letnik XX - št. 3, marec 2013		Glasilo občine Trzin
		-i. > M

' i *
E J
/
Bil je res lep večer ski mojster Oseli v Trzinu strelke državne prvakinje Spet živahno na smučišču
OPTIKA 23, POGODBENI DOBAVITELJ MEDICINSKIH PRIPOMOČKOV
Ljubljanska 12b, Trzin Tel.: 059/ 23 009, 040/ 212 223 Delovni čas: 9-12 in 15-18 sob.: 9-12
V~NAšl OPTIKI VA-M PRIZNAMO POPUST ZDRAVSTVENE ZAVAROVALNICE Z NAROČILNICO (recept za očala) ALI BREZ. KONTROLA VI DA ZA OČALA ALI KONTAKTNE LEČE, VSAK DAN OD 15-18 URE, ZAŽELJENASO PREDHODNANAROČILA.
Mik
Jupi, počitnice se bližajo!
Že tradicionalno organiziramo dva tedna poletnih počitnic. Počitnice z nami so otrokom prijazne in zabavne, staršem pa cenovno dostopne.
Pripravili smo dva zanimiva, ustvarjalna, dinamična in strokovno izpeljana programa:
-	5-dnevne počitnice v Domu Burja, Portorož od 26.6. do 30.6.2013
-	5-dnevno varstvo v Plesalnici Radomlje od 1.7. do 5.7.2013
Več informacij najdete na www.mikiples.com ali pokličite na 01/ 724 25 85.
K * T ^
KOZMETIČNI SALON Holos d.o.o.
•	Ultrazvočno in lasersko trajno odstranjevanje vseh vrst dlak
•	Nega obraza in telesa, pedikura
•	Masaže, limfna drenaža
•	Kranisakralna terapija
•	The Reconnection™ - Ponovna povezava zdravljenje in še več...
Izkoristite do 50% popust - izrežite oglas in ga prinesite.
Naročila: 041 606 524 Salon: Kidričeva 14a, Trzin http://www.holos.si
TUKAJ JE LAHKO VAŠ OGLAS
Vreme po EVROPI yp XTT
'---i
C M fc j* *	> h	i
Vreme na HRVAŠKEM?
Vreme v SLOVENIJI?
mr

vreme-infrysi
VREMENSKI PORTAL za SLO | HR | EU
Čistilna akcija
Sušec letos, kot kaže, ne bo upravičil svojega imena, saj nam praktično vsakih nekaj dni ponudi mokro sivino. Tudi drugi znanilci pomladi se niso najbolje odrezali, a kljub temu življenje teče naprej. Stari ljudje pravijo: »Dežuje, trava pa raste!« Res je okrog nas vse bolj zeleno. Videl sem že prvega nabiralca regrata. Po vrtovih in obronkih gozda so belino snega že izpodrinili zvončki. Stresajo glavice in iz zemlje vabijo druge pomladne svate. Narava se pripravlja na izbruh mladega življenja, barv, vonjev in koprnenja. Če bo tako, kot si želimo, bo pomladni veter kmalu osušil poljane in po nebu spet preganjal bele ovčice. V naravo in v naša srca se bo vselil optimizem.
Bo ta optimizem nalezljiv in upravičen? Bomo začutili pozitivno energijo tudi v življenju naše skupnosti, naše države, sveta? Praktično povsod se srečujemo s krizo, zastoji, pomanjkanjem denarja ... Dobili smo novo vlado. Bo prva ženska na čelu naše vlade, odkar je Slovenija samostojna, prinesla nov način dela? Bo znala graditi mostove in presegati nesoglasja? Dosedanji oblastniki so se več ali manj ubadali z utrjevanjem oblasti, kadrovskimi menjavami, zadovoljevanjem svojih lakomnih apetitov in iskanjem sovražnikov iz preteklosti. Premalo pa je bilo odločnih potez, ki bi vodi-
le državo iz krize. Se bo tokratna zasedba uspešneje lotila težav? Protestniki z ulic zahtevajo odstop vseh goljufivih in pokvarjenih politikov, vendar ti teh zahtev ne slišijo dobro. Gre zdaj zgolj za zamenjavo figuric na oblastvenih položajih ali pa nas bodo politiki presenetili in svoje moči in znanje v večji meri usmerili v reševanje krize? Vsem je jasno, da izboljšanja ne more biti takoj, a s pozitivno miselnostjo in odločnostjo lahko marsikaj dosežemo.
Pred kratkim smo v Trzinu gostili enega najvidnejših slovenskih pravnikov Mira Cerarja. Med drugim je dejal, da bi morali predvsem spremeniti vrednote naše družbe. Spet bi morali vrniti vrednost poštenju, etičnosti. Ta misel je lepa, celo spodbudna, žal pa je brez volje vseh, da bi to dosegli, utopična. Gost je dejal, da bi se morali vsi, vsak zase in na svojem področju zavzemati za spreminjanje razmer na bolje. Vsak bi moral narediti za izboljšanje življenjskih pogojev v naši družbi tisto, kar je v njegovi moči in kar lahko naredi. Ideja je sprejemljiva in lahko tudi dober začetek, vendar nisem prepričan, če je zgolj pozivanje k poštenosti in dobremu delu dovolj. Vse skupaj me spominja na čas, ko smo okušali samoupravljanje in socializem, ob tem pa pozabljali dejstvo, da smo samo ljudje. Nismo bogovi. Delamo napake in mislimo najprej nase, predvsem pa na lastne koristi. Če bi bili naši dosedanji politiki, gospodarstveniki in managerji zadosti moralni in pošteni, Slovenija ne bi bila izropana in na kolenih. Večina tistih, ki je imela priložnost bogateti in na svoje račune na Kajmanske otoke pošiljati milijone, čeprav bi morali biti ti v lasti in upravi vseh nas, je to storila brez kančka slabe vesti. Zaposleni v Litostroju, Muri, Rašici,
Elanu, Stolu in drugih prej dobro stoječih podjetjih so bili lahko še tako pošteni in pripravljeni dati svoj delež za blagostanje vseh, pa jim to ni olajšalo življenja. Zakonodaja ni bila na njihovi strani. Postali so žrtve. Veliko jih je izgubilo delo, praktično vsem so se znižali dohodki in veliko jih je prisiljeno v vsakdanji boj za golo preživetje. Bo novo vodstvo, med katerim je tudi kar nekaj takih politikov, ki imajo maslo na glavi, zmoglo stvari spremeniti in izboljšati? Čeprav sem po naravi optimist, moram reči, da sem v tem primeru pesimist. Potrebne bi bile večje in globje spremembe. Jih je mogoče doseči po mirni poti?
V teh dneh vstopamo v koledarsko pomlad. Začel se je čas čistilnih akcij. V Trzinu se bomo čiščenja lotili že kar rutinirano, saj imajo občinske čistilne akcije že dolgo tradicijo. Očistili bomo okolico naših domov in naravo okoli naselja. Verjamem, da bomo tudi letos ugotavljali, da je tam, kjer leto za letom skrbno čistimo, vedno manj odpadkov, da se spreminja miselnost občanov in da se večina začenja zavedati pomena čistega okolja. Žal pa je med nami tudi nekaj trmastih posameznikov, ki še naprej skoraj brez vesti onesnažujejo našo naravo. Miselnost, vrednotenje in početje večine ljudi se torej da izboljšati. Ljudi se da osveščati, vzgajati, a vedno ostane nekaj takih, ki se ne menijo za druge in delajo po svoje, tudi tisto, kar je v nasprotju s pričakovanji vseh drugih. Načeloma naj bi tiste, ki še naprej onesnažujejo naše okolje, lahko tudi kaznovali. Vprašanje pa je, če bo mogoče kaznovati tudi tiste, ki so Slovenijo pripeljali na rob bankrota, ki so gledali le nase in na koristi svojih podrepnikov. Lepo bi bilo, če bi vseslovenska čistilna akcija Očistimo Slovenijo vključevala tudi resnične čistke v vodstvu te države. Tisti, ki so se obnašali neodgovorno, dopuščali nepravilnosti ali pa jih tudi sami počeli, bi morali za to plačati. Morali bi biti ustrezno kaznovani, a ob vsem, kar se dogaja, nisem prepričan, da bodo vsaj odstranjeni od vzvodov politične moči. Potisniti bi jih morali na smetišče zgodovine. Za njimi bi moral ostati le spomin. Vendar ne spomin, ki bi delil ljube Slovence, ampak bi jih opozarjal, da kaj takega ne smemo več dopustiti. Naj čiščenje uspe!
