Preobrazba osnovne šole v naši občini Predsedstvo Občinske konference SZDL in koordina-cijski odbor za celodnevno šolo pri OK SZDL Ljub-IJana Center sta ugotavljala nekatere rezultate na podlagi dosedanjih izkušenj že obstoječih oddelkov COŠ na naših osnovnih šolah. Sprejeti so bili dolo-čenl sklepi in smernice za nadaljnji razvoj COŠ v obČlnl Ljubljana Center. Potek priprav za uvajanje celodnevne osnovne šole V skladu s prizadevanji za samou-pravno organiziranost vzgoje in izo-braževanja iii s tem tudi za preobrazbo šolstva, je bila po letu 1975, na podlagi sklepov in stališč VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ, programsko in organizacijsko zasnovana tudi celo-dnevna osnovna šola. V občini Ljub-ljana Center se je že v letu 1974 vseh osem osnovnih šol (vključno s poseb-no osnovno šolo) vključilo v priprave za uvedbo celodnevne osnovne šole. Tako tudi v naši občini nismo pričaka-li nepripravljeni pobud obeh partij-skih kongresov, temveč smo sledili in spremljali sugestijam staršev in poli-tičnih dejavnikov ter krajanov v naših KS. V letu 1975 je na šolah stekla raz-prava o konceptu, nalogah in ciljih COŠ, predvsem na nivoju zborov de-lovnih skupnosti in v svetih šol. Proti koncu leta 1975 so se v problematiko izvajanja in tudi v programski koncept vključile z razpravo krajevne skupno- sti. K intenzivnim pripravam lahko štejemo tudi strokovno usmerjanje pe-dagoškega kadra za postopen prehod na COŠ, predvsem preko seminarjev, simpozijev, strokovnega študija na ko-legijih učiteljskih zborov in ogledov ter hospitacij prosvetnih delavcev ob-čine Center na nekaterih šolah v Beo-gradu, ki so že delovale po programu COS. V organizacijo priprav so se poleg, osnovnih šol samih, zavzeto vključili tudi občinska in mestna izobraževalna skupnost, zavod za šolstvo SRS, SIS za vzgojo in izobraževanje in koordina-cijski odbori COŠ v krajevnih skupno-stih ter OK SZDL Ljubljana Center. Prvi pokazatelji na osnovi izkušenj V letu 1976 so prve praktične izkuš-nje pri prehajanju na novo obliko dela na osnovnih šolah pokazale, da ne bo mogoče realizirati koncepta, ki so ga komisije za COŠ na šolah zastavile, predvsem zaradi objektivnih vzrokov. Tako je v januarju 1976 izvršni svet občine Ljubljana Center ob obravnavi informacije o pripravah osnovnih šol za prehod na COS, sprejel stališče, da je v občini edina realna možnost le postopen prehod na celodnevno osnovno šolo. Po tem konceptu so osnovne šole v občini pričele preusmerjati in vključe-vati v celodnevno obliko učno-vzgoj-nega dela najprej nižje razrede, kasne-je pa bodo tudi višje stopnje, seveda ko bodo za takšen prehod dani ustrez-ni pogoji. S takim načinom uvajanja COS v naši občini je do leta 1980 predvidenih 19 oddelkov s celodnevno obliko dela, to pa pomeni vključitev desetih od-stotkov vseh šoloobveznih otrok v COŠ. Razvoj in pospešen tempo priprav za uvajanje COŠ na vseh šolah v občini - predvsem intenzivnejša tendenca vseh družbenopolitičnih dejavnikov v občini, v krajevnih skupnostih in na šolah ter pospešena izgradnja prostor-skih kapacitet - kaže v zadnjem letu celo na to, da bo mogoče prekoračiti usmeritve iz srednjeročnega družbe-nega plana občine Center, ter zajeti v COŠ skoraj 20 odstotkov otrok, ki se šolajo v občini. Temu dejstvu v prid govore podatki, da je že v prvi polovici tega leta zaklju-čena izgradnja objektov, ki so v pro-gramu prvega samoprispevka in da bodo s tem dani vsi materialni in pro-storski pogoji za izpolnitev teh predvi-devanj. Ne na koncu moramo poudari-ti močno zainteresiranost staršev, ki so ob prvih izkušnjah pozitivno ocenili novo obliko in organizacijo učno-vzgojnega dela na COŠ ter zainteresi-ranost KS, ki jim COŠ pomeni in naka-zuje nove vidike ter širino sodelovanja z osnovnimi šolami, tako na področju interesnih dejavnosti, društev kot tudi družbenopolitičnega udejstvovanja. Ugotovitve in problemi Celodnevna osnovna šola je temelj preosnove in preoblikovanja vzgoje in izobraževanja na samoupravni osnovi in samo od smelega pristopa k akciji preobrazbe OŠ je odvisna uspešna sa-moupravna vsebinska ter organizacij-ska zasnovanost usmerjenega izobra-ževanja. Ker imamo v naši občini prav tako prisotne težave pri zaposlovanju kadrov v OZD in krizo na področju srednjega šolstva, je sistematična preobrazba učno-vzgojnega procesa v osndvnih šolah prioritetnega pomena, z upoštevanjem načrtnosti, postopno-sti in stalnosti pri pristopu k realizaciji tega programa. Zato so si v občini Ljubljana Center vse družbenopolitič-ne sile, posebno še socialistična zveza, vnesle v svoje programe skrb za dosle-dno izvajanje programa COš kot ene-ga najpomembnejših programskih eJe- mentov. V ta namen so bili pri krajev-ni občinski konferenci SZDL že