organizaciji vseh organizacij, katere so iste predložile na glasovanje, ter naj bi isto v«'ljalo, kot odločilno gla sovanje glede združenja; to pa nikakor ne bi bilo pravilno, ter bi je že. 'Vzemimo na primer, da gre 6 resolucij na glasovanje; članstvo, tembolj pa še glavni odbori bodo glasovali za svoje resolucije in ko bi bilo tako glasovarfje končano, bi uvideli, da smo dalje proč od združenja, kot kedaj poprej. Pa vzemimo celo izvanredni slučaj, da bi članstvo ene organizacije glasovalo za resolucijo dru ge organizacije; ali menite morda, da bodo v takem slučaju vsi glavni odbori oddali premoženje svoje organizacije radevolj««! .laz se bojim, da ne. Imamo že več bridkih izkušenj pri raznih orga nizacijah, katerih bi ne bilo treba, ako bi se bolj premišljeno že od začetka uravnalo. Toraj pri končanem glasovanju bi vsi vpili, da so za združitev, a to pa le po načinu, kateri bi bil njim samim ljub, a na večino bi s«* morda bore malo oziralo. Želeti bi bilo, da bi kedo pojasnil, kaj bi bilo storiti, ako postavno določena večina članstva ene v državi Pennsylvania inkorporlrane organiza cije glasuje recimo za resolucijo S. N. P. .1., a edino glavni odbor iste pennsylvanske organizacije neče oddati premoženja, kij bi naj članstvo storilo? Tožiti, kaj net A na podlagi čega? Država Pennsylvania nima nikake posta ve, tičoče se združenja ali konso« lidacije poilpornih organizaciji katere so inkorporirane po prvem redu. V pravilih raznih organiza cij, kolikor meni znano, tudi ni nič označeno, da se lahko o tej zadevi glasuje. Toraj v zgoraj omenjenem slučaju bi sledile tožbi' dvomljivega izida, ali pa bi smislu odstavka te točke. Po- $500,000, mora prispevati v skup. moralo članstvo dotične organi zarije sklicati izvanredno koti vencijo in to vse na račun član stva delavstva. Skušnje imamo, ter nam je le predobro znano, da so se vršile konvencije radi sa mo ene, v samega sebe zaljubljene osebe; da si je bilo premoženje članstva, oziroma dotične or-ganizacije, vendar se dotičnih ko« ristolovcev ni moglo brez konvencije prisiliti za oddajo lastni ne organizacije. Da s«* toraj tacih in jednacih sučajev kolikor mogoče izognemo je potrebno v prvi vrsti, da vsa ka organizacija za sebe odglasu je, kedo je za združenje in kedo proti. Na dotični glasovnici pa mora biti tudi uvrščeno, da isti ki glasuje za združitev, glasuje tudi zato, da se združitev izvrši po načinu, katerega odobri ali splošno glasovanje, ali pa skupna konvencija. K«'dor je podpisal ta-ko glasovnico, je v resnici za združenje, ker je tudi voljan se. podati volji večine članstva. Ako bi potem eden ali drugi hotel u-govarjati, ali celo nagajati, ker se združitev ni zvršila po načinu, za katerega je dotični glasoval, bi imel pripravljalni odbor v rokah dotično glasovnico podpisano od dotičnega člana, ter bi se ga na podlagi iste lahko sodnijsko prisililo, da odda premoženje arga nizacije, to seveda, ako bi bil toliko naiven, da bi se protivil. O« riginalne glasovnice naj bi se poslale pripravljalnemu odboru, kar v resoluciji ni označeno. V slučaju, da glavni odborniki ene ali druge pennsylvanske organizacije glasujejo proti združenju, a postavno določena večina članstva pa za združenje, naj potem člani dotične organizacije sami obračunajo z omenjenimi odborniki (ako ne drugače, pa z izvanredno konvencijo). Da omenjam samo organizacije, katere so inkorporirane po postavi drža ve Pennsylvania, je zato, ker v tej državi ni nikake sprejete postave glede združenja, med tem ko je za državo Illinois, kjer so druge organizacije inkorporirane, uve Ijavljena postava, oziroma izrek sodišča, kateri se glasi, da je združenje pravomočno, ako je za isto pravilno glasovala dvetretin ska večina članstva dotične oiga nizacije. Dotični odstavek posta ve /llinois (katerih je tudi prion-cen na koncu tega spisa), sem p reči ta l tudi na združitvenem zborovanju v Chicagi v navzočnosti odvetnika ili pravnega sve tovalca S. N. P. J., kateri pa o omenjeni postavi ni prav ničesar vedel, dasiravno je vedel, da se razprava, na katero ga je poklical glavni odbor S. N. P. J., tiče zdru ženja podpornih organizacij. To nas uči, da je naš slučaj (namreč združenje podpornih organiza cij) nekaj izvahrednega in ne vsakdanjega, ter je morda v ce lih Združenih državah samo par odvetnikov, kateri bi znali stvar uspešno voditi. Nadalje pa naj bi bil ta slučaj tudi v poduk onim*, kateri se spodtikajo ob priprav» ljalni odbor, češ, da ne dela nič. ter Se nima ničesar o svojem delovanju pokazati itd. Resnici na ljubo moram izjaviti, da komaj čakam, da se zglasi ženij, kateri bode v stanu v krajšem času zdru žiti šest organizacij, katerih glav ni odborniki so tako različnega mnenja, ter bodem z največjim veseljem prepustil istemu svoje mesto in odgovornost. Mislim pa da so tudi zastopniki drugih bratskih organizacij jednaeega mnenja. Točka 2? se glasi, da se Ukoj po konačnem glasovanju skliče skupna konvencija. Ta konvencija bi bila popolnoma pravomočna, ker bi bila prej že potoni splošnega glasovanja uveljavljena; kajti članstvo vsake posamezne organizacije bi že prej glasom glasovnice, kot zgoraj omenjeno, uveljavilo, da je splošno glasovanje, ali pa skupna konvencija merodajna. Toraj članstvo je najprej potoni postavnega glasovanja določilo, da je taka skupna konvencija merodajna in pravomočna in nihče bi ne mogel ugovarjati, da se konvencija ne vrši glasom njihovih pravil. .laz sem bil prvotno zato, da se izvrši združitev potoni splošnega glasovanja, brez skupne konvencije, ter sem isto tudi na združitve-» ni konferenci povdarjal, a ravno nekateri odborniki S. N. P. J. so ugovarjali, da bode brez skupne konvencije prav gotovo težko kaj doneči in ker sedaj glavni odbor S. D. P. Z. priporoča konvencijo, ter me je Se povrhu zadržanje raz- nih glavnih odborov dovedlo do trdnega prepričanja, da je akupi^a konvencija najboljša pot do združenja, seiu tudi zato, da ae skupna konvencija vrši. •Jasno je kot beli dan, da je član-atvo vseh prizadetih organizacij skoro enih misli, kar potrjujejo razni skupni shodi in razprave o združenju, katere obdržujejo skupno društva, pripadajoča k različnim organizacijam. — Naj pošlje članstvo zastopnike iz svoje srede, kateri bodo na konvenciji skb pali in razpravljali, ne oziraje se na razne želje in udobnosti nekaterih posameznikov. Kot rečeno, je členstvo vseh prizadetih organizacij po naselbinah najlepši slogi glede združenja, ter je toraj točka 4 predstoječe resolucij«' S. D. P. Z. priporočati, krr s«* tako omejijo stroški. Ako je večina članstva zato, da gpiljc vsaka organizacija zastopnike po svojih pravilih (kot s«' glasi r«'so-lueija S. S. P. Z.) naj bi s«' vršilo v tem smislu. Da bi bilo radi skupne konvencije kaj več stroškov, je samo iluzija Recimo, da se združitev gladko izvrši na podlagi resolucij«' S. N. P. J. (kar pa s«' mi vidi popolnoma neverjetno); izvršiti bi morali vse preme m be potom glasovanja in dopisovanja, predrugačiti bi se morale skoro vse listMie, nadalje pravila, kar bi stalo precejšno vsoto d«'iiarja, a črez n«'kaj mesecev bi bila zopet redna konvencija S. N. P. J., kjer bi naj bili zastopani zop«'t vsi odborniki prejšnjih organizacij, kot tudi vsi delegati glasom prejšnjih pravil vs«'h pridruženih o»*gani/a cij; toraj ta konvencija bi hi!& zastopana iz tolikih zastopnikov (ako ne celo več), kot po predsto-ječi resoluciji predlagana skupna združitvena konvencija., zatoraj tudi ravno toliko stroškov, ako že ne več. Nadalje bi s«1 zop«'t izvršile vae premembe, kot je to že v navadi za časa vsake konvencije. Z eno besedo; stroški bi bili dvakrat, k«'r kolikor bi se uravnalo in predrugačilo s«'daj potom glasovanja in dopisovanja, bi bilo zopet pr«'«lrugačeno na konvenciji, kar stane ponovne vsote d«'iiarja. Po mojem nmehju je bolje imeti samo enkrat stroške, kot pa dvakrat, ali celo večkrat. Da bi bila združitev potom samega glasovanja mogoča, je v prvi vrsti potrebno, da so vsaj glavni odbori edini, kar pa sein samo do združitvene konference v Chicagi upal; a otl istega časa do danes pa sem se žalibog moral vedno bolj prepričati, da je med istimi vedno večja razlika. Zatoraj s«*in mnenja, da se naj vrši skupna konvencija, na kateri sga glasovanja, ali pa skl<>-poni skupne združitvene konvencije. Lastnoručni podpis. Nateh glasovnicah se dotični, ki glasuj«' za združitev, irrecno zave-že, da bode p«>dpiral oni načrt, katerega bod«' spr«»jela večina članstva. Kedor j«* tor«*j v resnici za združenje iz blag«'ga namena, se gotovo ne bode upiral 'vol ji večine, ter bode slično glasovnico radevo-Ije podpisal. Naslednje je natančen prepis točke lllinoiške postave glede združenja: Upon the approval of a contract of transfer of the membership or one society to anoth«ir by .two-thirds of the members of the transfering society, all of the members in the actual goo«l standing in the transf«'rring society become members in the transferee society without any further act uptiii their part, unless they elect to be transferred to some other society; one, who does not participate in the meeting, where a vote is had upon the question of transferring the membership from the one society to another, as not to be regarded as a party to the contract of transfer, in the sense that he is precluded from questioning its terms. Rolb'S, vis. Res. Fund Life Assn. Apr. 1906, 220 111. 400. Pr«'stava v slovenščini: Ako glasuje dvetretinaka večina «'ne organizacij«* za pridružitev k «lrugi organizaciji, postaimjo s tem vsi drugi dobrostoječi člani prve organizacije tudi člani v drugi organizaciji breg vsaeega na-daljnega čina od njihove strani, ako glasujejo, «la se pridružijo kaki «lrugi organizaciji; kedor se ni udeležil glasovanja glede pridružitve, nima pravice ugovarjati. S sobratskim pozdravom, Viljem Sitter, zast«>pnik za združenje S. I>. P. Z. Dr. Alfonzo Eugene A ust in, bivši mnogoletni telesni zdravnik finančnega kralja John D. Ročke-felrsja se je izjavil, da so stare stranke do mozga korumpirane in pristopil k soc. stranki. Stari John ga zavoljo tega gotovo nikdar več ne bode nastavil za svojega telesnega zdravnika. V Hastingi, Mich. so si pri mu-nicipalnih volitvah, prvič v zgodovini tega mesta, socialisti postavili svoje kandidate in enega tudi zvolili v mestno zastopstvo. 