ODSEV
glasilo občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net
Člani uredništva:
Zmago Knuplež, Brigita Ložar, Nataša Pavšek, Miha Pavšek, Emil Pevec, Iztok Plevelj, Majda Šilar, Dunja Špendal in Jožica Valenčak
Foto: Andrej Nemec
Tehnično urejanje in tisk:
grafex agencija | tiskarna
Trženje: Grafex agencija Tel.: 041 617 927
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Glasilo izide enkrat mesečno in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu
ISSN 1408-4902
Urednik
Povabilo mamicam
Ob materinskem dnevu vas v sredo, 27. marca, ob 18. uri vabimo na prireditev Poljubček ti dam, ki bo v avli osnovne šole.
Vljudno vabljene!
Slika na naslovnici
Pomlad je tu! Foto: Miro Štebe
V soboto, 9. marca, smo v Trzinu v organizaciji Občine Trzin in s podporo družbe Petrol d. d., pridobljeno s sodelovanjem na javnem razpisu, pripravili dvoje predavanj znanega svetovalca za energetiko Bojana Žnidaršiča iz Cerknice, ki se že dvajset let ukvarja s svetovanjem, s kakšnimi ukrepi je mogoče zagotoviti višjo raven energetske učinkovitosti naših hiš in tudi s promocijo tega prizadevanja. Dopoldan je bil namenjen zlasti vprašanjem energetske sanacije starejših hiš, kakršnih je še kar nekaj mogoče videti v starem delu naselja, ob Jemčevi in Habatovi ulici in ob ulici Za hribom ter ob Mengeški cesti, popoldan pa smo namenili zlasti prebivalcem Mlak, kjer so številne vrstne in tudi individualne stanovanjske hiše stare pretežno okrog 30 40 let, mogoče nekaj let več ali manj. Obisk ni bil tolikšen, kot smo si želeli, po drugi stra-
ni pa se nas je predavanj udeležilo nekaj več kot dvajset, in če računamo, da bo vsak od nas kaj od slišanega posredoval še komu od bližnjih in sosedov, najbrž nekaj učinka na koncu vseeno bo.
Važne so podrobnosti
Tako se je ob poudarkih med predavanji in še bolj v odgovorih na kasnejša vprašanja poslušalcev oziroma med ogledom na terenu izkazalo, da je ob odločanju za ukrepe, pa naj to odločanje izhaja iz povsem razumne želje po znižanju stroškov ali tudi iz bolj idealističnih nagibov (po prispevku k znižanju emisij toplogrednih plinov in škodljivih delcev), pomembna zlasti doslednost in upoštevanje pravila, da je najbolj pomembno to, da preprečimo toplotne mostove, ki jih dostikrat tudi v na videz zelo dobro izoliranih hišah še vedno ostaja zelo veliko. Ti toplotni mostovi potem povzročajo nemalo težav s plesnijo, po drugi strani pa lahko celo v dobršni meri preprečujejo doseganje zadovoljivih rezultatov ob dokaj visokih vložkih v energetsko sanacijo stavb. Vsaj za podpisanega je bilo to glavno sporočilo sobotnega srečanja.
Odločitve naj bodo zares premišljene
Drugo pomembno sporočilo bi nemara povzel kot opozorilo, da je v vsakem primeru potrebno zelo dobro premisliti, katera rešitev je za posamezno hišo najbolj primerna in smiselna oziroma tudi najbolj racionalna, da ne bomo res veliko vložili, rezultat pa ne bo optimalen. Gospod Žnidaršič je, če tako
rečem, pošteno opozoril, da so primeri, ko se pravzaprav ne izplača vlagati znatnih zneskov v operacije, ki ne bodo prinesle posebnega učinka; gre zlasti za primere, ko so hiše že izolirane, vendar debelina izolacije ni tolikšna, kot predpisujejo danes veljavni predpisi in kot se načeloma priporoča. Prav tako je bilo zelo pomembno opozorilo, ki ga potrjujejo tudi izkušnje Občine Trzin, da številni izvajalci različnih del v bistvu zelo malo vedo o tem, kako je treba izpeljati, naj bo ob novi gradnji ali ob sanaciji starejših hiš, posege, ki naj bi zagotovili ustrezno energetsko učinkovitost zgradbe oziroma preprečili razmetavanje z energijo in, v posledici, z denarjem. Zelo važno je, kako vgradimo okna. Zelo važno, da se izolaciji fasade in strehe oziroma stropa med vrhnjo etažo in podstrešjem stikata in celo na nek način prekrivata, zelo važno je, kakšne okenske police vgradimo in kako, da izoliramo zid za zadnjo steno vgrajenih omaric za električne števce in podobno. Skratka, zelo smiselno je, da nam ob odločitvah za izvedbo tovrstnih posegov in tudi kot neke vrste nadzor stoji ob strani nekdo, ki je nesporen strokovnjak, oziroma da se predhodno res dobro poučimo o vseh možnih napakah in potem maksimalno pozorno spremljamo delo izvajalcev. Kajti napake je kasneje zelo težko in dostikrat drago popravljati.
Tudi zato bi si na tovrstnih srečanjih želeli več radovednih občank in občanov. Seveda to ni bilo zadnja osveščevalna in izobraževalna akcije s tem namenom, ki jo je organizirala Občina Trzin, in že sedaj vabim vse občanke in občane, da naslednjič pridejo v še večjem številu.
Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50
Številka faksa: 01/ 564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13.
Elektronski naslov: info@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30.
Kulturni večer o ljubezni
Kaj je zaljubljenost? Kaj je ljubezen? Kdaj v razmerju pride do krize? Zakaj smo ljubosumni in kako lahko odkrijemo, ali nas partner vara? Kakšne so psihološke zakonitosti ravnanja moških in žensk v ljubezenskem razmerju? To so vprašanja, ki si jih je zagotovo postavil že vsak, ki je bil kdaj zaljubljen, ljubljen, pa tudi prevaran ali v ljubezni razočaran.
Če želite odkriti vsaj nekatere odgovore na omenjena vprašanja, ste vljudno vabljeni na kulturni večer, kjer bo govora o ljubezni, z
doc. dr. Luigijem Varanellijem, avtorjem knjige »Vse, kar hočem vedeti o tebi: psihologija ljubezni in spolnega življenja.«
Pogovor s predstavitvijo knjige bo potekal v četrtek, 21. marca 2013, ob 19. uri, v dvorani Marjance Ručigaj.
Vljudno vabljeni!
Občina Trzin
v
Županov kotiček
Pobude in možnosti bomo preverili
Čeprav se zima precej obotavljivo umika, pomlad le prihaja v deželo in z njo tudi čistilne akcije. Kako bo letos v naši občini poskrbljeno za olepšanje videza in sploh urejenost našega kraja?
Načrtovane so vse že tradicionalne akcije (skupna čistilna akcija, zbiranje odreza vejevja in živih mej, zbiranje kosovnih in nevarnih odpadkov) in letos bo ob čistilni akciji organizirano še odstranjevanje invazivnih, tujerodnih rastlin. Normalno pa bodo potekale tudi vse druge dejavnosti, to je košnja, zasaditev gredic ipd.
Pogosto slišimo opozorila, da je na območju Trzina slabo poskrbljeno za kolesarske poti, še zlasti pa za pregledne oznake, kod se iz centra Trzina kolesarji lahko peljejo proti Ljubljani (še vedno opažamo kolesarje, kako pri križišču na Mlakarjevi iščejo nadaljevanje poti). Ali načrtujete bolj pregledno ureditev oznak za kolesarske steze in tudi dostope do nekaterih pomembnejših objektov?
Bomo preverili možnosti, vendar je treba upoštevati, da imamo marsikje težave, ker občina ni lastnica potrebnih zemljišč, ker je zelo malo prostora ipd.
Večkrat slišimo, da je v proračunu občine zagotovljen denar za dodatni izvoz iz industrijske cone, na terenu pa se nič ne premakne. Ali je v tem letu kaj možnosti, da bi končno poskrbeli za rešitev?