pred časom ustanovljeni koordinacijski od-bori za COŠ, ki ob aktivnem sodelova-nju z osnovnimi šolami na terenu bdi-jo nad procesi uvajanja nove učno-vzgojne oblike. Prav na teh nivojih je bilo dano mnogo konstruktivnih in kritičnih pri-pomb; ena najpomembnejših je bila, da sistemske rešitve za uveljavitev COŠ niso opredeljene le z zakonorn, ampak so tudi in predvsem v samou-pravni organiziranosti izvajalcev in uporabnikov. Iz tega je moč razumeti, da tudi nov - bodoči - zakon o osnovni šoli, pa čeprav bomo k obravnavi osnutka še tako skrbno pristopili, ne more biti končna in edina oblika in način izoblikovanja popolne COŠ, ka-kršno si želimo. V akcijo je potrebno pritegniti vse strokovne, upravne, sa-moupravne in družbenopolitične strukture in skladno z dejanskimi možnostmi osnovnih šol ter interesi krajanov. Samo sodelovanje širše družbene skupnosti v občini pri nadaljnjem ra-zvoju COŠ lahko odpravi nekatere te-žave in probleme, ki so še vedno pri-sotni: - odprta ostajajo nekatera vpraša-nja financiranja pedagoških delav-cev, ki pri nastajanju COŠ prevzema-jo bistveno večje obremenitve in od-govornosti za uspešen razvoj učen-cev; - načrtno je potrebno razreševati kadrovsko vprašanje ustreznih peda-goških delavcev kakor tudi drugih strokovnih delavcev, ki se bodo mo-rali vključevati v izvedbo programa COŠ. Pri tem je potrebno upoštevati že sedaj ugotovljeno precejšnje po-manjkanje pedagoškega kadra, ki bo ob izvajanju programa COŠ verjetno še večje; - eden bistvenih problemov pa je vsekakor vprašanje gradbenih povr-šin za razširitev kapacitet osnovnih šol, ki pa je v občini Ljubljana Center težko rešljiv. Pobude in mnenja OK SZDL Koordinacijski odbor za COŠ pri OK SZDL in predsedstvo OK SZDL ter komisija za vzgojo in izobraževanje pri OK SZDL so v tej fazi razvoja preobra-zbe osnovne šole v občini Center pozi-tivno ocenili stanje pri postopnem pre-hajanju na COŠ, ter sprejeli pobude in mnenja za nadaljnje pospešeno preo-blikovanje osnovnega šolstva v občini: - socialistična zveza daje poseben poudarek tistemu delu problematike, ki obravnava kadre v COŠ. Mnenja je, da je bistven pogoj za izvedbo za-htevanega programa izpopolnitev vr-zeli v vrstah prosvetnih in strokov-nih delavcev ter strokovna usposobi-tev obstoječega kadra v šolah. To naj bi bila naloga vseh zainteresiranih dejavnikov v širši družbenopolitični skupnosti; - dosedanje izkušnje programsko zasnovane COŠ terjajo temeljito preosnovo učnih načrtov, tako da ne bi prišlo do poenostavitev prilagaja-nja le-teh; - ugotovljeno zainteresiranost strokovnih kadrov za izvajanje pro-grama je potrebno sistematično in načrtno vključiti v celoten program šolskega leta in ne samo ostajati pri posamičnih ali enkratnih stikih (in-teresne dejavnosti COŠ); - Pionirski dom v Ljubljani do se-daj ni ustrezno sodeloval v programu COŠ, zato je potrebno to institucijo aktivno vključiti v delo COŠ, saj bo-do dejavnosti in sodelavci Pionirske-ga doma pripomogli k živahnosti in bogatosti interesnih dejavnosti v COŠ; - ojačati je potrebno delo koordi-nacijskih odborov za COŠ KS in te-mu primerno pritegniti vanje kraja-ne, starše, družbenopolitične organi-zacije, društva in seveda osnovne šo-le. Krajevna skupnost je v programu COŠ še posebej zainteresirana za re-kreativno dejavnost in druge dejav-nosti učencev o zaključenem učno-vzgojnem procesu. V tem vidimo no-vo kvaliteto v povezanosti šole s kra-jevno skupnostjo; - posebej bo potrebno zainteresi-rati vse SIS in osnovne organizacije sindikata v občini, od katerih priča- kujemo aktivno sodelovanje v pro-gramu razvoja COŠ; - ob dosedaj opravljenem delu pri programu COS ne smemo zanemariti uvajanja in prehoda na celodnevno bivanje in delo otrok tnotenih v du-ševnem razvoju. Vnaši občini imamo Zavod Janeza Levca, ki usposablja umsko prizadete otroke, ki deluje po posebnem učnem programu, zato je potrebno tudi tem otrokom omogoči-ti enakovredne pogoje učenja in usposabljania s posebnim progra-mom za COS. Ker je zavod mestnega značaja bo potrebno pri tem sodelo-vanje najširše družbenopolitične skupnosti; - socialistična zveza meni, da je re-ševanje težkega kadrovskega položa-ja v osnovnih šolah in COŠ potrebno na eni strani odpravljati z zagotav-ljanjem večjega števila ustrezno izo-braženih prosvetnih delavcev na dru-gi strani pa je potrebno v reševanje stanovanjske problematike prosvet-nib. delavcev intenzivno vključiti sa-moupravno stanovanjsko skupnost občine Ljubljana Center; - menimo, da je prostorska stiska pri širjenju šolskih objektov v občini huda ovira za izvajanje programa COŠ, vendar je mogoče s smotrnejšo in intenzivno porabo razpoložljivih površin zagotoviti uresničitev za-stavljenega programa COŠ v občini Center. Janko Rednak