5.000 delavcev je bilo zopet vrženih na c«'Sto, ko je "Philadelphia Watch Cose Co." v Riverside, N. J., zaprla vrata. INTERVENCIJA V HAITI. New York. — Vodstvo mornarice je izdalo nalog za mobilizacijo 1000 pomorskih vojakov, ki imajo odpluti proti otoku Haiti, kjer divja revolucija. Vojaki se bodo najbrž izkrcali v Cape Ilaitien, kjer se že nahaja ameriška drednatka South Carolina. SVARILO! Ker smo socialisti proti vsaki vojni,\svarimo resno vse jugosl. delavce v Ameriki, «la otanejo tam, kjer so in da se ne odzovejo nikakršnemu pozivu, ki bi bil v zvezi s službo v preteči evropski vojni. Dol z vojno! PROLETAREC LIST ZA IMTKKKS1 DELAVSKEGA LJUDSTVA« IZHAJA VSAKI TOBEK. -' LMtaik m i«U)*<«Jji - Jsftilmatki dilavtka tiskovia tfriika _' » :kica|i, Hliania. , Naročnina: Za Ameriko $2.00 u celo I«to, 91.00 s« po) leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, >1.16 ta pol leta. Oglasi po dogovoru. Prt spremembi bival tli a je poleg novega naznaniti tudi stari naslov UMIU aW*MMk« «vmiIMCI»« J«IM1 — McUlUtteM |<*M « A—*tk. — Vm pritožbe glade nerednega pošiljanja lista io drugih nerednoeti, je potiljati predaedniku družbe IV hI» mm» »030 W. 2S. Pl. Cicaca, M. PROLETARIAN 0«Md »»a ntUiM •»•'» TimmUjt by Saitk Slino Vorksaa'a Pubitkiif Co«ipiny Chiesfo. Ulinoii. Subacription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half yaar. Foreign countries $2.60 a year, 11.2ft for half year -:- -:- »:■ -:- Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" W. 31. STREET. CHICAGO IIUNOIS. Telephone: LAWNDALE 9677 K DOOOTKOM V BUTTE. (Konec.) 4 4 Kaj je vzrok rebeljona? Rebe-li navajajo sledeče vzroke: prvič, da Moyer in eksckutivni odbor predolgo drži svoja odborništva; drugič, da so bili ascsmcnti previsoki; tretjič, da je bil graft v odboru buttske unije in da je bila "maŠina", ki je vladala po svoje; četrtič, da ima Moyer, eksekiitiv-ni odborniki in krajevni odborniki v Butte svoje farme in letovišča v Montani, Coloradu in v Calif o rni ji itd. O graf tu v krajevni uniji jaz ne vem. Tisti, ki tožijo o graftu, so sežgali knjige in listine ter zaz-strelili blagajnico (safe). Ako je bilo kaj krivega, tedaj izgleda, da so krivci sežgali knjige. Jaz mislim, da je krivda na 7000 članih, ki so pustili, da se je šest odbornikov * 'igralo konja" z njimi. Pravila, ki vladajo Western Federation of Miners, so ravnotako demokratična kakor pravila vsake druge unije, toda do danes še ni bilo pritožbe od unije štev. 1 v Butte na glavni odbor v Den-veru glede grafta. Kar se tiče velikih asesmentov, bi bilo boljše, da molčijo. Tukaj so številke glede asesmentov: Tekom štrajka v Michiganu, ko je 30.000 do 40.000 mož, žen in otrok potrebovalo hrano in obleko, plačevali so rudarji po $2.00 mesečno za dobo deset mesecev. Najvišji a8eamcnt razen tega, odkar obstoji W. F. of M., je bil $1.00 na mesec ob času štrajka v Black Hills za dobo dvanajstih mesecev; ta asesment je znašal 31/3 centa dnevno. Vsi asesmenti zadnjih dvajsetih let znašajo $74.50 — $3.-72% centa letno, $39.9-10c mesečno, 7.1-6 tedensko in $1.1-5 dnevno. Premogarji so plačevali 10% svoje mezde ob času štrajka na polju trdega premoga. Plačali so več triodstotnih asesmentov. Tekom štrajka v bakrenem okrožju gornjega Michigana je več krajevnih unij v lllinoisu in drugod prostovoljno plačevalo asesment kljub temu, da so istočasno plačevali velike asesmente svoji mednarodni uniji za štrajkarje v West Virginiji, Coloradu in v •Vancouvcru, British Columbia ter kljub temu, da mnogi niso delali več kot dva dni v tednu. Vrhtega pa plačujejo premogarji v lllinoisu 1% svoje plače v obrambni sklad že več let. izgovor, da je Moyer in z ostalimi odborniki predolgo na čelu unije, je piškav; pravila glede volitev so jasna in odločilo je članstvo, ker jih je volilo. Pred tremi leti so delegatje na konvenciji na priporočilo Moyera sprejeli referendum za volitve odbornikov. Takoj prve volitve s splošnim glasovanjem so bile najbolj težavne, kar jih je še kedaj bilo pri W. F. of M. Neki Tom Camp-bell, kateri se je sam postavil za vodjo z namenom, da uniči organizacijo, je bil kandidat za predsednika proti Moyeru; vodil'je infamno kampanjo z obrekova njem in častikrajo. Prišel je na konvencijo v Victoru in delegatje so mu dali dva dni časa, da dokaže svoje trditve proti Moyeru, i1 h j ü S V A K K C r t* **• ' " "-- m dokazal ni nié. Konvencija ga jo takrat izključila is organisacije in od tedaj je bil vodja I. W. W v Butte. Pri zadnjih volitvah je isksl nominacijo za predsedniške gs kandidata BiH O'Brien, zvest brstec Campbells, toda dobil je le dve krajevni nominaciji v celi jurisdikciji ; treba je pa bilo pet nominacij za dosego ksndidature. Moyer je dobil vse ostale nominacije vsled tega je O'Brien tudi eden voditeljev "bumarije". Ako je Moyer slab človek in nepri-ljubjeu pri članstvu, zsksj potem člsni glasujejo zanj s tako veliko večino T Ivi zakaj so mu ravno tile rebeluhi tako nasprotni T Ali morda zato, ker je bil s silo izgnan iz Black Hillsat Ali zato, ker jc bil napaden in skoraj umorjen v Cripple Creek ut Ali zato, ker jc bil toliko mesecev v zaporih in po nedolžnem dve leti v Id ah u t Ali mogoče zato, ker je bil obstreljen, pretepen skoraj do smrti in deportiran iz Michigana T Početje njegovih protivnikov je neopravičeno, brutalno, strahopetno in zločinsko! Buttle je bil znan po širokem svetu kot "Gibraltar utiionizma". Razdor med delavci v Butte bo imel morda večje posledice za splošno delavsko gibanje v Montani kakor pa mnogi mislijo. Vzelo bo veliko truda in delala bona fide unioniste preden izravnajo stvar. Zmerni rudarji so se že prijeli dela, da rekonstruirajo staro unijo in jaz trdno uj>am, da bodo rudarji, ki so bivali in delali v Butte, ugledali celo stvar v pravi luči ter pognali "direkt-akcioni-ste" iz svoje srede. *Rump-unija' ne more obstati. To trdi vsak, kateri sodi trezno. Končno bodo re-beli zopet prišli v pravi tir in Butte bo zopet močna trdnjava organiziranega delavstva. In kadar sezidajo nov delavski tempel, bi jsz priporočal, da postavijo v vzadju — stopnice, da bo bolj varno za vsak slučaj. Mover ostane v Heleni nekaj časa. Če bi šel nazaj v Butte, bil bi gotovo ustreljen ali linčan. Predsednik delavske zveze v Montani, Donaghue, bo šel tamkaj čim sc duhovi pomirijo. Tudi on jc trn v peti I. W. W.-istom." • • • To je poročilo sodruga Jamesa Lorda, predsednika rudniškega departmenta v eksekutivi American Federation of Labor. Na podlagi tega poročila, kdor ga pazno študira, si vsakdo lahko ustvari približno pravo sodbo o rebeljo-nu v Butte— razen tistih, seveda, ki imajo trde predsodke in ki so fanatiki. Tem pa ne pomaga nobena "žavba" — edino čas jih bo spametoval. Zanikanje sodrugov v Butte, da nova unija nima nič opraviti z 1. W. W., se slabo strinja z dejstvom, da je bil 4. julija v Butte Arturo Giovanitti, urednik glasila 1. W. W. in eden izmed glavnih voditeljev "velike unije", kateri se ni obotavljal v svojem govoru dati kredit svoji organizaciji za "slavno delo" v Butte. Rekel je, da I. W. W. mora voditi revolucijo proti Western Federation of Miners in da nova unija v Butte bo kmalu del I. W. W. Dalje je poveličal dinamitira-njc unijske dvorane in zasmeh ljivo omenil, da na mestu, kjer so razvaline dvorane, morali bi postaviti nagrobni kamen z napisom: "Tukaj počiva mir in pro-speritetA 8b let.'1 Ali to ne dokazuje dovolj, da je I. W. W. na delu v Butte T NACIONALIZEM IN DELAVSTVO. Nacionalni šovinizem gre zopet v klasje, kakor že dolgo ne in vzporedno z nacionalističnim jokanjem in robantanjem gre gonja zoper socialno demokracijo. Liberalci in klerikalci tekmujejo s kričanjem in mahanjem, kdo da bo bolj nacionalen ; in ker se pač lahko pripleza na vrh Triglava, ne pa še nadenj, morajo nacionalisti, ki so že davno dosegli vrhunec šovinizma, postajati vse obsusd-nejši. V tem demagoškem napenjanju namreč ne gre za to, da se obvaruje kakšna pravica in utrdi resnicA, ampak le za to, da se na čim cenejši način dela reklama. Metoda je povsem enaka kakor pri dvojici kričavih trgovcev ene stroke, ml katerih ne eden ne drugi ne misli na to, da bi resnično dobavljal boljše, ampak si oba belita glave, kako bi drug druzega prekričala in si odjedala ku- povalce s bombastičnimi priporočili in s zlaganimi priznanji. Nacionalisti napadajo socialno demokracijo javno, ker se ne poslužuje tudi ona tega nsčins. V duši so ps popolnoms zadovoljni, ker nič ne hrepene po novi konkurenci; zadovoljni so seveda le v omenjenem zinislu, zsksj socisl-no demokrstičns kritika jih prsv tako mslo veseli kskor socislno demokratično delo. Danes očitajo socialni demokrsciji pomanjkanje narodnega Čuta; če bi pa kakšen hudoben duh zmedel socialistične glave, da bi začele po na^ videzni želji nacionalistov trobiti v šovinistični rog, bi se hitro prepričali, da tudi na ta način ne bi našli nobene milosti pred narod-njakarijo- Očitanje breznarodnosti, s katerim love nacionalisti kaline, je neumno. Socialni demokratje ne taje narodnosti, tudi ue zatajujejo svoje narodnosti, ne prezirajo narodnega vprašanja, ne morejo pa iz narodnosti napraviti tistega malika kakor narodnjakarji in se pred njim valjati v prahu in blatu. Kdor bi slepo verjel šovinistim, bi moral misliti, da jc narodnost človeku od Boga vcepljena svota vseh dobrot, da je narodnost vse, drugo pa nič ali skoraj nič. To pa enostavno ni resnično. Naroduost jc zelo majhna reč, in kdor nima v svojem idejnem zakladu nič druzega kakor njo, je prav usmiljenja vreden revež. Narodnost ni nič več kakor ena izmed različnih poslaj med osobnostio in človeštvom. Zato ima pač nekaj vredno- slabokrvni; Čehi in Poljski se oblatijo kskor ftvedi in ftpauci; vsi se vozijo po železnicah, telegraf i-tsjo, telefonirsjo; povsod se eni rsn imajo zs znanost, drugi za trgovino, tretji za glasbo, četrti za hribe; povsod stanujejo po hišah, unsjo trge, šole, kasarne, cerkve; zabave v Ljubljani so podobne grsškim, dunsjskim, berlinskim zabavam. Kulturni narodi imajo prestaro skupno življenje, da bi sc mogli mednje postaviti kitajski zidovi. Potreba je ustvarila promet med tujimi, najoddsljenejšimi plemeni, dsvno preden se je piss-la zgodovina. Ko se je razvilo prvo primitivno kamnito orodje, so ga jeli v nekaterih krajih, kjer je bilo v izobilju materijala, obrtno izdclavati in so ga raznašali daleč daleč, ter zamenjavali za druge produkte, za kože,, rogove, živalske kite. Stari, divji rodovi niso po vsem svetu obenem prišli na misel, da bi krotili divje živali iu jih spravili v svojo službo; iz krajev, v katerih sc jc pojavil tak napredek, se je širil dalje in dalje, luko se je raznašalo semen je, o-rožje, pozneje tkanine, baker, bron z menjalno trgovino. In človek se je učil od človeka. Ze Nomadi so posnemali, kar so našli koristnega pri drugih. Čimdalje pa je napredovala civilizacija, tembolj so prehajale lokalne iznajdbe in pridobitve v splošno last. Kdo bi mogel danes dognati, kje je bilo izumljeno prvo kolo, kje prva.motikat Nobeden današnjih kulturnih narodov ue more in silnejši, absoiitnejši in absolut-nešji. IJgojen, okrepčan, poteptan s težko |m*to zdrobi z šelezno pestjo vse, kar m« je na poti. Malo rokodelstvo izdtiuje pod njegovo hojo srednjs obrate uničuje; manjša kapitaliitična podjetja sili, da se stope v velikem kapitalizmu. Mala obrt je že proletarizl' rana. Kjer še za silo živi, se mo ra prilagoditi novim kapitalistič« nim zakonom. Krojaški mojstri stopajo v službo konfekcije in se le še po imenu ločijo od drugih krojaških delavcev; čevljarji prodajajo