Na to vprašanje sem že vsaj nekajkrat odgovarjal. Čakamo na potrebna soglasja pristojnih državnih organov, ki se zelo slabo odzivajo na naše prošnje po sestankih ipd. V ponedeljek, 4. marca, sem končno imel priložnost srečati direktorja Državne direkcije za ceste in se z njim dogovoril, da mu pošljem vsa dosedanja pisma pristojnemu ministru in tudi direkciji, in da se bomo potem enkrat dobili in se pogovorili o naših željah. Pisma sem medtem že poslal.
Občina dokaj vzorno skrbi za urejanje gozdnih poti - pomisleki so le pri uporabi asfaltnega drobljenca na Beli cesti, vseeno pa je nekaj manjših pomanjkljivosti, ki bi olajšale in polepšale sprehode po okoliških gozdovih. Če jih naštejemo le nekaj: podrta brv preko potočka v Peskih na stezici, ki vodi proti izviru Rakovnika, neroden začetek poti do učne gozdne poti na Ongru, dokaj divji dostop do poti na Ongru, če gremo po meji občine ... Čeprav pogosto občina ni lastnik zemljišč, preko katerih vodijo te poti, bi vseeno z dogovori z lastniki verjetno lahko poskrbela za izboljšanje dostopnosti pri takih kritičnih točkah. Sugestije bomo upoštevali, kolikor bo mogoče. Seveda ob ustreznih soglasjih lastnikov.
Katere akcije načrtujete letos za povečanje večje energetske varčnosti v naši občini?
Načrtujemo aktivnosti v skladu s sprejetim Lokalnim energetskim konceptom. V začetnem obdobju predvsem aktivnosti osvešča-nja občanov, različne izobraževalne aktivnosti s tega področja in seveda nadaljevanje aktivnosti Občine (zamenjavo stavbnega pohištva na starem delu zgradbe OŠ Trzin, nadaljnje zamenjave svetilk oziroma sijalk javne razsvetljave z energetsko varčnimi, uvedbo energetskega knjigovodstva za stavbe v lasti občine Trzin, nadaljnje ukrepe za višjo raven energetske učinkovitosti v javnih stavbah itd. Na razpis za projekte, ki bi lahko bili uvrščeni v regijski razvojni program, smo priglasili tudi projekt »Strategije energetske učinkovitosti« in koliko bo ta projekt uvrščen v regijski razvojni program, bo občina lahko v naslednjih letih pridobila tudi nekaj sredstev iz naslova sofinanciranja regionalnega razvoja. Moramo pa biti realni in takoj omeniti, da možnosti so, vendar glede na razvitost Občine Trzin ne ravno velike.
Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe
Prijavite prostovoljke, prostovoljce in projekte!
Mladinski svet Slovenije letos že enajstič zapored razpisuje natečaj, s katerim bomo izbirali najboljše prostovoljke, prostovoljce in projekte minulega leta, zato se ponovno obračamo na vas s pozivom, da svoje prostovoljke, prostovoljce in prostovoljske projekte prijavite v naš natečaj. Po izteku natečaja bomo podelili nazive »naj prostovoljka« in »naj prostovoljec« v treh starostnih kategorijah (do 19, 20 - 30 in nad 30 let), »naj mladinski voditelj oz. voditeljica«, »naj prostovoljski projekt« ter »naj mladinski projekt«. Rok za oddajo prijavnic je 29. marec 2013.
Za vse prostovoljce/ke, njihove mentorje oz. predstavnike prijaviteljev bo predvidoma v juniju 2013 organizirana zaključna prireditev s podelitvijo priznanj najboljšim; podrobnosti vam bomo sporočili naknadno. Priznanja bodo prejeli tudi vsi ostali prijavljeni, načeloma (odvisno od števila prijav) v drugem delu zaključne prireditve. Zaključna prireditev bo odlična priložnost za druženje in izmenjavo izkušenj.
NE POZABITE!: Promocija prostovoljskega dela (in ne tekmovanje!) je ključni namen natečaja. Z natečajem, povabilom na prireditev in priznanjem za sodelovanje, ki ga dobijo vsi prijavljeni prostovoljci in projekti, lahko pomagamo pohvaliti in vzpodbuditi prostovoljsko delo tudi pri vas. Prejeto priznanje bo morebiti vaše prostovoljce vzpodbudilo k še boljšemu delu v prihodnje, prav tako pa bo lahko vzpodbuda za druge (potencialne) prostovoljce v vaših vrstah.
Hkrati vas prosimo, da o tem natečaju obvestite:
-	vaše morebitne organizacijske enote ali organizacije članice ter
-	posameznike, društva, zavode in druge institucije, ki bi jih naš natečaj utegnil zanimati.
Veseli bomo tudi kratke objave v vaših morebitnih internih glasilih ali na spletni strani.
Vprašanja in prijave naslovite na: prostovoljec@mss.si.
Za vaš odziv se vam najlepše zahvaljujemo!
Poročilo z 21. redne seje Občinskega sveta občine Trzin
Marčna ali 21. redna seja Občinskega sveta občine Trzin je bila rekordna. Še na nobeni od sej Občinski svet ni tako hitro opravil svojega dela. Tokrat mu je uspelo v manj kot dveh urah speljati kar 9 točk dnevnega reda.
Za uvod so se članice in člani sveta lotili točk, pri katerih so zaradi boljšega razumevanja na sejo povabili tudi goste iz vodsta zavodov, na katere so se nanašale predlagane točke dnevnega reda. Najprej je direktorica Doma počitka Mengeš Irena Gričar poročala o delu Centra aktivnosti, ki deluje v sklopu Doma za starostnike v Trzinu. Center je začel delovati pred dvema letoma, zdaj pa je vanj vključenih 131 članov. Pretežno gre za starejše občane, ki se udeležujejo kar 15 različnih aktivnosti. Za določene dejavnosti deluje tudi po več skupin, dejavnosti pa večinoma potekajo v domu starostnikov, nekaj pa tudi v prostorih Društva za zaščito mladosti oz. mladinskega kluba v Centru Ivana Hribarja. Zelo veliko je zanimanja za razne športne dejavnosti, priljubljeni pa so tudi izobraževalni tečaji, ustvarjalne delavnice in predavanja. V dejavnosti centra (CAT) se vključujejo večinoma občani Trzina, nekaj pa je tudi gostov iz sosednjih občin. Dejavnosti CAT vodijo večinoma zunanji izvajalci, pretežno študentje, nekaj pa je tudi samostojnih podjetnikov. Dober odziv je pokazal, da je, kot je rekla Irena Gričar: »Stvar ta prava.« Verjetno je prav zato Občinski svet brez zapletov potrdil poročilo. Prav tako ni bilo razprave ob sprejemanju predloga cene za vodenje postopkov ugotavljanja upravičenosti do denarne občinske pomoči v tem letu. V Centru za socialno delo Domžale so, kot je povedala predstavnica centra, predlagali, da cena ostaja v bistvu enaka kot v prejšnjem letu, zato pri njenem sprejemanju ni bilo posebnih pomislekov.
Tudi naslednja točka - Vprašanja in pobude svetnikov, je bila na marčni seji sorazmerno kratka, saj so sodelovali le predstavniki opozicije. Občinski svetnik Peter Pelan je najprej opozoril, da so občani opazili, da so nekatere zastave, ki jih obešajo ob praznikih, umazane, zato je treba poskrbeti, da ne bodo v sramoto občini. Zanimalo ga je tudi, kdaj bo dokončana pešpot ob Pšati, svetnica Irena Habat pa je med drugim dejala, da pogreša vizijo razvoja občine. Meni, da bi morala biti ta strategija bolj jasno predstavljena. Župan g. Anton Peršak se s tem ni strinjal, med drugim naj bi bil Občinski svet seznanjen z vsemi naložbami, s sprejemanjem občinskega proračuna pa Občinski svet tudi odloča o tem, katere naložbe bodo speljali. Občinski svetnik Romeo Podlogar je znova zastavil vprašanje v zvezi z dolžniki, pri katerih je občina v letih 2011 in 2012 sprožila izvršbo za poplačilo dolga. Odgovor na vprašanje je svetnik dobil že v pisni
obliki, vendar ga je očitno spregledal. Občina je v omenjenem obdobju sprožila le eno zahtevo za izvršbo, pa še ta je bila zgolj v višini 42,55 EUR.