izdelke tovarn in sc sicer omejujejo le na popravke. Ključavničarji naročajo ključe m ključavnice iz fabrik. O nesamo-stalnosti uradnikov, učiteljev, profesorjev ni treba izgubljati besed ; tudi oni ho hočeš nočeš služabniki kapitalizsia, ki je osvojil državo, dovaja dežele in občine, izrablja militariztm za svoje na mene in sili znanest v svojo služ bo. t Gospodarsko se ločita dva svetova, oba internacionaliziraria po sili razmer. Mednaroden jc kapitalizem iu pod nobeno krinko ne more biti drugačen. Mednarodno je izkoriščanje. Mednaroden jc nasprotnik delavstva, ki produeira, in delavskega ljudstva, ki kon-sumira. Mednarodni so interesi kapitalizma, mednarodni so tudi interesi proletariata. ln kakor je ka pitalizem mednarodno organiziran in še venomer izpopolnjuje svojo internacionalno organizacijo, tako jc tudi za proletariat mednarodna organizacija neizo- sti, nikakor pa ji ne gre tista absolutna veljava, ki jo zahtevajo šovinisti. Nacionalizem ni nikakršen element napredka, ampak je sam po sebi reakcionaren in služi še za krinko in zaščito vsakovrstnega nazadnjaštva. Seveda nacionalisti sami ne žive po svojih naukih ; oni deklamirajo tjavendan fraze in fraze, pa niti ne pomislijo na njih pomen in vsebino. Ce pa bi morali narodi res živeti po nacionalističnih teorijah, bi se moral največji del človeštva vrniti v barbarstvo. Pretirano nacionalno maliko-valstvo je smešno že zategadelj, ker žive ravno oni, ki največ kri-če o narsdnosti, najbolj internacionalno. In drugače tudi ni mogoče. Resnično nacionalni so pravzaprav le divjaki. Ašanti imajo svoje šege, ki se jtopolnoma razlikujejo lic le od vseh evropskih, ampak tudi od arabskih, berber-skih in od šeg drugih zamorcev. Pri Hotentotih teka glavar pomena nag po svetu kakor tsak njegov podložnik. Vsi Eskimi se enako oblačijo, enako stanujejo» enako jedo in pijejo, »o enako nacionalno nesnažni in babjevernl. Papuanca človek takoj razloči «d Japonca, od Evropejca, od zamorca, od Indijanca; razloči g» P° vsem, ker jc od zunaj in od znotraj ves Papusnec. Kdo bi ločil člane evropskih narodov, dokler sami ne povedo, kaj da so? Med Francozi in Itall-jeni kakor med Nemci tn Slovan, .e najdejo okrogle in dolge glave, raznobarvni lasje, raznobarvne o-čl, visoke in nizke postave, fleg-matiki in koleriki, polnokrvnt »n trditi, da so to njegove iznajdbe. Nihče ni poznal Nemcev, Francozov, Slovencev, ko so ljude začeli postavljati kolibe, zamenili les s kamenom, kamen z opeko. Kdor bi hotel biti dosledno nacionalen, bi moral odklanjati vse, kar je tuje ; koliko ljudi bi tedaj smelo sesti na železnico, vzeti knjigo v roko, spati v postelji, oblačiti zimsko suknjo, čitAti na papirju z linotvpom postavljene in na rotacijskem stroju tiskane časopise T Resnično življenje postaja od dne do dne bolj internacionalno. In k iYC. ta uačip se more pospeševati napredek. Nacionalna fra za doni in bobni, ali stvarno ne more preprečiti dejanskega mednarodnega zbliževanja, ki izvira iz razmer in potreb. Zato je ta fraza votla, in le s svojo sugestijo. kateri podlegajo kratkomisel-ni, nesamostojni ljudje, škoduje Medtem ko nam vsak dan kaže to zbliževanje in izenačenje, to naraščajoče internacionaliziranje, ki se opaža celo v jezikih, sc pa širi in poglablja drug prepad. Razlike med Slovencem, Nemcem, Italijanom, Cehom, Dancem kop ne, razlike in stvarna nasprotja med razredi sc pa m nože in pove-eavajo. Mednarodni napredek jc ustvaril kapitalizem. V družbi s privatno lastnino bi bilo nemogoče temeljito izrabljanje tehničnih pridobitev brez velikanske finančne sile, ki sc izraža v kapitalizmu. Ta pa nemore uspevati brez izkoriščanja, zakaj izkoriščanje je njegovo življensko sredstvo. Z izkoriščanjem se redi, z izkoriščanjem pomnožuje svojo moč, pridobiva sposobnost za novo izkoriščanje, in postaja tako silnejši giben pogoj obstanka, napredka In končne rešitve. Vpričo mogočnega socialnega vprašanja, ki pretresa ves svet in odločuje vso bodočnost človeštva, jc nacionalistična fraza malenkosten romanticizem. Ce se pa hoče z njo ovirati mednarodna združitev delavstva, je to zločin. Nacionalizem, ki odvrača delavce od internacionalne organizacije, opravlja vede ali nevede službo kapitalizma. Ce bi to temeljito preudarili o-ni, ki si prisvajajo vodstvo malik narodov, bi se morali ustrašiti svojegfl lastnega početja. Zakaj če je resnica, da so mali narodi kapitalistično slabi, jim preti od kapitalizma pogin, in njih rešitev ni v nacionalizmu, temveč v socializmu. Misleč delavec, ki razume vse premagujoČo silo stvarnih razmer, bo našel v sebi moči za od-por proti frazi, ki ga slabi v boju in mu ne more dati ničesar. V organizaciji pa se bo njegova moč še povcealn. In le če bo rešen kot človek; sc bo mogel rešiti tudi kot član svojega naroda. E. K. POTA BODOČNOSTI.v Zasebna lastnina proizvajalnih sredstev je vir vsem socialnim zlom. Razredno nasprotje je nasta-lo z razdelitvijo človeške družbe v posedujoče in neposedujoče, v gospodujoče in razlaščene. Socialni boj daktira od dobe, ko je močnejši in razvitejši upognil in za sužnjil šibkejšega ter mu zank*, zsl, ds mora zanj delati in biti njemu pod vržen. Z uveljavljen Jem močnejšega nad drugim šibka» mi je bilo odprsvljeno pi nuiti^ enakopravno rsziuerje člov«^^ Na podlagi gosjtodaiske in na. redne razdelitve človeške družbo so se osnovale socialne hierarhije družabna načela in razredni zakoni. Odtod vsa gospodarska, poli. tična in inorslus zla sedanje socialne uredbe. Odtod tisočletni boj mod razlaščenim in zatiranim ljudstvom in gospodujočimi monopol izator ji bogastva, inštitucij in zakonov, tisočletni boj, ki se je že bil v vse obširnejši in silnejši obliki vdavnih dobah človeštva. ✓ Napačno bi bilo misliti, da so socialni boji produkt kapitalistične dobe. Kapitalizem je le podal razrednemu boju smoter, obliko, in cilje, ki so bili zatiranim slojem srednjeveških in prejšnjih dob neznane. Posebni usodni pomen sedanjih bojev med kapitalistom in delavstvom obstoji v dej. stvu, da prestavlja kapitalizem zadnjo obliko izkoriščanja in zatiranje na podlagi razredne razdelitve in da je po dovršitvi kapitalističnega procesa neizogibna zmaga razlaščenega proletariata, ki bode preuredil družabni sistem na podlagi popolne in splošne gospodarske in politične enakopravnosti vseh slojev. Razredni boj ni le produkt kapitalističnega sistema. Vsa človeška zgodovina nam pripoveduje o večnem nasprotju med družabnimi sloji. Od#časa ko so se med orientalskimi narodi osnovale prve organizacije in se bili prvi boji, pa do puntov grškc-rimljanske dobe ter do bojev heretikov in prvih svobodnih meščanov za autonomijo občin, so se že mnogokrat spun-tali narodi. Zastava revolte je zavili rala že mnogokrat nad nešte-vilnimi množicami rebelov; kri je tekla, jcč<' so s<' napolnjevale, na grmadah in vislicah se je žrtvovs-lo puntarje. Mnogo bojev je bilo brezuspešnih, mnogo revolucij premaganih. Boj ni zato nehal. Stari sistemi so se morali umakniti novim. Nove ideje so zavzemale mesto starih nazorov. Spreminjale so sc dobe in razredi, načela in zakoni. Dobi poganstva je sledilo krščanstvo, ki je uničilo grškorimljansko eeaarstvo, doM srednjeveškega krščanstva je st*. dilo, po vekovnem boju heretikov in rebelov, doba renesanse. Feudalizem : je nadomestil patriar-halizcm; kruti dobi feudalizma je sledil po zmagi francoske revolu cije sedanji kapitalistični sistem, ki sc tudi že približuje dovršitv; svojega razvoja. Vsaka doba človeštva ina svoje razrede, svoje institucije in zakone in svoje revolucije Kapitalistični sistem je le produkt vedno se spreminjajočih oblik družabnega razmerja. V avstrijskih deželah prihaja po ljudskem štetju 1910. na 1000 moških v Dol. Avstriji 1046 žensk, v Gor. Avstriji 1077 žensk, na Solnograškcm 995 žensk, na Štajerskem 1006 žensk, na Koroškem 99K žensk, na Kranjskem 1099 žensk, v Trstu 1040 žensk, na Goriškem 961 žensk, v Istri 912 žensk, na Tirolskem 991 žensk, ua Prcdarelskem 1012 žensk, na Češkem 1047 žensk, na Moravskcm 1066 žensk, v fcleziji 1046 žensk, v Galiciji 1038 žensk, % Rokovim 1021 žensk, v Dalmaciji 1000 žensk. Kako se ravna z železničarji.— Pariški list "Petit Parsien" jo dobil iz Bejruta (Prednja Azija) sledeč brzojav: Odposlanci delavcev, po večini Kurdov, pri gradbi Bagdadske železnice so koteli predložiti svoje pritožbo glavnemu inženirju, ki jih jc pa z bičem pognal. Delavci so nato zavzeli sovražno . stališče, rcr so začeli zbirati. Glavni inženir pa je pustil voziti lokomotivo v polni hitrosti proti delavcem, zbranim na železniškem nasipu. Stroj je savozil med delavce, prt čemer je bilo 9 ua mestu mrtvih in 43 težko ranjenih. Mnogo delavcev je v zadnjem trenotku skočilo v reko, da se rešijo plavajoč. Njih večina je utonila. Inženir pa je zbežal v nemški konzulat v Alepo. — Tako se širi kulturo na daljnjem Vzhodu! Delavci spoznavajo kapitalizem najprej v brutalnosti njegovih hlapcev. MMMMMIMMj Stran Ka j ............UMIH trimesečni račun j. s z. od 1. apnu do 30. JonlJa 1914. DOHODKI: April. Prenos ud marca.............t 252.71 Prispevki ¿laaov ............ 412.1*0 Članske knjiiice............. 5.1« Zaaki..................... * ™ Uteratrura................ 7.30 At raj ki in agitacija.......... 2.H5 Komi za tiskarao............ -tt.VS Poravnaaje dolga........... 17.75 (JIuukVv pogreb............. 7.00 Kazno....................10 Skuj»» j.................♦ 748.10 Maj. Prispevki ilano».............$ 3*15.40 lanake knjižice............................4.54 {'lanski znaki ......i................13.18 Literatura....................................2.25 Poravnanje dolga.........................35 Oluraiev pogreb..........................3.75 f Fond aa tiskarn«)..........................154.®7 Vrajena posojila......................75.00 • Kazn................................................2.4« Skupaj................$ «21.90 Junij. Prispevki ilanov............$ 344.00 ('lanske knjiiice . . . ..............2.45 Znaki..........................................5.35 Uteratura................................5.00 Fond za tiskarno........................D4.5H Vrnjena poaojila........................70.00 Razno . . ............................12.30 Kkupaj t 533.68 Mkupaj dohodkov ...... IZDATKI: April. Htranki za «Manarino . . . Držav, organizacijam za literatura ........... Agitacija in fttrajki . ... Tiskovine ............ PoAtnina n exprès..... Glumcev pogreb...... Plaie................ Posojila............. Urad potreb*«"-i ne ..... $1893.68 «•lui 102.00 102.00 3.50 5.00 54.50 15.28 32.30 09.70 75.00 3.25 the diatriet court) je Charles 11. Cordray. Na iclanovnici hodo za ta mesto tri imena i Charlc« li. Cordray. Andrew J. Currau. Dan. 11. Woolley. Woolley je repblikauec, Curran demokrat in oha sta advokata. Oordray je socialist in prvi delavec, ki kandidira v okrajuC ■raw-ford za okrajnega sodnika. Cor-dray je kandidat delavcev in ne kapitalistov in njih podrepnikov. Dolžnost veže vaakega delavca, da se dne četrtega aVgusta udeleži prvih volitev in glasuje za delavskega kandidata — Cordray-a. Delavci moramo stremiti za tem da iz javnih uradov izpodrinemo kapitalistične privržence in jih nadomestimo z našimi brati — delavci. Volilni listek zadene hujše kapitaliste kot krogla iz puške-repetirke, ako ga oddamo za socialistične kandidate. Delavci! Dne četrtega avgusta vsi na volišče! A. R. Vsega denarja v cirkulaciji je okrog dve iniliardi v naši republiki. Ta denar je bil posojen in ponovno posojen najmanj devetkrat in delavsko ljudstvo pa plačuje — potom javnih ali trust-nih bondov — devetkrat obresti. Pa se delavci še čudijo, zakaj so revni. DELNIČARJEM JUOOSL. ZA DRUŽNE TISKARNE NAZNANJE. (ilasoui seje direktorija J. Z. D. z dne 18. julija t. 1., se vrši dne 22. augusta ob 8. uri zvečer v prostorih Radničke Straže, 1830 So. Racine A ve., Chicago, lil.,. Občni zbor delničarjev. Na dnevnem redu bo razpust zadružne tiskarne in prepis na J. S. Z. Direk torij. Skupaj...........;.....* 403.73 Maj. •Stranki za članarino........$ 91.35 Držav, organizacijam za prisp. 91.35 Tiskovine.................. 12.00 PoAtnina in ezpres.......... 10.15 Poaojila................... 75.00 Plače..................... 30.00 Urada« potrebWine . . . ....... 1.54 Fond zvez. tiskarae......... 376.15 Skupaj................$ 687.54 Junij. Stranki za članarino.........$ 85.75 Drž. organiz. za članarino..... 85.25 Plače..........................................24.00 PoAtnina......................................10.00 Literatura................................13.00 Fond zvezne tiskarne................176.48 Posojilo....................- 70.00 Skupaj................* 474.48 Skupaj izdatkov .... ;......#1625.75 Skupaj dohodkov ,.$18f3.«8 Skupaj Izdatkov . ..$1625.75 V blagajni dne 30. junija 1914.$ 268.93 Imetek. Blagajna dne 30. junija......$ 268.93 Klubi dolgujejo zvezi ........ 102.72 Skupaj imetek ............$ 371.65 Dolg. Zveza dolguje glavnemu stanu.$ 96.81 «'isti imetek dne 30. junija-----$ 274.84 Alex Suftnar, gl. tajnik. Za nadzorai odbor: M. Mavrich, 1. r. Nik Hinich, 1. r. , Yale, Kansas. Bratje delavci v okraju Craw-ford ! Prve volitve so pred durmi in vršile se bodo dne tVtrtega avgusta. V volilnefn boju si bodo stale nasproti štiri stranke: delavska ali socialistična stranka na eni strani, na drugi pa tri kapitalistične stranke s tremi različnimi imeni —republikanska, demokratska in prog res i s to v ska« ki pa tvorijo v resnici eno stranko. Prve volitve se vrše, da se no-ininira kandidate. Zato vprašajo vsakega volilca na volišču, za katero stranko bo glasoval. Ali to velja za druge kandidate, nikakor pa ne za kandidate, ki kandidirajo za sodniška mesta. Za sodniška mesta bo posebej glasovnica (ju-dical ballot), na kteri bodo kan-didatje vseh strank za mesta sodnikov. Kapitalistične stranke se boje probujajočega delavstva in delale so nato, da se sprejme zakon, da na glasovnici za mesta sodnikov ne bo tiskano poleg imen kandidatov, h kateri stranki pripadajo. Kandidat socialistične stranke za okrajnega sodnika (judge of Naznanilo. Naznanja se vsim klubom in so-drugom, kateri so kupili srečke za piano (glasovir), da se je srečka-nje vršilo v nedeljo 19. julija Vzdignjena je bila srečka št. 18<», katero je lastoval sodr. Matth Ur-bas, član kluba št. 62 v Youngs-town, O. Socialistični pozdrav. J os. Šestok, tajnik. % Milwaukee, Wis. Jugosl. socialistični konferenčni odbor št. 4 za Wisconsin, poziva tem potom vse tajnike posameznih klubov v Wis. na redovito konferenčno sejo, katera w> vrši v nedeljo dne 2. avgusta ob pol desetih dopoldan v prostorih kluba št. 35. na 481—54. avc., West Allis, Wis. Sodrugi tajniki, kakor tudi drugi člani naj vzamejo karo na 54. ave., od koder naj krenejo eden block proti severu. To je zelo važna seja, zato apelirani predvsem na vso tajnike tega konferenčnega področja, kakor tudi na druge člane, da se te seje polnoštevilno udeleže. Na sejo pride tudi eden sodrug iz Oiicage. S socialističnim pozdravom Thos. Stepich, tajnik. Chisholm, Minn. Tem potom se naznanja članom jugosl. 8oc. kluba št. 22, da se vrši prihodnja klubova seja dne 2. avgusta ob 9. uri dopoldan v navadnih prostorih. Na dnevnem redu je za rešiti več važnih stvari. Pridite vsi. D. Zobec, tajnik. Naznanilo. Johnaton, Pa. Tem potom naznanjam članom društva "Zavedni Štajerc" št. 9 S. D. P. Z., da se je na redni mesečni seji dne 19. julija sklenilo sJrdočc.- Član, kateri rodno ne plača mesečnine, jr» suspendiran. Kateri je pa slučajno v finančnih zadregah, naj se pa obrne na spodaj podpisanega tajnika. Prosim Člane, spadajoče k zgoraj omenjenemu društvu, da ne prezrete teh vrstic. Andrej Dobnikar, tajnik. Vabilo. na piknik, katerega priredi društvo 'Zavedni Stajcre" št. 9. S I). I1 / Ine 9. avgust" t. !. Tem potom se uljudno vabi vsa društva iz Johnstown-a in okolice, da se tega piknika polnoštevilno udeleže. Ob priliki vam Vaš po-set povrnemo. Vstopnina za mož-ke je #1, dame so vstopnine proste. Točilo se bodo sveže pivo, in za dober prigrizek bode skrbel ODBOR Opomba, ("lani, kateri se ne udeleže tega društvenega piknika, bodejo plačali vsak po $1 v društveno blagajno. Ta zaključek je ve-ljaven tudi za tiste, kateri imajo potne liste. Izvzeti so le bolniki. Piknik je namenjen v pomoč društveni blagajni. Andrej Dobnikar, tajnik. Ce bi imel ti; prijatelj, farmo vredno in bi šel k bankirju za posojilo $20.000, ali#>i te ne brcnil, da bi se devetkrat prekopicnilf AU kljub temu se je to zgodilo. Sto največjih kapitalistov v Zed. državah ima posestev v vrednosti 200 milionov, toda dobili pa so kredita v znesku 20 miliard. In zato jini pravijo — finančni vele-umi! V zadnjih tridesetih letih je bilo na ameriških železnicah ubitih 50.000 oseb, poškodovanih pa blizo en milion. Tri četrtine vseh teh nezgod bi se lahko prepečilo, ako bi železniške družbe skrbebi za varnost pasažirjev tako kot skrbijo za dividende. Ampak ljudje vse te stvari hitro pozabijo. . . Sužnji jekla v (larv. Ind,, delajo šest dni v tednu v pravem peklu. Da pa sužnji tudi sedmi dan, ko gredo v cerkev, ne poza bijo na pekel, je car jekla, Gary, dal petdeset tisočakov popom, da jim slikajo še večnega vraga, kot je v tovarnah. Ubogi sužni! Stara, bolna Avstrija bi rada vojno s Srbijo. Z drugimi besedami Avstrija bi rada izvršila atentat nad celim srbskim narodom, kateri bi bil milionkrat bolj ostuden in zločinski kakor je pa bil sarajevski atentat. Sarajevska atentatorja bota mogoče obešena — kakšna kazen pa čaka Av stri jo T Začasno uredništvo pri "Pro-letarcu" je prevzel aodr; Frank dava. Bradley -Smithfield, O. Ker sem bil očividec, me vež« dolžnost, da sporočim javnosti bolj resnična poročila glede štraj-karskih izgredov v tukajšni pre-mogarski naselbini. Tukajšni kapitalistični listi pišejo z debelimi črkami, da je bil »herif in trije njegovi pomočniki zbiti na tla in pretepeni od štrajkarjev in da so slednji prvi začeli streljati na pomožne šerife. Vse to je najgrša izmišljena laž od strani kapitalistov in njih backov. Vzrok do iz-redov je to le: pogodba dovoljuje delati ob tem času istim, kateri o pravljajo delo, kot pump men in timber men, nikakor pa ne ske-bom brez unijske karte, katerih dela tukaj sedem. Dne 15. julija, ko so odhajali zamazani skebje na delo v spremstvu dveh oboroženih biričev, se je zbralo pri rovu ka kih 30 žensk, ter jih nagovarjale, da naj pustijo njih umazana dela. Ti niso hoteli slišati poziva od žensk, nakar so jih s krepeleem pognale v beg. Drugi dan 16. julija zjutraj so se zopet skebje odpravili na delo, seveda to pot je bilo videti do 30 deputijev. Žen ske se zopet zberejo skupaj po številu 50 in korakajo pred kom panijsko prodajalno, da bi preprečile skebom pot do rova — a brez uspeha. Okrajni š«'rif upraša ženske, kaj da hočejo, odgovor <>d žensk je bil, da nepustijo, da bi skebi opravljali unijskn tlelo, nakar je vodja in njegova banda si lotna naskočil ženske, začeli so jih suvati sem in tje, nakar so isti začele s krepeleem udrihati po silnih deputih. Kden je bil Ishko ranjen, izmed žensk sta bile dve, ena preefrj težko ranjena, nakar je za čela deputska druhal kar na slepo streljati med štrajkarje. Kakih 50 strelov je bilo oddanih, k sreči ni bil nobeden rajen. Deputiji se iz govarjajo, da srno štrajkarji prvi streljali, potem še, le oni. Odločno sem proti tej laži, resnično povem, da niti enega strela niso oddali Štrajkarji. V stavkarskih okrožjih je večina stavkarjev v pomanjkanju, posebno družinam preti lakota, do-sedaj amo dobili samo $7.50 podpore. Cul sem, da imajo v prihodnjem za izplačati nekako po 61 c podporo in to pa le istim, kateri so najbolj potrebni. Naj omenim še, da so deputi a-retirali brez pravega vzroka 28 štrajkarjev in 3 ženske, seveda so jih pontavili pred visoke varščine. Ti lopovi »o nastopili proti nam ravno s tako krutostjo, kskor proti naši m bratom v coloradskih šotorih. Naš |Hištni upravitelj v kompanijski prodajalni se je toliko spozabil, da je zapustil svojo službo v poštnem uradu, ter hitro namazal svoj avtomobil in pričel voziti guu mene proti nam, to vse pod krinko naše 'Coal Company\ Rojakom pa odsvetujem, da bi sem hodili /.a delom, dokler se ne urede razmere med delavci in kapitalisti. Tukajšna 'United States Coal Co.' je ena najbolj nasilnih in izkorišča svoje delavec, kjer jih le more. Vsega tega so pa delavci sami krivi, ker ob času volitve ne oddajo svojega glasa delavskemu kandidatu socialistične stranke. Dokler hoderuo še verovali v čudeže vodiške Johancc in v Kranjske Janeze, toliko časa ne pridemo iz sužuosti kapitala in njih podrepnikov. Pozdrav vsem zavednim delavcem in štrajkarjciu sirom Amerik«'. Fr. (luna. (Op. n red. Napad na uradnike "IT. M. W. of A." smo izpustili. Ako imate ncovrgljivc dokaze, da je v uniji graft, potem je Vaša dolžnost, da ga iztrebite.) SSNW6 (Havatov tlvljenskl baissa.) Dragocena tonika za rabo v slučajih, katere apremlja splošna slabost, slabo krv-nost in Želodčne neprilike, kakor Zapeka, neprebava, slaba prebava in otrpla Jetra. Svojo iiiMiiosi ai )• pridobilo Pomaga ustroju pravilno izvrševati svoje delo. Pospešuje hitro okrevanje po dolgotrajnih boleznih. Pomaga krvnim celicam pomnoievati ae. Podeluje moč in hrana, katero oslabeli ustroj nujno potrebuje, radi tega je velike vrednosti v slučaju ponavljajoče mrzlice. Cana 70 cantav. V vaah lekarnah. Omantto Severa* Balaam al Lila. Kajliluo "žtftodtns BoUmi" pulljamo sastonj n« uhUnn)«. Regulator zoper bolazni navadna iENSKE kadlja mk mlada ali SpV6rd S pa fes fc*U pri Istlk rnmW ^^ V €M O (Severov Regulator) izborno tomdno zdravilo zoper bolazni navadna njanamu spolu Cana $1. V lekarnah ZahUvajU Savara'a Regulator. Knjižico "Zdravja za Zanaka" polijemo zaatonj na zahUvanja. Kadar potrebuj«*» »drsvila, vpralajto s* Severov» In (lajto. da Jih dobite. Ako vas lakarnar m mor« ulollU uuuillM jih od nas. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA Meadow Lands, Pa. Odločite mi mali prostor v našem delavskem listu, katerega zavedni delavec najrajše rit«. Delavske razmere so pri nas popolnoma slabe. Po tukajšnjih naselbinah premogokopi obratujejo po 2 ali 3 dni na teden, nekateri pa popolnoma počivajo. Tovarne tudi prav malo delajo. Toraj ne svetujem nobenemu, da bi prišel semkaj dela iskat, ker se ga težko dobi. Društvo "Jutranja Zarja" je izgubilo v kratkem času 2 člana. Prvi je bil Henrik Kristian, rodom nemški Poljak in tukaj zapušča žalujočo vdovo. Pykojni Kristian je bil zaposlen na Meadow Lands premogovniku. Dne 11. junija je šel še zdrav in vesel na delo, ob 9. uri pa je bil že mrtev. Postal je žrtev kapitalizma. Društvo "Jutranja Zarja" št. 29 niu je nabavilo krasen venec in sprevod k zadnjemu počitku. — Drugi je umrl Frank Ukinar za je-tiko po bmesečni bolezni dne 14. julija. Bil je zvest član društva št. 29. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in «Iva nedorasla otroka v starosti 1K in 6 mesecev. Društvo ga je a«'ve«la v lepem spovodu spremilo na njegovej zadnje j poti in tudi tukajšnji socialistični klub št. 118 v Canonshurghu in pozabil nanj. Nabavil mu j«' krasni venec z napisom: "Zadnji pozdrav od zavednih". Pogreba s«» j«» ude-ležilo tudi več sodrugov.. Sporočiti moram tudi, da imamo tu«li pri nas Kranjskega Janeza. Ta Janez je dušni pastir v Canonshurghu, kateri ni hotel pokojimga Ukmarja v cerkev spremiti, menda zato, ker ga kot zavedni delavec ni hotel pred smrtjo rediti. Ta lenuh v duhovskeni ovratniku se je proti meni izrazil, pred malo preveč izgovoril, kajti ko sva hot«'la z nekim tukajšnjim rojakom iti ven, naj j«' hitro nazaj poklical in uprašal, kedo da bode plačal pogivb. Toraj tako se drla za boga. Po mojem mnenju bog ne potrebuj«' «b-narja in lic nosi nobene malhe, kakoršn«1 imajo naši prečastiti. Uospod j«1 mislil, da bode «lobil $25, ampak dobil bode pa samo $10 in sicer $.r> za zemljo in $5 za tista «Iva, ki sta grob izkopala. Ako pa bode še kaj g«ivo-ril, potem pa ne «lobi nič. Konen«) naj zmlostuj«' za «lanes, ako pa ne bode tega dovolj — pa š«' pridem. Pozdrav zavetlnim delavcem in delavkam, Prolearcu pa mnog«» uspeha. Jože Bizjak. Listnica. K. Oorenc, Fort Smith, Ark. F. TrČku hoili list re«ltio na pravi naslov. Vprašajte na pošti. Po-zdrav! J. Peric, Kveleth, Minn. Ste vilko prenare«lili, upamo «la boste s«»«laj dobivali list redno. Tony Kužnik, Collinwoo«!, O.: Za Jsk. Potočnika, naročnika za stari kraj ste pozabili poslati naslov. Pošljite ga. Pozdravi Pazile na ta ovitek! Ničvredoe ponaredbe slavnega Pa i o ExpeUtrja dobite cesto ako niste pa-zni. Pazite na sidro io ime Richter 25c in 50c pri vseh dobrih lekaroartUi F. Ad. Richter & Co« 74-80 Washington St., New York, N, Y. V\X\\\\\\\\\\\\\X\XX\\\\\X\X\X\XX\\X\XXX\Vk\XX\X\X\\X\XV I FOTOGRAFIJE \ jtiajfinej&ega dela, najsibo ienitovanjske, društvene ali družinske, vedno dobro in okusno izdeluje Ivan Vcclik PRVI HRVATSKI FOTOGRAFIST 1634 Blue Island Ave., med 18. In 16. ul^ CHICAGO. ILL. Z vsakim tucatom slik damo krasno darilo. Telefon: Canal 2509. \\\\\\\\\\\\\\W\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\A\\\\\\\\\\\\\ K Kako je umrl avstrijski prestolonaslednik CESARJEVIČ RUDOLF? To nam opiauje pravkar iziila velezanimiva knjiga: ŽivlM na avstrijskem dvora. Grofica Lsriah. »ortKlnU» wmrta •r.trij.k« emmmricm ElUabet*. Jt pr«l Md»vnim iuorn obivila^vo* »pomin« «s t.višnja. - V.pnio tra«tf na usoda to «uian.ca na praatolu in uio na t n aimrtl njanaaa aina. «wt*. Hudoba.), «sbud.to t. kmjwm V^pd^T kanako ran.manj«. V Avatrijl Je prapovadana. ZakajT Kar J« najti ▼ nj«J *sa .ntimnoati. "nTav.trij.kem Jvoru. Grofica Lariah pil» o 8m«ti itttpoura toraj o pradmatu, o kataram sa ja napisalo im oala kup« k nji«. D« j« njaoo pisanja »arodoatojno. o tam svado«! njano Ima. K«. J. tkk*M sa m*,. - 0hIhsM«^^^i^TTÎSl^fL oSm 144 M trn tri Mk. m aUDOUA l> § Cana knjigi • poštnino vred 1.— dolar Danar poiljlt* v rakomandlran«m listu stil polt Montjr Ordar. NAROČILA JE NASLOVITI NA: John Putrich, 520 E. 77 St. Boi 20. New York Cily^, Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 2116-50 Blue laland Avenue, Chlcago. II.. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni + »»»♦♦♦♦♦o ♦ »« o o L/" A DAR potrebujete društvene po-trebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike predmete zastonj. Vse delo garantirano. 'MMMHOMMM»Mt»»M»MMIMMMMTlJ—> M. juuwm mL Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kan». Podpreds.: JOHN GORŠEK, Box 211, W. Mineral, Kana. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, breezy Hill, Mulbarry, Kan» Blagajnik*: FRANK STARČlČ,Box 245., Mulberry, hau* Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac. K»**. NADZORNIKI: •• PONGItAC JURŠE, Box 207 ltdley, Kan«. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kana. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, It. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans. Pomožni odbor: FRANK SELAK, Box 27, Frontenac. Kans. JOHN M1KLAVC, Box 227, Frontenac, Kans. dprejtunna pristojbina od 16. do 40. leta znaša $1.50. Vaj dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. Razno. Centrala srbskih strokovnih organizacij v Belgradu poroča : Naše gibanje še ni prišlo v pravi tir. Kriza, povzročena vsled vojne in njene posledice, prevladuje še vedno vse naše javno življenje. Na velike zapreke naletimo povsod, kjer hočemo ¡znova oživeti naše organizacije. Demobilizacija je le delna, le nekaj rezervistov je odpuščenih. Ali oni, ki so jih poslali na dopust, niso odpuščeni, temveč so oproščeni le za šest tednov otl vojne službe in po preteku teh šestih tednov bodo zo-pet vpoklicani. Taka demobilizacija pa seveda silno ovira naše tlelo. Vojna je zbudila v ljudstvu veliko nevoljo, ali šolanje negotove razmere tiiso ugodne za velikopotezno tlelo in ljudstvo je zelo malodušno. Naše časopisje pa se setlaj širi po vseh krajih prav močno. Število čitatcljev strankinih listov je naraslo po vseh krajih od 20 do 100 odstotkov. Žal, tla je padlo število članov naših strokovnih organizacij otl leta 1912 za polovico. Stari, še živi člani, so seveda zopet v organizacijah. Le strah, da botlo morali zopet v vojašnice, zadržuje normalni razvoj naših stro-koMiih organizacij. Skrajno slabe življenske razmere so zbudile pri nekaterih strokah staro bojevitost. V zadnjih dveh mesecih smo imeli tri stavke in pet tarifnih gibanj. 246 delavcev se je udeležilo teh akcij. Gre za zvišanje mezd od 10 do 30 odstotkov in za skrajšanje časa za poldrugo do pol-tretje ure. Razen enega gibanja so delavci povsod zmagali. 5. decembra so zastavkali bel-gtajski tiskarski pomočniki.Stavke se je udeležilo 364 delavcev, delavk in mladostnih delavcev. Zahtevali so povišanje tedenske mezde za odrasle delavce po 2 franka na teden.Tiskarniški podjetniki so pa hoteli tarifno pogodbo poslabšati, kar se jim pa vsled solidarnosti tlelavcev ni posrečilo. Delavci so zmagali. Prav ugodno pa se je pričelo razvijati gibanje med rudarji in sicer, kakor je čudno — kot po-sledica svobode v vojni. Naši i so imeli v vojni več svo- podjetnike so naši rudniki neprecenljive vrednosti, delavcem pa se godi kakor v Sibiriji. Statistika izkazuje namreč, da znaša povprečna letna mezda niših rudarjev 390 frankov! Pri delnih izporih niti mezd ne izplačujejo. Vlada se ne gane, če jej naši poslanci dokazujejo še tako strašne reči iz rudnikov. Zadeva je že rešena, delavec je mrtev, to so ministrski odgovori. r inlay hode kakor državljani. prej kot delavci in Pred vojno so bili vsi naši organizatorični .poizkusi meti rudarji brezuspešni, ker je vlada izdatno podpirala rudniško podjetnike v njihovem strmelje-nju proti organizacijam. Med vojno so pa imeli naši agitatorji v vojaški suknji prav mnogo u-speha med rudarji. Pri obleganju Odritia so govorili naši rudarji le o socializmu in z listki so napravi jal i glasovanje za in proti socializmu. Totla skoraj vsi glasovi so bili za socializem. Sedaj pa vlada nad rudniki nekako izjemno stanje. Več kakor 10 organizacij je že razdrla policijska sila, pobrala njihovo premoženje, zaupnike pa utaknila v ječo. Rutlniške tlruže vabijo setlaj Ma cedonce in jim obljubujejo mezde po 3 do 5 frankov. Pri izplačilu jim pa dajejo po 2:20 do 2:50 frankov. Mnogo lačnih Ma cedoncev beži zato iz dežele. Za francoske in belgijske rudniške Sijajni dokaz o koristi strokovnih organizacij doprinaša statistično poročilo, katero je nedavno tega objavil statični urad Združenih držav. Kakor poročilo pravi, se jč vsled delovanja strokovnih organizacij v 40 strokah v 39 najvažnejših industrijalnih krajih skrajšal delovni čas in povišalo plače. Posebno očitni so uspehi pekovskih delavcev, njihov poboljšek na plači znaša 22 do 41 odstotkov, delovni čas pa se jim je skrajšal otl 6 do 17 odstotkov. V primeri s povprečnimi plačami, z dne 15. maja 1907 so se do IS. maja 1912 v sledečih strokah delavcem plače povprečno zvišale, in sicer: tiskalniškim pomožnim delavcem za 22:6, tiskarjem /a 21. delavcem v cement-nih tovarnah za 17:5j pomožnim delavcem v eemetnih tovarnah za 16:2, slikarjem za 12:6, kleparjem za 12:9. inštalaterjem za 13:1, inštalaterskim pomožnim delavcem za 15:1, kovačem za 16:5, kotlarjem za 16:5, knjigovezom za 16:8, forntarjem za 11:1, pomožnim delavčevi na stavbah za 17 :5, železo konstrukcijskim delavcem za 11/1, strojnikom za 9:8, zidarjem za 5:5, tesarjem za 11:1, stavcem za 14:8 odstotkov itd. Železničarsko gibanje v Nizozemski. — Organizacija železničarjev in cestnih železničarjev dobro napreduje. Število članov je otl marca 1913 naraslo za 1700, tako da šteje organizacija sedaj 3600 članov. Skupno število železničarjev in cestnih železničarjev Nizozemske znaša približno 45.000, ki so po večini* indiferent-ni, deloma pa organiziranih v verskih organizacijah. Mnogo jih je organiziranih po kategorijah. Takih organizacij je okoli dvajset. — SI. majeni 1914 so stopile v veljavo nove zakonske določbe' glede na delovni čas. Najdaljši delavni čas za strojno osobje je določen na 280 ur v 28 dneh (doslej pri vsem osobju, izvzemši prožne delavce, 168 ur v 14 dneh); za vlakosprentno o-sobje se tL>lovni čas določa na povprečno \l ur na dan in je preračunan tud i za 28 dni. Najdaljši' v enem dnevu znaša lačunanje službenega dnevni podlagi se je željo uprav. Izmed eas služben 16 ur. Prt časa na 28 sprejelo n osobja vse hajale pr da je m nje anket. organizacij pa so pri-ožbe s tem uspehom, lister zagotovil sklica-ki ima preskusiti no- vo uredifev Socialisti, zbrani na državnej konvenciji v Baltiniorc, Md., so sklenili, da napravijo obsežno agitatorično delo za jesenske volitve. Sodr. Charles K. Devlin-a so nominirali za "zvezinega" senatorja na socialističnem tiketu. ADVERTISEMENT Jugosl, Podporno Združenje "SLOGA" Sedei: Milwaukee, Wis. OLAVNI ODBOR: Predtedoik: Martin Ropp, 450 8. Pierce St., Milwaukee, Wig. Podpredeednik: Frank Zakrajifk, Boa 445, Qraftown, Wig. I tainik: Frank Matitx, 311 Madigon St., Milwaukee Wig. II tainik (zapig): Johan Krainc, S71 National Ave., Milwaukee, Wig. Blagajnik: Frank Banko, 5048 National Ave., West Allig, WV NADZORNI ODBOR: I Predgednik: Matevft Anglic, 415 Florida St., Milwaukee, Wig II. Anton Ton»in*ek, 283 Heed St., Milwaukee, Wig. HI. Johan Turk, 445 — 54. Ave., West Allig, Wig. IV. Martin Jelenc, 289 Mineral St., Milwaukee, Wig. V. Frank Cirej, 458 National Ave., Milwaukee, Wig. VI. Johan Oevirk, 274 Grove St., Milwaukee, Wig. VII. Johan Herga, 5035 Sherman St., West Allig, Wig. v POROTNI ODBOR: Matija ftiuienc, 444 Park St., Milwaukee, Wig. Josip Jauelii, 423 — 53. Ave., Weet Allig, Wig. Frank Robida, 268 — I. Ave., Milwaukee, Wig. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. P. Langland, Stumpf k Langhoff Bid«., Grove 8t. It National Ave. Milwaukee, Wig. Seje go vgaki ¿etrti torek v inesecu. BORYSLAVA. / Vsaka ped zemlje je tukaj prepojena z delavsko krvjo." Tako je ob priliki stavke bory-slavskih rudarjev pred desetimi leti zaklical sodrug I)aszynski na nekem shodu. In tako je zares. Veiika stavka leta 1!KH je nepričakovano razkrila razmere, v katerih žive boryslavski rudarji, da je v Široki javnosti nastalo veliko začudenje, med podjetniki y>a velika zmeda. Kakor iz temine pekla so prišle na dan stvari, ki bi bile v sramoto azijaskim barbarom. Uprav škandalozne reči same so takrat sicer prišle na dan, toda rudarji sami so v peklu ostali. Poteči je moralo celih deset let od tega ča sa, predno so v pravem pomenu besede popolnoma zasužnjeni rudarji prišli do spoznanja, da ta« ko ne more iti dalje. In tako je prišlo, da je dne 4. t. m. poteklo ravno štirinajst dni, od kar se delavci jam za zemeljski vosek delniške družbe "Boryslaw" vsi kakor en mož nahajajo v stavki. Kdo je kedaj. le količkaj slišal f> delovnih razmerah jamskih delavcev v Galiciji, se ne more na-čnditi, da je bilo sploh mogoče, da so ti delavci v teh, človeku najbolj nedostojnih razmerah, toliko časa mogli vztrajati. Zgodovina boryslavskega rud-ništva za zemeljski vosek je v istini pisana s krvjo. V prešn^ih letih se je na Boryslavskem pridelovalo zemeljski vosek le v malih jamah, brez vsakojakih tehničnih naprav in pripomočkov. Mnogo večjih in majših posestni- kov so kar na dvorišču svojega posestva ali pa zraven svojih hiš otvorili jame, v kateVih so jeli pridelovati zemeljski vosek. Kot priganjača, upravitelja in 4'blagajnika", obenem, so ti posestniki nastavili običajno človeka, ki je bil za delavce v teh "domačih" jamah pravcata šiba. Ke-k rut i tal i so &e ti "blagajniki" iz nič vrednih barab in vsakovrstnih zločinov zmožnih kreatur, pohajajoče iz židovske sodrge v I)rahobyeu in Boryslavi.. Tak gavren je bil pri takem domačem podjetju kakor rečeno vse v eni osebi, "blagajnik" in obratni vodja —- on je "izplačeval" delavcem plačo in prejemal od delavcev tudi plačilo za prenočišča, živež itd. Skratka, trdo zasluženi groši otopelih jamskih delavcev so iz enega "blagajnikova" žepa romali v drugega. Zlodeji so namreč znali ravnati tako, da jim je bilo le redkokdaj kaj izplačati. In ker, kakor rečeno, ni bilo nobenih tehničnih naprav, so delavce spuščali v jamo jn zopet vlekli iz jame po vrveh. In gorje tistemu delavcu, kateremu je tak "blagajnik" dolgoval"večji znesek zaslužka. Zelo pogostoma se je namreč dogajalo, da je nevidna roka prerezala vrv tako, da je dotični delavec mrtev obležal na dnu jame. Na ta način se je blagajnik iznebil težke skrbi, kaKo naj dotičnemu delavcu večji preostanek zaslužka zaračuna z a žganje, kruh, slanino in preno- v • v y • eisce. Oblastnije so vpričo takega hudodelskega početja omenjenih barab dolga leta mirne vesti eno- stavno držale križem roke. Toda, kakor povsod, so se med tem časom tudi tukaj pojavili kapitalisti, ki so se kakor lačne hijene vrgli na to mnogo obetajočo panogo rudništva. Pričelo se je pridelovati zemeljski vosek na moderen način. Veleprodukcija zemeljskega voska pa je rodila tudi velepremoženja posameznih podjetniških rodbin, kojih glavarji so Feuerstein, Gartenberg, See-mann, Sehutzmann itd. Sploh na Boryslavskem danes ni več tistih posestnikov posameznih malih jam za zemeljski vosek. Na mestu teh danes tamkaj gospodarijo rudniški magnatje in rudniške delniške družbe. Na eni strani tiha, nepokopa-na, po imenu neznana trupla mrtvecev, na drugi strani velikanske kenšje palače magnatov vojska v l)rohobyču — so nemi sve-doki onih časov. Sele po preteku mnogih let so začele oblastnije zahtevati, da s»> za vsako jamo morajo nabaviti in urediti primerne naprave, ter da je za vsako jamo pri njej prijaviti odgovornega in zmožnega obratnega vodjo. Mali jamski o-brati so izginili popolnoma. Vsa produkcija zemeljskega voska j« do tedaj prešla v roke neke ga liške banke in pa v roke utvo-rivši se delniške družbe "Bory-slavv", Kočno so se pod vodstvom banke avstrijskih dežel obe pod jetji pred nekaj leti združili i eno podjetje. Pre par meseci pa je ta banka neki skupini špekulantov, kateri stoji na čelu neki Arpad Csonka, akcije družbe Bd rvslavv v vrednosti 4 milijonov prodala za 3 milijone kron. Toda navzlic velikim tehničnim izpremcmham in kapitalistične mu napredku je prfložaj bory slavskih jamskih delavcev ostal vedno slab. Na boryslavskein jih na eesti vsakdo takoj poznat. Nji hovi bledi, rumenkasti obrazi, vpognjene postave, vpadle oči in negotova hoja, vse to so znajti, k nikoli ne varajo. Delo v globoki ni, ki ga ti delavci opravljajo o< mladih nog, zapušča vidna znamenja na njih. In tako ti možje s svojimi številnimi družinami stanujejo v temnih, ozkih, zaduh lih in skrajno zanemarjenih ka sarnah in ako so vrhu tega plače teh delavcev tako mizerne, da niti za najpotrebnejše nt* zadostujejo tako, da malim otrokom niti mleka kupiti ne morejo, je s tem povedano vse; in ni treba nadalje razlagati, da se nad tem delavstvom vrši neodpustljivo socialno hudodelstvo. Cisto naravno je, da v takih razmerah, ko ena generacija predčaano izumira, nosi mla š< •lina v svojih slabo prehranjenih telesih že kal uničujoče smrti. Ne oziraje se na obupni polo-aj, v katerem se to delastvo na- laja in ne upoštevajoč grozno, naravnost strašno njegovo bedo, so ga mogočneži banke avstrijskih dežel po dolga leta z železno >estjo in s poživinjeno surovostjo tiranizirali in tiščali k tlom. Vsako svobodnejše gibanje so z neverjetno brutalnostjo znali v 57 91 46 39 29 34 1 29 DOHODKI: Aiieamriit ...................................$1,739.50 Pristojbina ................................. 48.00 Rezervni »klad .............................. 155.45 Potni, prentopni listi, ter oporoke............ 5.00 Znaki in «plačilne knižice....... ............ 3.00 Skupaj .............................♦1,950.95 Prenos od m. "Marca 1914.....................12,063.70* Skupaj . . ...........................14,014.65 Obresti po 3'/r na hanknh..............:.... 70.13 Obresti pn y/r na zemliAčih................. 75.00 Dohodki glavnrga urada .................... 100 Vse^a skupaj...................... ♦14,160.78 IZDATKI: Bolniška podpora . 1'smrtnina....... Izdatki iz rezerve. Za plavni urad . .. .589.80 951.20 4.50 28.45 606 V PREGLED: Dohodki do 30. Junija 1914..................♦ 1,950.95 I/dat ki do 30. Junija 1914................... 1,573.95 Preostanek ........................$ 377.00 Prenos od m. Marca 1914.................... 12,063.70 Skupaj ...........................".♦12,440.70 Obresti in drugo............................ 146.13 Vseffa skupaj.......................$12,586.83 NA OBRESTI NALOŽENI DENAR: Na German American Banki................$ 1,035.05 Na Marsholl Ilslley Banki................... 2,424.94 Na čekovnem računu na West Allis State Banki ............................ . 126.84 Posodilo na žemljicah .............'......... 9,000.00 Skupaj ...............................$12,586.83 SVOTA RAZDELJENA V BOLNI AK I. Fsmrtninski in rezervni sklad (fond): Bolniški skia.I 30. Junija 1914............$ 6,">96.43 Skupaj ♦ 1,573.95 V PROMETU: V znakih in drugo. 107.25 1'smrtninski sklad 30. junija 1914. Reaervni sklad 30. Junija 1914..... Skupaj..................... V prometu ...................... 4,882.62 1,107.78 ♦ 12,586.83 107.25 Vsojr skup ♦ 12,694.08 FRANK M ATITZ, tajnik. Podpig in potrdilo nadzornega odbora: Matevž Štiglitz (predaednik), Anton TominAek, Johan Turk, Martin Jelene, Frank Cirel, Johan Ocvirk in Johaji Utrga. DEBS OBSOJA I. W BÜTTE. W V Denver, Colo. — Sodrug- Kuge-ne V. Debs je pismeno pozdravi delegate na konvenciji W. F. of M. in obenem izrazil, da odbrava stališče Moyera, katerega je zad nji zavzel glede homatij v Butte Mont. Končno sodrug Debs obso ja kolovodje pri I. \V. AV., ki so povzročili razdor v buttski rudar ski organizaciji. Zemljevid Avstro-ogrske, vre den 25c, pošljemo brezplačno pišite ponj na " Austro-American Line," 2 Washington St., New York, ali "pa našim »zastopnikom (Advertisement.) Stara navade je zdraviti rev matizem, trganje po udih, neural gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter jevim "Pain Expellei ". Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju ie treba na to paziti (Advertisement) Dr. W. C. Ohlendorf, M. D Zdravnik aa aatranj« Mani In raaacalnik. «adravaiika praiakava hrraaplaèaa—-pl. teti ja la adravila IM« Blua Ialaa< Ava., CfcicafO. Uraduja ad 1 4a I pa pal.; ad T da $ avatar. Iavan Chiaag. Ii va*i balaiki aaj piiaja alavaaaka Ako želite slovenske gramofon ske plošče, Columbia gramofone zlatnino ia srebrnino, obrnite se na nasi A. J. TERBOVEC & 00. P .0. Box 26, Denver, Colo. ANTON MLADIČ moderna gostilna. ToH pilsensko pivo in vina. Kegljiiče. Tel. Oanal 4134 2348 Bine Ialnad Ave. Chicago, 111. carl strover Attorney at Law Zastopa 11 vtik sodiščih specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. ftt anhe 100» 1SS W. WASHINGTON STREET CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 MODERNA GOSTILNA, kjer se toči svež« Duluth Moose & Rex pivo. Skubic in Oražem, lastnika. (5m) Aurora. Minn. ALOIS VANA — izdelovatelj —• sodovicc. mineralne vode fn runih neopojnit* pijač. 