Sledila je obravnava obvezne razlage enega od členov Odloka o občinskem prostorskem načrtu. Ker je bila sprememba potrebna v dobro občanov, je občinski svet spremembo podprl z večino glasov. Tudi pri sprejemanju sprememb v odloku o ustanovitvi javnega zavoda Medobčinski muzej Kamnik ni bilo razprave. Muzej deluje na območju občin Kamnik, Komenda in Trzin, zaradi sprememb na območju Kamnika, kjer bo muzej med drugim dobil dodatne enote, je bilo v odlok potrebno vnesti nekaj sprememb, župan pa je povedal, da bo muzej imel v pristojnosti tudi zbirke, ki bodo predstavljene v Jefačnikovi domačiji, ki jo zdaj obnavljajo.
Brez zapletov je občinski svet nato potrdil poročilo in letni program dela Nadzornega odbora občine ter se seznanil z nekaterimi dokončnimi poročili.
Še največ razprave je bilo ob zadnji točki dnevnega reda, ko so potrjevali sklep o določitvi nepremičnin in opreme, ki sestavljajo javno infrastrukturo na področju občine Trzin. Sklep je bil potreben, ker bo letos končana izgradnja Jefačnikove domačije, kjer bo nekdanje gospodarsko poslopje po trenutnih načrtih zadnji novi objekt, ki sodi v seznam kulturne infrastrukture v občini Trzin. Ob obravnavi tega sklepa so se mnenja kresala predvsem o tem, kako naj bi opredelili ta objekt. V gradivu je bilo zapisano, da gre za štalo, izraz pa vsem ni bil všeč. Imeli so nekaj predlogov, nazadnje pa so skušali po sistemu izločanja izbrati najprimernejše poimenovanje. Prevladalo je, da naj bi tistemu delu objekta rekli pod. Gre za star izraz, ki je bil domač na našem območju za takšne gospodarske objekte. Med razpravo je občinski svetnik Podlogar opozarjal na pravilnik Občinskega sveta, ki določa, na kakšen način naj bi glasovali, saj se mu je zdelo, da bi moralo tudi odločanje o poimenovanju tistega objekta potekati v skladu s pravilnikom. Župan g. Peršak je ob tem pojasnil, da so se le odločali o najprimernejšem poimenovanju, kasneje pa so o sklepu glasovali tako, kot to določa pravilnik.
Miro Štebe
Obvestili
V Turističnem društvu Kanja Trzin imamo še na voljo knjigo E. Milana Kuferšina "Oj Trzin, ta dolga vas".
Člane TD Kanja Trzin vabimo, da v času dežurstva na sedežu društva, v Centru Ivana Hribarja, poravnajo članarino za leto 2013, ki znaša za odrasle 10 EUR, za mladino 1 EUR.
DIAGNOSTIČNI
M T.l	J-J ;TT
ZD DOMŽALE
URNIK
PONEDELJEK - PETEK
6:30 -18:00
SOBOTA
7:00-12:00
Štala ali pod?
Cenjenim občanom sporočamo, da izvajamo laboratorijske storitve tudi za samoplačnike.
hematološke preiskave biokemične preiskave imunološke preiskave urinske preiskave
Tudi v Trzinu bodo višje cene
Javno komunalno podjetje
Mnogo ljudi se vznemirja glede bodoče višine cen komunalnih storitev, nihče pa ne pomisli, da so bile zadnje spremembe cen na področju oskrbe s pitno vodo v letu 2001, na področju kanalizacije pa še pred tem. Zaradi zamrznitve usklajevanja cen s strani države je bilo v preteklosti nemogoče prilagajati cene rasti stroškov pri izvajanju javnih služb, zato je prišlo do situacije, ko občine zaradi prenizkih cen niso mogle vlagati v posodobitve infrastrukture, ki so nujno potrebne. Tako je na primer na področju oskrbe s pitno vodo še vedno kar nekaj vodovodnega omrežja iz slabih salonitnih cevovodov, ki jih je nujno potrebno v čim krajšem času zamenjati. Prav tako brez ustreznih zamenjav cevovodov ni mogoče zmanjšati vodnih izgub in povečati varnosti sistemov za oskrbo s pitno vodo.
Če vzamemo za primer ceno goriva, ki predstavlja sorazmerno velik strošek za komunalna podjetja, se je cena dizelskega goriva samo v zadnjih petih letih dvignila za več kot 50 odstotkov. Cene komunalnih storitev pa so ostale na enaki ravni. Zato smo bili primorani v procese racionalizacije in reorganizacije poslovanja. A tega ne moremo početi v nedogled, ne da bi se začele kazati posledice v kakovosti storitev.
O spremembah in poenotenju oblikovanja cen komunalnih storitev za celotno območje Slovenije se je v javnosti začelo govoriti novembra 2012, s 1. 1. 2013 pa je stopila v veljavo tudi Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Kakšne spremembe na tem področju lahko pričakujejo občanke in občani občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče?
Spremembe cen bodo temeljile na določilih Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki so jih občine in komunalna podjetja dolžna uveljaviti najkasneje do aprila leta 2014. Tako bo nova cena storitev javne službe oskrbe s pitno vodo in odvoda odpadnih voda sestavljena iz omrežnine in vodarine oz. kanalščine. Omrežnina bo omogočala občinam zamenjavo dotrajanih vodovodnih in kanalizacijskih sistemov, vodarina in kanalščina pa sta tista dela cene, ki bosta pokrivala stroške izvajanja javne službe in se bosta uporabnikom zaračunala glede na dobavljeno količino pitne vode.
Uredba natančno določa način oblikovanja cen za vso Slovenijo, prepoveduje pa deljenje cen komunalnih storitev na gospodinjsko in gospodarsko tarifo, tako da bodo cene za vse uporabnike enake. Cene bodo določili občinski sveti za področje posamezne občine.
Glede višine vodarine, kanalščine in smetarine uporabnikom lahko zagotovimo, da ne bo prišlo do znatnih dvigov cen, tako da lahko povprečno gospodinjstvo po sprejetju novih cen računa le na nekaj evrov višjo položnico kot do sedaj. Za gospodinjstva se bodo občine verjetno odločile za postopno uveljavljanje omrežnine za vodovod in kanalizacijo, kar naj bi trajalo približno eno leto, do takrat pa bodo občine subvencionirale omrežnine gospodinjstvom do polne cene. Za gospodarske su-
komunalnih storitev
bjekte pa bo omrežnina uvedena naenkrat, saj subvencioniranje gospodarskih subjektov ni dovoljeno.
V kakšnem stanju je cevovod vodovoda na območju Trzina; koliko dotrajanih cevi bo še potrebno zamenjati, koliko večje premere potrebujejo in zakaj se na območju obrtne cone pojavlja v vodi pesek?
Dolžina javnega vodovoda v občini Trzin je dobrih 24 000 metrov, od tega je približno 10 odstotkov cevovodov še vedno iz salonitnih cevi. V letu 2012 je bilo obnovljenih 229 metrov vodovodnega omrežja in vzporedno 320 metrov hišnih priključkov. Stanje vodovodnega omrežja v centralnem domžalskem sistemu, katerega del je v celoti občina Trzin, se je v zadnjih nekaj letih enakomerno izboljševalo, kar se najbolj odraža v postopnem zmanjševanju vodnih izgub. Če želimo začrtani trend nadaljevati, moramo poskrbeti za intenzivno obnovo vodovodnega omrežja.
Trenutni profili cevovodov ustrezajo dejanskim potrebam uporabnikov pitne vode na območju občine Trzin. Vgradnje večjih premerov cevi ne načrtujemo, saj za to ni potreb, razen v določenih odsekih primarnega vodovodnega omrežja, kjer je potrebna zamenjava zaradi dotrajanosti in delovanja hidrantnega omrežja.
Na omrežju je najbolj problematična starost cevovoda, material in način polaganja. Veliko hišnih priključkov je iz pocinkanih vodovodnih cevi, ki so zaradi korozije in blodečih tokov razpadle, zato težimo k temu, da se v okviru investicijske gradnje pristopa tudi k zamenjavi le-teh. Pocinkani priključki so razlog za velik del vodnih izgub, ki jih beležimo vsako leto.
Občasno se pojavlja prisotnost peska na območju IOC Trzin. Razlog za to sta v veliki meri slab nadzor in izvedba konec devetdesetih let preteklega tisočletja. To pomeni, da ni ustreznih blatnikov in da hišni priključki niso pravilno izvedeni. Po naših podatkih gre za pesek, ki je v omrežje prišel med gradnjo naselja Onger konec prejšnjega tisočletja in se zadržuje v depresijah. Zaposleni v podjetju se z občasnim izpiranjem trudimo izboljšati stanje, spomladi 2012 pa je bila izvedena montaža čistilnega kosa za celotno IOC.
Zdrava pitna voda postaja ogrožena dobrina, zato jo je potrebno z vso odgovornostjo zaščititi ter zagotoviti zadostne vire za vzdrževanje zastarelih sistemov in nadaljevati z aktivno politiko ozaveščanja prebivalstva.
Intervju pripravila Lea Bernot
RAZPORED ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV - POMLAD 2013
DATUM ZAČETKA AKCIJE: 20. 03. 2013 KRAJEVNA SKUPNOST: KS Trzin ZAJEMA NASELJA: Trzin
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev NE sodijo:
-	nevarni odpadki, kot so embalaže škropiv, olj, barv in lakov,
-	avtomobilski deli,
-	akumulatorji,
-	gume,
-	sodi,
-	gradbeni material,
-	veje drevja in živih mej.
Kosovni odpadki morajo biti na predvideni dan odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni na odjemnem mestu pobiranja komunalnih odpadkov.
V primeru morebitnih vprašanj smo vam na voljo na telefonski številki 01/729-54-30 ali elektronskem naslovu info@jkp-pro-dnik.si
RAZPORED ODVOZA NEVARNIH ODPADKOV - POMLAD 2013
DATUM: 20. 03. 2013 URA:	15.30 - 17.00
NASELJE: Trzin LOKACIJA: Na dvorišču
Mengeške 9, Trzin
20. 03. 2013 17.30 - 19.00 Trzin
Na parkirišču
pred trgovino Mercator
Med nevarne odpadke sodijo:
- akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila, gume osebnih avtomobilov, motorno olje, pločevinke s potisnim plinom, razredčila, odpadno jedilno olje.
OPOZORILO:
-	nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja,
-	tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano,
-	odpadkov iz iste skupine ne združujte v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije,
-	odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal.
Grini se je vrnil in pripravlja grooooooomozaaansko zabavo za vse otroke!
Minilo je leto in Grini je zopet z nami, tudi v letošnjem letu bo obiskal vse osnovnošolce od 1. do 4. razredov, pokukal v okoliške vrtce in preučil starejše otroke ter njihove navade. Letos bo otroke opremil s pametnim albumom in jim poklonil paketek nalepk. Ampak pozor, album mora biti izpolnjen in pot do ostalih nalepk bo zopet znanje! Pssssst, navodila sledijo ... Ima pa Grini še eno supergrinistično novico: dobil je čisto nov, čisto pravi domek, ki ga lahko obiščete vsi, saj se nahaja na www.grini.si.
Grini bo vrata svojega novega doma odprl 27. 3. 2013. Tam se bo poleg že znanih iger (grinipedije, kviza in ptičic) nahajala še čisto nova igra »smeti cel kup«, ki pa je ključ do novih nalepk. Hihihihih, več pa v navodilih.
Pridružite se supergrinistični pustolovščini, ki varuje naš planet.
»OČISTIMO TRZIN 2013«
Čistilna akcija v občini Trzin: sobota, 23. marec 2013
Začetek akcije: ob 9. uri
Kje: na zbirnih mestih za udeležence
Zaključek akcije: ob 13.30 v Okrepčevalnici Bor, poleg trgovine Mercator v Mlakah ZBIRNA MESTA za udeležence:
1.	Brunarica v Dolgi dolini: Smučarsko društvo Trzin, Kolesarsko društvo Felixi Trzin, društvo Trzin je naš dom;
2.	Parkirišče pred cerkvijo, Cesta za hribom 15: TD Kanja Trzin, Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin;
3.	Občinski objekt, Mengeška cesta 22: Šahovsko društvo Trzin;
4.	Kulturni dom Trzin, Mengeška cesta 9: Kulturno društvo Franca Kotarja Trzin;
5.	Parkirišče za kulturnim domom Trzin, Mengeška cesta 9: Karitas, Društvo Samokres;
6.	Osnovna šola Trzin, Mengeška cesta 7 B: Strelsko društvo Trzin;
7.	Vrtec Žabica, Ploščad dr. Tineta Zajca 1: Športno društvo Trzin;
8.	Hišica planinskega društva Onger, Ulica Rašiške čete 4: Planinsko društvo Onger Trzin;
9.	Frnihtov bajer: Lovska družina Mengeš;
10.	Bivša avtopralnica, Ljubljanska cesta 39: Društvo prijateljev mladine Trzin, Društvo za zaščito mladosti Trzin, ZZB za vrednote NOB, ZZVS Trzin;
11.	Križišče ulic Dobrave/Gmajna v OIC: Društvo za napredek in razvoj Trzina, Orientacijski klub Trzin, Klub 7 E;
12.	Gasilski dom Trzin, Ljubljanska cesta 2: Prostovoljno gasilsko društvo Trzin in Štab CZ Občine Trzin
Učenci in učitelji osnovne šole Trzin bodo čistilno akcijo izvedli kasneje.
ZBIRNE TOČKE za odpadke:
1.	Pri brunarici v Dolgi dolini
2.	Pri Jefačniku, Jemčeva cesta 40
3.	Parkirišče pri cerkvi, Cesta Za hribom
4.	Parkirišče pri kulturnem domu Trzin, Mengeška cesta 9
5.	Parkirišče osnovne šole Trzin, Mengeška cesta 7 B
6.	Pri transformatorju na Košakovi ulici
7.	Pri vrtcu Žabica, na Ploščadi dr. Tineta Zajca 1
8.	Pri hišici planinskega društva Onger Trzin, Ulica Rašiške čete 4
9.	Pri bivši avtopralnici, Ljubljanska cesta 39
10.	Pri Frnihtovem bajerju
11.	Pri tolmunčku ob »Beli cesti« na koncu »Knoftrovih peskov«
12.	V OIC Trzin, križišče ulic Dobrave/Gmajna
13.	V OIC Trzin, iztek ulice Špruha
14.	V OIC Trzin, nad Pipe Lifom
15.	Pot v »travnike« (pri balah)
Za prevoz z lokacij, kjer ni kontejnerjev, bodo poskrbeli trzinski gasilci.
Pridružite se akciji na vam najbližjem zbirnem mestu in pomagajte očistiti naš Trzin! S seboj po možnosti prinesite zaščitne rokavice. Soustvarjajte pozitivne spremembe v Trzinu! Pridružite se nam!
Udeležba na čistilni akciji je na lastno odgovornost! Organizatorji ne prevzemajo odgovornosti za morebitne poškodbe in nezgode na čistilni akciji.
Predsednica TD Kanja Trzin	Župan občine Trzin
Jožica Valenčak, l. r.	Anton Peršak, l. r.
Gasilci so zborovali
Člani GD Trzin in povabljeni
Moto Prostovoljnega gasilskega društva Trzin je: »Naša prva in glavna naloga je pomoč sočloveku!« Ni čudno, da imajo trzinski gasilci veliko podporo pri občanih. Kot vsako leto so imeli tudi tokrat 1. marca redni letni občni zbor, ki pa je bil letos volilni. Volili so devetčlanski upravni odbor in predsednika -pravzaprav so mandat dosednjemu predsedniku Borutu Kum-pu le podaljšali še za eno mandatno obdobje. Izvoliti so morali tudi petčlansko poveljstvo in poveljnika, tudi za to funkcijo so le podaljšali mandat Marku Kajfežu. Izvolili pa so še tričlanski nadzorni odbor in petčlansko (dva člana sta rezervna) disciplinsko komisijo.