1837 So. Pisk St. Tel Csnal 1401 AVSTRO-AMERIKANSKA Črta. NIZKE CENE. Velike ugodnoell: električna loč, izvrstua knhinja, vita zastonj, kabine tretjifa razpreda na parnika Sledeči pamiki odplujejo ob 3 u/\ •popoldan iz New Yorka: Za vae informacije «e obrnite na - glavne zastopnike PHELPS BROS. & CO. Su'l Ait's. 2 Wuhingtoo St., In Ywt. ali pa na drage uradne zastopnika v Združenih državah in Canada. Socialistične slike in karte. "Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom. "Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom. "Zadnji štrajk" s hrvatskim napisom. "Prohibition Dope" z angleškim napisom. Cene slikam so 1 komad 15c; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tucat 15c, 100 komadov 70c. Poštnino plačamo mi za vse kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB. CO. 1311 E. 6th St., Cleveland, Ohio. POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim keglj&ten Sveie pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijake smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. — Postrežba točna in iz-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča MARTIN POTOKAR 1625 S. Raclne Ave., Chicago, III. Najboljše obdelane Id neobdefeae FARME v okrajih Rusk in Chippewa, Wisconsin, blizu hitro nepredujo-Čih mest Ladysmith s 5000 in Chippewa Falls s 10,000 prebi valci. Ozemlje križata dve glavni železniški progi na Duluth in Minneapolis. Vsa okolica že gosto naseljena, kar je najboljši dokaz za dobroto naše zemlje.—Težka ilovnata črna prst, ki se redkokje drugod dobi. Kupilo je tam že več Slovencev, ki so polni hvale nad cvetočimi pokrajinami. Oglejte si svet in se sami prepričajte, kako lepo sedaj vse raste. Na zahtevo Vam pošljemo breplačno natančen popis naš« zemlje. SLOVENSKA NASELBINSKA 4x DRUŽBA. 198—1st Ave., Milwaukee, Wis. (Avertisem nt.) POZOR ROJAKI! Ako ste kupec zemljo ali farmo, ne orirajte se na pretirane in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam vsakovrstne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavlja-nje in čiščenje zemlje in druge vabljive pretveze katerih sploh ne morejo in ne nameravajo spolniti. Veliko denarja in dragocenega časa si bode te prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja, kupnih pogojev, mapo izključno samo slovenske far-marske naselbine v Wausaukee, Wis., kjer ima že mnogo rojakov kupljeni svet in jih je že lepo število naseljenih. Tam je svet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke, ravno tako raznovrstno sadje in vinsko trto. Ta svet se nahaja tik prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in mnogo drugih podjetji. Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno postre-žen dobiti dober in rodoviten koa zemlje v zdravem in prijaznem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. Mantel, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančne informacije in mapo tamoinje slovenske farmarske naselbine, predno greste kam drugam svet gledati in po nepotrebnem čaa in denar tratiti. LOUIS RABSEL moderno urejen aalun II 410 BRAID AVE.. KENOSHA, f II Telefon 1199 «JOS. A. FISHER Buff al Ima aa raapolago vsakovrstno pivo, viae, —odko, L L i Izvrstni prostor sa okropéilo. 3700 W. 20 tk 8t-, OMoaffa. Z1L Tal. Laws dala 1761 JOE POLOVICH do danes najmodernejši KROJAČ dela rbleke finih krojev po zelo zmernih cenah. Obleke slika takoj gproti med tem, ko vi čakate. 3129 Broadway. St. Louis. Mo. BELL PHONE 1318 J FISK Matija Skender SLOVENSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 5227 Botler St. Pittsborgh. Pa. RAVNOKAR JE IZ&LA KNJIIŽICA 'Katoliška cerkev in socializem.' t % Knjižica obsega 52 strani. Ko» mad lOc. Socialistični klubi in posamezniki, ki naroče nad 25 komadov dobe 50 proc. popusta. Naroča se pri upravništvu Proietarca. M. A. Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 12 A. M. —3 P. M in od 8—10 P. M. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 47K. 1801 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale 8990. V Važno upraianjel JJQ mi opravi n«|b«lji in »»je»"«je Konzularne,/^ vojaški ulm 907 Haaorar K Milwaukee,^Wi*X Iz polja moderne vede. Outlaw, Sarajevo: DELAVSKI PROBLEMI IN ORGANIZACIJE (Nadaljevanje.) II. Delavni zaslužek. Na ta ali oni način se godi vsakemu krivica. To eujemo dan na «lan v različnih varijacijah. če pregledamo prav jasno vso sestavo človeftke družbe, moramo tudi tej premleti in vsakdanji trditvi brez ironije pritrditi. Ne godi se krivica le tlačenemu delavstvu, temveč tudi bogatašu, lenuhu, kapitalistu. K.ivica je zelo širok pojem in pojavlja se v nebrojni različnosti. Krivični smo proti nain samim, proti bližnjemu, proti celotnosti in nasprotno. Pri presoji delavskih problemov nas zanimati le dve vrsti krivice. Ene krivice je deležno dan na dan delavstvo v vprašanju delavnega zaslužka, drugo krivico čuti na svoj način kapitalueuk 1'rva krivica jemlje delavstvu vsako možnost do poštenega življenja, človeške eksistence, druga krivica znižuje profitno rato kapitalizma. Krivica, katera se godi delavstvu, je zločin na večini trpečega človeštva, domišljena krivica, katero trpi kapitalizem, je pa le poskusno izjednačenje nepravičnega ekonomskega položaja različnih razredov človeške družbe. Prva krivica živi torej v spoznavanju in trpljenju človeštva, druga pa predstavlja le manjšanje profita, a tudi to le navidezno. •Venda»* pa je v teh dveh krivicah veliko sorodstva. A to sorodstvo je ostudno, nesramno. solje, zadovoljstvo ali razočara nje. A kako sem se motil! Ko maj da je trenil z očesom! Smrt na hladnost je njegov izraz — se veda, saj je že v rovu imel ua tančno preračunjeno, kako malo vreden je ves njegov trud. Le se m ter tja je kedo zaškripal z zobmi, stisnil pesti, dobil je ma nje nego je pričakoval, obraz pa je miren, zgubljen. In vendar bi moral dobiti delavec, kateremu se je odtrgalo pri zaslužku, preje več nego manj, ako ne bi krivica sestavila mezd n« tabule. Vzroki zmanjšanega delavnega efekta pri povišanem delavnem naporu, leže v neizdatnosti pre mogovue plasti, v pomankljivem številu jatunih voz, v nepopolno sti organizacije obrata, katerega zavira oksaktno poslovanje, v u dretju vode itd. Vs«* to so momenti, ki zahtevajo od delavca, kopača, podvojeni, pot rojen i na por. Njrgov zaslužek pa je kazen, utrgan je pri mezdi. Vsakokrat ko sem opazoval te ljudi, videl sem, da so le tedaj zadovoljni, ko so v mokrem, nevarnem rovu, kjer je vse trpi je nje v znoju zakopano, kjrr ni ra sa za druge skrbi, kakor za črno plast, pret«'čo nevarnost! — Kedo še ni čital Cankarjevega "hlapca Jerneja," «la ne bi zata jil v sebi žalosti in jeze! Oni, ki vid» povsod le rožnato pravico vzklikne: to je bilo — danes ni več t«' krivice! A vendar hodi ta krivica še danes enako ošabno po deželi, le da so jo oblekli v modernejšo haljo. Ali je v resnici odpravljeno su ženstvo? Le stopite tja med ljud stvo, v kraje oddaljene od mest in trgov! Najdete pastirje, hlap ce. dekle, ki delajo od solneneifa Primerjati se da s človekom, ki išče svojega sorodnika le v »neiinMHM^HI , , « . . _ , vzhoda do trde noei, pozimi in po-slučaju, ko ga zamore izraMTi v| , _. ,...... i ».: svoje sebične namene. Tudi krivi- ca, katero trpi kapitalizem, najde le v onem slučaju svojega sorodnika krivice, kadar ima svojo nesrečo naložiti na slabejša ramena svojega izmozganega delavstva. Kateri je toraj glavni znak tega sorodstva in glavni razloček obeh krivic! Edino ta, da zamore kapitalizem krivico, katera se mu je dogodila, prenesti na druga ramena, a delavstvo nima nobene možnosti krivico, katera se mn godi dan na dan, lažje prenašati, nima možnosti najti izhoda, da se otrese krivično naprtenega trpljenja. Zakaj ne? Kaj zapira delavstvu pogled, kaj delavstvo tako zelo slabi, da se čuti napram kapitalizmu slabejega? Odgovor ni težak! Delavstvu nedostaja inteligence, manjka mu onega širokega obzdrja, s katerega bi lahko presojal narodnogospodarske vrednosti, kakor so: delo in delavni zaslužek. V trenotku pa, ko delavec bistro spozna bistvo dela in delavnega zaslužka, v trenotku, ko bo vse delavstvo znalo razdeliti blagovno produkcijo v njene temeljne člene, bode pripravljeno vreči današnjo družbo. S tem tre-notkom bode konec pravljice, da je delavstvo preslabo, da prevzame samo vodstvo in inicijativo blagovnega proizvajanja. A danes je gotovo, da delavstvo trpi v vprašanju delavnega zaslužka velike, brezobzirne in življenja nevredne krivice. To ni nikako demagoštvo, to ni nikako pretiran je! Treba le odpreti oči in vsakdo pregleda to nebrojno raznovrstnost krivice. Ali je že bil kedo naših narodnih in krščanskih boriteljev v premogokopnem rovu ob delu t V teh zaduhlih rovih, brez zraka, brez luči, koplje delavec premog, dan na dan, brez konca. Zanj ne sije solnce, zanj ne bije ura! Število voz, ki jih ima na dan napol niti, mu je edino merilo: ne čuti več znoja, ne briga se za preteče nevarnosti! če tudi škripljejo o koli njega lesene opore, ki prete vsek trenotek zagrebsti ves rov četudi stoji do kolen v vodi, Čctu di prete strupeni plini, on misli le na število napolnjenih voz, ker drugače mu podjetnik na plačil ni dan utrga gotovi znesek od-bornega zaslužka. Opazoval sem te ljudi ob izpla čevanju. Z obraza sem jim hotel brati njih občutke, jezo ali ve- leti, z znojem v obrazu in ki ne dobe za to garanje uikakega pla čila. Tu ni delavnega reda. po-selskega, počitka — in zaslužek? Zadovoljstvo je doseženo s par franki ji žganja ob nedeljah, v najboljšem slučaju z litrom vina in novo obleko za Vel. noč! \s ta način se trpljenje obleče v žamet in krivica potopi v nezavesti alkohola! V spominu mi je nadaljna slika, ki se mi je nudila vsako soboto na večer. V nasprotni hiši je stanoval podjetnik, ki je ba rantal s slabo sezidanimi hišami, delavskim stanovanjem namenjenim. Ko je na vozil na stavbišče dovolj materijala, starih oken in vrat, stare opeke, napol gnilega, črvivega lesa, najel je 3 do 4 zir-daje in deset, do petnajst bosanskih težakov. Vsako soboto je bilo na njego vem domu izplačevanje tedenske« ga zaslužka. Ko sem prišel iz službe ob peti ali pol šesti uri, sedela je ob hiši cela partija teh težakov in čakala na gospodarja in svoj zaslužek. Čakali ao in gledali v gospodarjevo okno. Dve, tri, štiri ure! Končno je prišel izza ogla, nekaj življenja je trenilo v gručo in gospodar je švignil v svoje hišo. Kmalu se je prikazal za šipami in zakličal ime. Poklicani je pristopil k oknu in v tem trenotku se je prikazala skozi okno pest z nekaj novci. Kakor hitro pa je izpustil denar v delavčevo roke, zmaknil je hitro nazaj in zaprl okuo. Očividno se je bal, da ga takoj ne doleti kazen za to niČ-vedno drobtino, katero imenuje plačo. Če se je delavec le malo obo tavljal ob oknu, zaslišal sem vpitje tega delodalajca: "barabe lumpje, cigani!" — Delo je zla ta in dobre besede vredno! Z okna sem lahko preštel "zaslužek." Dobili so posamezniki za ves teden po pet do najvišje deset kron! Oni zgoraj omenjeni zidarji so bili seveda posebej in bolje plačani, teh tukaj ne upo fitevam. A oni reveži, ki so dela li skozi ves teden po 12—14 ur na dan, so prejeli ob sobotah ta ko miloščino! Marsikateri se je zagrozil proti oknu, marsikateri zaihtel. Kaj naj počne s temi vi narji, ali naj jih takoj zapije, ali si kupi kruha za par dni? Seveda uboga para je to, saj marsikedo še prešteti ni znal boŽjakov ln prosil tovariša, da mu je povedal koliko desetk je zaslužil ve« teden. Kes, bilo je to v Boani. A vseeno! Tudi v Bosni je delo plačati t Ne z miloščino, ne s krivico ampak s pravično zasluženim zasluž-koot Kaj