Udeležence zborovanja je pozdravil poveljnik domžalske gasilske zveze Matjaž Merkužič, ki je ocenil, da je Gasilsko društvo Trzin zelo napredovalo, da imajo dober mladi rod in dobro sodelujejo z zvezo in ji tudi precej pomagajo. Svoje pozdrave in pohvale so dodali še člani okoliških gasilskih društev.
Predsednik in poveljnik sta povedala, da so imeli v letu 2012 11 požarov, 5 tehničnih intervencij, 1 intervencijo zaradi nevarne snovi, 7 praktičnih vaj, sodelovali so na državni čistilni akciji Očistimo Slovenijo, na sektorskih vajah, proslavah, strokovnih seminarjih, imeli so gasilske straže in organizirali vrtno veselico, ki tudi letos ne bo odpadla, saj jo občani vedno lepo sprejmejo.
Njihova velika želja je dodatno vozilo GVC 24/50; upajo, da ga bodo kupili letos. Velika želja pa je tudi nov gasilski dom, saj je stari premajhen, in ni dovolj prostora za vso opremo.
Namestnik župana Milan Karče je povedal, da bodo imeli eno dodatno začasno garažo v novem objektu ob Čebulovem mostu. Novi gasilski dom pa bodo jeseni, če bo sredstev dovolj, umestili v občinski investicijski načrt za naslednje leto.
Trzinski gasilci so tudi ponosni, da imajo novo termovizijsko kamero, edini v domžalski zvezi, s katero je gašenje mnogo bolj varno, saj lahko v naprej pregledajo teren.
Poveljnik Marko Kajfež je povedal, da so kupili nekaj dodatne opreme (pnevmatsko kladivo, nove obleke, podkape, ker so bile dotrajane, ter led svetilko). Ob tem je opozoril, da je taktika brez tehnike nemočna in tehnika brez taktike nesmiselna. Zato imajo mnogo taktičnih vaj in obnavljajo sredstva za njihovo delo.
Posebej so se zahvalili vsem, ki jih moralno in finančno podpirajo, ter vsem, ki namenjajo del dohodnine kot donacijo društvu, ker sredstva nujno potrebujejo za varno delo, saj bodo šele takrat, ko bodo poskrbeli za svojo varnost, uspešni pri svojem delu.
Za konec pa še pozdrav: Na pomoč! V službi ljudstva varno dan in noč!
Tekst in foto: ZMAK
Marko Kajfež - poveljnik trzinskih gasilcev
Imamo enega najbolj izobraženih gasilskih poveljnikov
Stari - novi poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Trzin, Marko Kajfež, je že v otroštvu prisegel zvestobo svetemu Florjanu, saj ga je oče že pri sedmih letih navdušil za gasilce. Z devetimi leti se je uradno včlanil in pri gasilcih je še zdaj. Torej, MARKO KAJFEŽ: poveljnik PGD Trzin, podpoveljnik Gasilske zveze Domžale in že 16 let poklicni gasilec v Gasilski brigadi Ljubljana.
Kaj je pripomoglo k temu, da ste bili ponovno soglasno izvoljeni za poveljnika PGD Trzin?
Mislim, da strokovnost in moj dober odnos z operativci in občani Trzina.
Ste Trzinec?
Praktično sem, saj sem bil star 1 leto in pol, ko so se starši preselili v Trzin. Torej ne poznam drugega kot Trzin - torej sem Trzinec, in tako se tudi počutim. Sem poročen, oče dveh otrok; zaradi gasilstva sem malo z družino, zato se jim zahvaljujem za njihovo strpnost in za to, da me imajo kljub temu še vedno radi. Povedati moram, da že tudi hčerka hodi h gasilskemu krožku.
Kateri so vaši hobiji poleg gasilstva?
Hokej na rolerjih (to je IN-LANE hokej), odbojka in smučanje. Moja posebna strast pa je motor. Imam potovalni motor in s prijatelji se vozimo na daljša in krajša potovanja. Nismo divjaki, saj smo sami resni ljudje, ki se držimo cestnoprometnih predpisov. Že v delu z gasilsko brigado in pri delu v PGD Trzin se srečujem s posledicami nesreč, in meni ter prijateljem ne pride na misel, da bi motor izrabljali za vragolije na cestah; za to so dirkališča. Lepo bi bilo, če bi vsi motoristi razmišljali tako, saj bi bilo potem precej manj nesreč.
Kako pridobivate nove člane v svoje gasilske vrste?
Zelo se trudimo in zato sodelujemo z osnovno šolo Trzin, kjer vabimo mlade v gasilski krožek, mlade nadebudneže pa želimo navdušiti že tudi v vrtcu. Najbolj všeč sta jim gasilska sirena in čelada. Želimo si več sodelovanja z mladimi od 15 - 25 let. Vabimo jih v naše častne vrste. Pokličejo lahko na tel. št. 031- 307 - 434 in dobili bodo vse informacije.
Kakšno je vaše delo z mladimi?
Z mladimi delajo naši usposobljeni inštruktorji. Velikokrat se jim pridružim, vendar je moje poglavitno delo z operativo.
To delo zahteva sposobne in izobražene ljudi. Kakšna je vaša izobrazba?
Končal sem srednjo tehniško šolo 5. stopnje. V Filcu v Mengšu sem bil pripravnik, nato sem šel v vojsko. Od 1. septembra 1996 sem gasilec v poklicni Gasilski brigadi Ljubljana. Opravil sem polletno šolanje za poklicnega gasilca - seveda z zaključnimi izpiti. Leta 2001 sem začel podiplomski študij kemije in kemijske tehnologije in diplomiral leta 2005. Vmes sem leta 2004 opravil poklicno tehniško šolo s končnimi izpiti. Leta 2010 sem vpisal magisterij tehniške varnosti in ga končal leta 2012. Trenutno sem v Sloveniji edini poklicni gasilec s to izobrazbo, vendar mi nekateri sledijo na tej poti.
Gasilci svoje znanje in usposobljenost redno preverjate na gasilskih tekmovanjih. Na katerih ste sodelovali?
Vseh sploh ne morem našteti, zato bom povedal samo najvažnejše.
V PGD Trzin smo v članski konkurenci dobili v zadnjem času 17 pokalov.
Poveljnik Marko Kajfež
V	poklicni brigadi pa smo trikrat zmagali v peteroboju (ekipa 5-tih članov), enkrat sem bil državni prvak v kombatu. Fire Combat je gasilska tekmovalna disciplina, kjer tekmovalci v parih premagujejo ovire in ob tem uporabljajo različne vrste gasilskega orodja in opreme. Med drugim je treba obvladovati vrvno tehniko, prenašati ponesrečenca, vleči cevovov in gasiti. V tej disciplini sem bil enkrat mednarodni prvak, dvakrat pa sem bil drugi. Moj sotekmovalec v paru je bil vedno sodelavec Luka Pance.
V	koliko gasilskih posegih ali intervencijah, kot jim rečete, ste do zdaj sodelovali?
Točnega števila ne vem, vendar se številka suče okoli 1700 intervencij.
Kakšno je vaše sodelovanje s predsednikom PGD Trzin Borutom Kumpom?
Sodelovanje s predsednikom je izvrstno, najbrž sva bila tudi zato oba soglasno izvoljena za novi mandat. Prav tako pa izvrstno sodelujem tudi z vsemi drugimi člani PGD Trzin.
Kdo vam pomaga pri akcijah v PGD Trzin?
Do sedaj sta mi pomagala podpoveljnika Tomaž Dane in Uroš Zajc, po novem pa mi bosta pomagala podpoveljnika Dušan Ko-sirnik in Tomaž Dane, pomagajo pa seveda vsi operativci, saj je naša moč v skupinskem delu.
Kako skrbite za varnost pri vašem delu?
Delo je zanimivo in pozitivno vpliva na človekovo osebnost, je pa izredno nevarno in zato varnosti posvečamo veliko pozornost. Skrbimo, da so zaščitna sredstva (obleke, čelade itd.) in tudi tehnična sredstva vzdrževana in primerna za naše delo. Poudaril bi, da smo pridobili termovizijsko kamero, ki je pomemben pripomoček k varnosti; smo eno redkih PGD, ki jo imamo. Želeli bi še nov dodatni avtomobil in nov gasilski dom, kjer bi vse to lahko lepše razporedili in bi bili pri intervencijah še hitrejši in bolj uspešni. Seveda pa je za nas najpomembnejša varnost gasilcev, saj smo le tako lahko popolnoma uspešni pri našem delu.
V	Trzinu smo lahko ponosni, da imamo enega izmed najbolj izobraženih gasilcev - poveljnikov! Marko Kajfež je res odličen gasilec, predvsem pa človek z velikim srcem.
Tekst in foto: ZMAK
Kuharski mojster v Trzinu
Jožef Oseli in Tito
V restavraciji Žerjavček v industrijski coni Trzin slovenski kuharski mojster Jožef Oseli tamkajšnji ekipi svetuje in jo uvaja v kuharske skrivnosti. V restavraciji sva se ob kavi pogovarjala o njegovih potovanjih po svetu, o njegovem poslu in o času, ko je še služboval pri nekdanjem predsedniku Jugoslavije Josipu Bro-zu Titu. Prav po tem ga Slovenija in tudi tujina najbolj poznata. Od leta 1973 je bil zaposlen kot šef strežbe na Brdu pri Kranju, kjer je imel Josip Broz - Tito eno od svojih rezidenc. Skupaj z ženo Metko je bil odgovoren za vso organizacijo in strežbo v času Titovega bivanja na Brdu. Takrat je stregel mnogim državnikom. Med njimi so bili iranski šah Reza Pahlavi z ženo Farah Dibo, francoski predsednik Mitterand, zadnji sovjetski predsednik Mihail Gorbačov, etiopski cesar Haile Selassie, in na Brionih med drugim tudi mnogim državnikom in filmskim zvezdam takratnega časa, kot so bili Sophia Loren, Elizabeth Taylor, Richard Burton, če naštejemo samo nekatere. Mojster Oseli je pred dnevi praznoval 64 let. Je oče dveh sinov, Tilna in Alena, in zelo prijeten sogovornik ter še vedno mladostnega izgleda ter poln izzivov. Čeprav je uradno v pokoju že peto leto, je še vedno zelo zaposlen. Ima dolgoletne izkušnje v slovenskem gostinstvu in za sabo ogromno potovanj, kjer je spoznaval tujo kulinariko in izpopolnjeval svoje kuharsko znanje. Dvakrat je kuhal najlepšim dekletom na izboru za mis sveta na Sejšelih. Med drugim pa je od leta 2003 edini slovenski predstavnik pri Francoski kulinarični akademiji. Slednja že od leta 1730 združuje največje kuharske mojstre iz Francije in vsega sveta. Danes sodeluje pri različnih kulinaričnih prireditvah in je mentor in mednarodni sodnik na različnih kulinaričnih delavnicah in tekmovanjih po svetu. Ob začetku pogovora me opozori: »Velikokrat mi pravijo, da sem bil kuhar pri Titu, a za njega nisem kuhal. Dolgo nazaj je to nekdo zmotno napisal in se je prijelo. Bil sem šef strežbe.«
Kako ste se znašli v trzinski restavraciji Žerjavček?
Tukaj sem se znašel na željo prijatelja Saša Pernuša, da mu pomagam vpeljati in usposobiti restavracijo v novem načinu postrežbe malic in kosil za poslovne goste in zaposlene v industrijski coni Trzin.
Širše vas ljudje najbolj poznajo po tem, da ste bili osebni strežnik samemu maršalu Titu in njegovi soprogi Jovanki. Lahko kaj več poveste o tistem obdobju?
Gostinsko šolo sem končal leta 1967 in se prijavil na razpis za prosto delovno mesto natakarja v takratni Skupščini RS. Tako sem spoznal protokolarno strežbo in sodeloval pri različnih protokolarnih dogodkih v Skupščini, Izvršnem svetu in na Brdu. Prvi večji dogodek, pri katerem sem sodeloval, je bil obisk etiopskega cesarja Haile Selassieja v rezidenci predsednika Republike na Brdu pri Kranju. Po štirih letih občasne pomoči na Brdu so mi ponudili, da skupaj z ženo Metko prevzamem odgovornost za strežbo ob obiskih predsednika Tita in Jovanke ter njunih gostov. Tako sem pri 24-tih letih postal šef strežbe na Brdu.
Od takrat pa do Titove smrti sva z ženo Metko skrbela za vso strežbo v rezidenci. Takrat sva bila polna svežih idej, ki nama jih na Brdu nihče ni branil realizirati. Predsednik in njegova soproga sta me večkrat vprašala, kako bomo pripravili to in ono. V enem takšnih pogovorov sem mu predlagal, da za večerjo pripravimo okroglo mizo. Na televiziji sem videl, kako je nek državnik gostil za okroglo mizo. Prej se okroglih miz pri nas ni uporabljalo. Ko me je predsednik vprašal, zakaj okrogla miza, sem mu odvrnil, da zato, da se gostje lažje med seboj pogovarjajo. Predlog je brez besed sprejel in naročil, da se večerja pripravi tako, kot sem predlagal. Z ženo sva imela veliko svobode pri ustvarjanju. Enako pri čajankah in dogodkih, ki jih je prirejala Jovanka za žensko družbo. Želela je le, da jim strežejo malce starejši natakarji.
Ob državniških obiskih v Sloveniji so nama pomagali tudi zunanji sodelavci. Na Brdo so hodili izključno Slovenci; bili smo zelo cenjeni povsod po Jugoslaviji. V Beogradu in na Brionih so spraševali, kaj za vraga počnemo, da Jovanka vedno govori, da mora biti tako kot na Brdu. Bili smo res dobra ekipa.
Kakšno hrano pa ste stregli Titu, Jovanki in gostom?
Vedno smo stregli izbrane jedi iz našega okolja. V katerokoli republiko je Tito prišel, je želel jesti jedi, ki so tam tradicionalne. Na Brionih mu je kuhar vedno pripravil sveže ribe, v Sloveniji pa je jedel žgance, domače klobase in govedino v juhi. Govedina v juhi je bila pri njem na jedilniku skoraj vedno za zajtrk. Rad je imel kuhane goveje prsi. Rad je poskušal tudi nove jedi, le polžev in še nekaj drugih malenkosti ni maral.
Pogostili ste tudi mnogo tujih državnikov in svetovno znane igralce. Kateri tuji državnik oziroma igralec se vam je najbolj vtisnil v spomin?
Veličina bo in še zmeraj ostaja - maršal Tito. In vse te zgodbe iz zakulisja, ki sem jih doživel ob opravljanju svojega dela. Zgodovinarji nikoli niso imeli možnost doživljati tiste vsakodnevne pripetljaje. Sam sem pogostil 49 visokih gostov, od cesarjev, kraljev do predsednikov. Najbolj so mi v spominu ostali trije: maršal Tito, švedski kralj Karl VI. Gustaf in nekdanji predsednik Kučan. Od vseh uglednih gostov so se mi ti državniki najbolj vtisnili v spomin, ker so znali ceniti naše delo.
Lahko poveste kakšno zanimivo zgodbo iz zakulisja?
Ko se je odprla švedska ambasada v Ljubljani, sta na obisk prišla švedski kralj Karl VI. Gustaf in kraljica Sofija. Bila sta gosta v hotelu Lev. Takrat sem bil svetovalec za hrano in pijačo (F&B mene-džer) v Levu. Švedi so pri nas hoteli narediti svečano večerjo, in so me pred obiskom kraljevskega para vprašali, če jo bomo pomagali pripraviti. Pritrdil sem. Vse, kar sem predlagal švedski ekipi, so posredovali švedski kraljici na dvor. Vsak moj predlog je kraljica tudi odobrila. Imeli smo 88 gostov, streglo je 44 natakarjev.
Ko sta kasneje na svečano večerjo prišla kralj in kraljica, sem se jima predstavil. Kraljica Sofija mi je povedala, da ve že vse o meni: kje sem bil, kaj sem delal, da sem bil Titov osebni strežnik. Vprašala me je, če sem bil tudi takrat v Beogradu, ko sta s kraljem obiskala Tita. Odgovoril sem ji, da ne, ker sva z ženo redko hodila v Beograd. Na Brione sva hodila, v Beograd pa zelo poredko. Videla je tudi sliko, na kateri sem na lestvi pomagal obešati več kot štiristo let stare tapiserije, ki so jih poslali s švedskega dvora, da smo okrasili prazne stene. Kraljevski par je takrat obiskal tudi kuhinjo in s šefom protokola sta tam sama ostala skoraj eno uro, kar je neobičajno. Veliko smo se šalili, tako da kar nista mogla zapustiti kuhinje.