predstavlja dalje tistih 66 kron, katere dobi početniški učitelj kot mesečuo plačo? Jeli to zaslužek, jeli miloščina, jeli škandal? Zaslužek ni, ker to ne odgo varja delavnemu efektu { milošČi na ni, ker je učitelj vendar polnovreden državljan in škandal ni« ker je to kruta, trpeča resnica! Pač pa je to krivica, brezmejna krivica, katera ruši življenje, ka tera uničuje človeka. O zaslužku govoriti je neobhodna potreba, ker tu je gnezdo vse krivice. Zaslužek v njegovem svojstvu spoznati in medsebojno vez človeka in njegovega dela preiskati, je dolžnost strokovnih organizacij. Zaslužek je integru joči del celega narodnega gospo (iarstva in za to eksistenčno vprašanje ugodnega razvoja delavskega razreda. Zato moramo tudi to vprašanje po njegovem bistvu in njegovi e-tektivni vrednosti raziskati. Le jasna resnica zamore krivico na domestiti s pravico. Na vpraš>nje, kaj je delavni zaslužek, delavec tem težje in ne-pravilneje odgovarja .kolikor bolj kvalificirano delo opravlja. Gotovo se ne motim, če trdim, tla dobimo nejlogičnejši odgovor na to vprašanje pri onih slojih, kateri žive še deloma v naturalnem gospodarstvu. Spominjam se hlapca na našem domu, ki je vsakokrat, kadar je zapazil očeta "dobre volje", za klical: "Glej ga, za denar s«1 ga je napil! Jaz garam, on pa se sprehaja in zapravlja moj zaslužek!" Spominjam se še dobro da sem mu v duhu vedno pritrjal, a-koravno nisem smel črhniti besede, ker bi to najbrže ne vplivalo predobro na moje telesno pavr-šje. Popolnoma gotovo je, da je to hlapeevo mnenje brez vse globo-eje vrednosti in popolnoma nepremišljeno. A vseeno je v tem očitku nekaj grenke resnice, nekaj kar znaei naravno logiko v pre-noji tega tako enostavnega zaslužnega vprašanja. Vprašajte kmetškega hlapca, ki je n. pr. ves dan nakladal seno, kaj je njegov dnevni zaslužek, kaj je njegovo delo vredno. Prav gotovo ne zgreši resnice. Ne navede toliko in toliko znese njegova mezda, temveč odgovori, toliki in toliki del dnevnega delavnega iznosa je njemu pripadajoči del. Seveda bi to logično mišljenje lahko precej destruktivno in kaotično vplivalo na gospodarstvo delodajalea. A vendar vlada tudi tukaj "božji mir", ker je v teh slojih delavstva tako zelo ukoreninjeno prepričanje o neobhodno potrebni eksistenci gospodarjev in hlapcev. Hlapcu je dovoljeno, da z zadovoljstvom konstatira obseg dovršenega dela, proizvajo gospodarskih dobrin, a dovoljeno mu ni, da bi dobil vpogled, koliko je v tem delu njegova truda in njegovega zaslužka, katerega bi smel tirjati od gospodarja. A tudi te mu pouku bodo morale služiti prižnice, tudi do tega spoznanja mora priti ljudstvo, ako se hoče dvigniti nad nivo žival i j (Konec sledi.) RAZLAGANJE ZNANSTVENE GA SOCIALIZMA. Priredil M. Sklep Materialistično naziranje zgodovine, nadvrednost in razredni boj so torej trije glavni principi, na katerih temelji znanstveni socializem. Te tri principe smo kolikor mogo*e — saj v jedru — očrtali v prešnjih člankih Dognali smo, da je človeška družba podvržena zakonom razvoja ali evoluciji in spoznali vzroke in učinke, ki ustvarjajo socialne «premembe. Zdaj živimo v dobi, ko se je pojavil nov razred — strojni prole-tarijat — ki je nujna posledica visoko razvitega kapitalizma, kateri je vpeljal gigantne stroje za proizvajanje. Kadar evolucija doseže gotovo Mopnjo, tedaj je potrebna revolucija, da zlomi skorjo starega in prinese novo. Kakor pišče, katero «e razvija v jajčji lupini do gotovega časa in potem zdrobi lu- pino, da se zamore brez ovir raz vijati in rasti naprej, ravnotako pridejo razredi ljudi do gotovih stopenj v svojem razvoju, ko je potrebna revolucija v svrho, da gredo neovirani zopet naprej in da ustvarijo novo družbo, novo, višjo civilizacijo. Te revolucije imenujemo dru žabne ali socialne revolucije. Ako presojamo zgodovino iz materijal nega stališča, iz stališča gospo darakih in razrednih bojev, tedaj vidimo celo vrsto soeialuih revo lucij, ki so se že izvršile. Bile so krvave in nekrvave. Kakor so j>ac nanesle razmere. Bodoča socialnn revolucija, katera ima zdrobiti kapitaliatični sistem in dati svo hodno rast novemu družabnemu redu, je neizogibna. O tem ni vprašanja. Socialna revolucija je ravnotako gotova kakor zaton ve černega solnca. Vprašanje je le. kedaj pride in kako se . izvrši Vendar se pa mi dandanes še ne moremo baviti s tem vprašanjem. To je odvisno od razmer, ki bo do vladale v dotični dobi in pa od razpoloženja delavskih mas Kkonomske razmere so deloma že zdaj zrele za socialno revolucijo, toda delavske mase pa niso. Zato pa je dolžnost razredno zavednega in izobraženega delavstva, da m«iSo pripravlja za to velevažno dobo. Inteligentno delavstvo, katero se zaveda svojih razrednih koristi, želi, da bi se prihajajoča socialna revolucija izvršila mirnim polom, na dostojni način kakor se še ni poprej. Zato se je inteligentno delavstvo organiziralo v socialistično stranko, katera deluje na to, da bi delavstvo vporabilo svojo politično silo pri volitvah in tem potom izvilo iz rok protivne-ga kapitalističnega razreda vsa bojevna sredstva, namreč potom zakonodajstva. Na ta način bi bila socialna revolucija izvršena brez vsakega nasilja ali prelivanja krvi. Seveda, preden bi bilo mogoče kaj takega doseči, mora biti poprej organizirana velika večina (najmanj dve tretjini) delavske mase v politični stranki in sporedno v industrijalni organizaciji, katera mora biti v zvezi « prvo. To sredstvo v dosego cilja (socialna revolucija) se imenuje politična akcija; socialistična in ternacionala po celem svetu priporoča politično akcijo — kjer je le mogoča — kot bojevno sredstvo za dosego cilja. Kjer je pa politična akcija Se nemogoča, kjer delavci še uimajo volilne pravice (-Rusija, Ogrska itd.) in kjer je proletarijat še na tako nizki stopinji izobrazbe, da ne zna Či-tati ne pisati v splošnem (Meksi-ka, Španska itd.), tam je Šele treba priboriti to sredstvo in v dosego tega sredstva je opravičena direktna akcija ali ustaja z nasiljem. Dokler bodo delavci vodili boj v znamenju politične akcije, tako dolgo je vedno upati, da se socialne «premembe izvrše mirnim potom. Ako pa delavstvo kedaj zavrže politično akcijo - je skoraj nevrjetno — in se oprime direktne akcije vseskozi, tedaj je gotovo, da preobrat ne bo izvršen brez krvolitja Ali — kakor rečeno — mi ne moremo nič prerokovati, kako bo prišlo. Mi delamo in bomo delali v znamenju politične akcije, in če mi ne uČAkamo socialno revolucije, tedaj bodoči proletarijat in bodoče razmere odločijo kakor bo najbolj prav za — večino ljudstva. Kakor večina sklene, tako se bo izvršilo. Eno je gotovo: socializem je neizogiben, pa naj pride kakor že hoče. In to je glavno. Sredstva za dosego cilja so postranska stvar, __ Z ozirom na dogodke v Belgiji je gotovo zanimivo, izvedeti nekatere podatke o belgijski industriji in belgijskem delavstvu. Po zadnji oficielni statistiki, ki so pa Se iz leta 1H96, je v Belgiji vsega vkup 330.000 industrijskih podjetij. Akcijskih družb in zadrug je med temi podjetji le malo, namreč 1250. Leta 1896 je bilo v Belgiji «42.000 delavcev, od teh 196.000 delavk; leta 1900 pa 865.353 delavcev, med njimi 268.237 delavk. Največja industrijska mesta so Anverza, Bruselj, Oent Liittich. Mestnih obratov je bilo leta 1896 — 34, ki se razdele na 24 občin s 1300 delavci. POTOVANJE V STARO DOMOVINO P01011 < ^ Kasparjeve Državne Banki |e >i|cfif|f la ■•!*•!! siiira*. Naša pa rob rod na poalovnica j« naj več j» na Zapadu in ima vse najboljše ocean** črte (linije). Sifkart« prodajamo ^ kompanlJ»Wlh cenah. POŠILJAMO DENAR V VSE OKLE SVETA. CENEJE KOT POSta K as par Državna Banka kupu|e ln proda|« In zamentufe denar v*«-h lr*. •▼•ta. — Pri Kasparjevi Drtavni Banki se ispiača za K6 $1, btu cdbitk* - Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daje 1% obresti. — Slovenci n n ¿eni v slovenskem lezlku. - Banka ima $6,118,821.66 premoženji* KASPAR DR2AVNA BANKA, 1900 Blue Island An., CHICAGO ILLINOIS Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice Cfelcago. KAPITAL $500,000 00 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,000 00 JAN KAREL, predsednik. i. F. STEPINA BLAGAJNIK Nate podjetje je pod nadzorstvom "Clearing Houaa" čikatkik bank torej je denar popolnoma sigurno naloien. Ta banka prevzema tudi ulo-ge pofttne hranilnice Zdr. držav. Zvriuje tudi denarni promet 8. N. P. J Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v torek in četrtek je banka odprta do 0 ure svečer. Denar vloten v nato banko nosi tri procente. Bodite uvejerenl, da Je pri nas denar naloien varno in doblčkanosno. Conemaugh Deposit Bank ———^ , , — 54 MAIN STR. C0NEIIAI€I, PA. Vložena glavnica $50,000.00. Na hranilne uloge plačamo 4% obresti S. D. P. Z. ims svoje novce v tej banki. -:- CYRUS W. DAVIS, predsednik. W. E WISSINGER blagajnik. in to sot 5 pristnih pijač, Kranjski Brlnjevec, Slivovlc, Troplnovec, Grenko Vino ia Highlife Bi t te rs. Moja tvrdka ja prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žgane pijače naravnost iz Kranjskega. Naročite si poskustni zaboj, koliko steklenic in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenie. Moje cene so nitje nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drazih agevtov. Prodajam samo na debelo. Pilite po cenik. A- HORVVAT, 600 N. Chlcago, 8t., Joliet, HL Edini slovenski pogrebnik ! MARTIN BARETINČIČ 324 BBOAD STBEET TEL. 147S JOHNSTOWN, PA. V prešnjih letih Velikokrat slitiao, kako so aati pradedje iiveli in kako so bili zdravi, živeli eo vedno po sahtevah narsrve in brez vsake razkoinosti. Absolutno nemogoče pa je sa ljudi, ki tive ▼ mestih, da bi jim dalo tako tivljenje za dovoljstvo. Nenavadno tivljenje, kakor primankliaj svetega zraka is solnčne svetlobe, vplivajo zelo slabo na nas in nas prisilijo, da moramo iskati zdravila, katera pomagajo vzdrtati nafte prebavne organe pri pravem delovanju. Kot tako zdravilo je dobro poznano Trinerjovo zdravilno grenko vino. Prvi učinek tega zdravila je, da očisti vse zaostale tvarine, ki ne bi smele biti tam, posebno ostanke neprebavljene hrane, si so se vatavili v drobu. Ti stari ostanki jedil zastrupljajo celi ti-vot. Drugo sredstvo je, ojačiti notranje organe in tako preprečiti ponovno bolezen. Mi priporočamo nadaljto u-porabo tega zdravila. V bolezni želodca V bolezni |eter V bolezni črevesfa To zdravilo navadno daje popolno zadovolnost in sicer zato, ker prinata pomoč. Ravnotako je v raznih drugih slučajih, kot pri zapeki, nervoznosti, slabosti, bolečinah in ujedi, bledi in rumeni barvi kote, zgubi moči, lenem tivotu, zgubi apetita in izgubi spanea. DOBI SE V LEKARNAH. JOS. TRINER Uvaževalec In Izvaielavec. 1333-1339 So. Ashland Ave. Chlcago. IU. TRINBRJEV LINIMENT je prcc» močno zdravilo, lahko se Ka pometa t oljkinim oljem. Večkrat se pripeti, da bolečine v udih, sklepih in milicah prenehajo le pri prvi «porabi. Imejte ga vedno doma pri rokah, da j« lahko takoj rabite, ako je treba.