Pred obiskom kuhinje se je pripetila majhna nevšečnost. Pred vstopom v kuhinjo je bil nizek prag. Opazil sem, da kralj bolj slabo vidi, zato sem rekel moji šefinji, da naj kralja in kraljico počaka pred tem pragom. Ko je kralj prihajal do kuhinje, se je malce spotaknil v ta prag in šefinji padel naravnost v oprsje. Tako ga je ujela. Midva s kraljico Sofijo sva bila korak za kraljem. Točno sem vedel, kaj se bo zgodilo, lahko bi padel po tleh in bi se kaj neljubega pripetilo, a ga je moja šefinja ujela.
Zanimivo je tudi, da se je kraljica, preden je zapustila hotel, ustavila v veži. Poklicala je njihovega šefa strežbe z dvora g. Fritza, njenega pomočnika, in mu prijazno naročila, da priskrbijo šopek rož za mojo ženo Metko. To ne doživiš pogosto. Sama sva kaj takega doživela samo pri predsedniku Titu. On je vedno mislil na takšne malenkosti. Ženi Metki je s konference na Finskem prinesel srebrni obesek. Rekel ji je, da je to prav posebej izbral zanjo. Tako smo vedeli, koliko smo vredni. Ne potrebuješ avtomobilov, ne zlata, ne visokih plač. Nama je bila dovolj skromnost in kakšna taka drobna pozornost.
Kako ste nadaljevali kariero po Titovi smrti?
Na Brdu sem ostal vse do leta 1989 kot direktor gostinstva, potem pa sem prevzel vodenje Vile Epos na Bledu in Vile Tartini v Strunjanu. Tam smo gostili med drugim tudi tedanjega češkega predsednika Vaclava Havla. Potem sem šel na šolanje v Francijo v Lyon na »Paul Bocuse Institute«. Kasneje pa sem v času dopusta veliko potoval po svetu in se kulinarično izobraževal. Šel sem na Japonsko, Kitajsko, v Kenijo, Južno Afriko, na Mavricius, Zanzibar, v Brazilijo, na Sejšele, Tajsko, v Indijo itd.
Ker ste veliko prepotovali, bi vas vprašal, čemu se morajo slovenski popotniki nujno izogniti pri izboru hrane v tujini?
Če potuješ sam, se moraš paziti. Če potuješ z agencijo, tam dobiš vse napotke. Sam pa se moraš za pot pripraviti. Obvezno moraš s seboj vzeti tablete in oglje proti diareji in se izogibati predvsem mesu, ki ni v skladu s sistemom HACCP (sistem vodenja varnosti živil; op. a.). Ko sem bil v Indiji na tržnici, se je tam na prostem klalo, molzlo in se prodajalo. Takrat mi je postalo bolj jasno, zakaj je toliko vegetarijanstva v Indiji. Če ti vzameš iz zemlje zelenjavo, je čista. Zelenjavo skuhaš in jo poješ, pa si zdrav. Ko pa kupiš neko meso ali ribo, kjer se pase na milijone muh, boš zbolel, če ne boš pazljiv pri njeni pripravi. Zato v Indiji najdemo pekočo hrano. Tam je skozi vse leto vroče, kar pomeni, da so muhe vedno prisotne in za seboj puščajo ličinke. Ko smo bili na Sejšelih, sem pripravljal svečano večerjo na prostem. Delal sem piščančjo pašteto. Preden sem pripravil zadnji krožnik, so bile na prvih krožnikih že ličinke. Pri takšnih stvareh je potrebno zelo paziti. Če bi bila pri nas takšna klima, bi tudi mi uživali ogromno curryja in čilija. Te začimbe so tisto, kar ti v želodcu potem vzdržuje želodčno floro, da si zdrav.
Pripravljali ste hrano tudi na izboru za mis sveta.
Dvakrat sem delal in pripravljal hrano kot šef v kuhinji na Sejšelih. Na osebno povabilo gospe Julije Morley sem na izbor pripeljal celotno ekipo iz Slovenije. Skoraj en mesec smo pripravljali trikrat na dan po 170 obrokov. Niti eno dekle ali gost v tem času ni imel prebavnih težav. Imeli smo srečo. Njihove kuhinje niso bile najbolj moderne. Ni bilo avtomatov, konvektomatov, hladilnikov, zamrzovalnikov. Daleč od tega, a se je vseeno dobro pripravljalo. Ogromno smo dali na čistočo. Čistoča je najbolj pomembna.
Lansko leto ste bili ob dnevu državnosti v Indiji na povabilo tam-kajšnega slovenskega veleposlanika Janeza Premožeta, kjer ste gostiteljem predstavili slovensko kulinariko. Imeli ste tudi tečaj slovenske kulinarike za kuharske mojstre. Kaj ste jim pripravili in kakšni so bili odzivi?
Jožef Oseli in žena Metka
Z Janezom Premožetom, slovenskim ambasadorjem v Indiji, sva že sodelovala, ko je bil na Japonskem. Imenovan je bil v Indijo. Vedno sva ohranjala vezi. Ravno lani, ko sem bil na Rabu, me je veleposlanik povabil, če bi prišel pomagat pripraviti sprejem ob dnevu državnosti. Povabilo sem sprejel. Sicer sem mislil s sabo vzeti ženo, a je rekla, naj grem sam. Vprašali so me, za kakšen honorar bi prišel delat, a sem se mu odpovedal. Načeloma nikoli ne govorim o honorarju vnaprej, ker zame denar ni bistven. Važno mi je dobro opravljeno delo, potem šele povem, koliko je bilo to delo vredno. Povedal sem jim, da bi se odpovedal honorarju, če lahko s seboj pripeljem enega perspektivnega kuharja. Namesto mojega honorarja so njemu plačali letalsko vozovnico. Poklical sem Iztoka Gumzeja. Spomnil sem se ga s kuharskega tekmovanja na Braču, kjer je osvojil tretje mesto. Iztok je dovolj solidno in dovolj dobro pripravljal jedi. Sprejel je moje povabilo.
Za veleposlanika smo pripravili sprejem. Sicer smo v Indijo prišli zadnji trenutek, in je bilo potrebno pripraviti vse na hitro. Na razpolago so nam dali tudi njihovo ekipo v kuhinji. Kuhinja je bila spet pomanjkljivo opremljena. Vse je bilo na plin, ni bilo nobene peči, a smo pripravili vse, kar smo si zamislili. Delali smo trdo, vendar se je splačalo. Pripravili smo polovico slovenske in polovico indijske hrane za okoli 150 gostov.
Kasneje je sledil še sprejem za častnega konzula Slovenije v Cen-nayu. Tam smo postregli okoli 100 gostom izključno slovensko hrano. Polovica hrane je bila vegetarijanske narave. Indijci ne poznajo naših vegetarijanskih jedi, vendar so bili zelo navdušeni. Pripravili smo jim prekmursko gibanico, sirove štruklje, ajdove štruklje, pa tudi kranjske klobase, ki smo jih pripeljali s seboj. Tudi mak sem prinesel od doma. Kar veliko živil smo pritovorili v Indijo. Zanimivo je, da preden sva z Iztokom dokončala delo in prišla na sprejem, kranjskih klobas ni bilo več. Dali smo jih k aperitivu, kuhane, ohlajene, z malo hrena, in to je šlo neizmerno dobro. Bistveno pri pripravi hrane pa je bilo, da so v Indiji tri vrste jedcev. Nekateri so muslimani, in svinjine ne jedo, drugi, ki jedo vse, in še tretji, ki so vegetarijanci. Vse tri skupine smo morali upoštevati in za vse tri smo tudi pripravili jedi: ribe, rake, jagnje-tino, svinjino in pa vegetarijanske jedi. Ta kombinacija je bila v redu; bil sem zadovoljen. Iztok je bil tudi zelo dober pomočnik.
Kakšno so razmere v slovenskem gostinstvu?
Danes Evropa nima kadra. Tudi Slovenija nima tega kadra. In ne Hrvaška. Kako bomo jutri uspešni v gostinstvu brez učencev oziroma brez kvalificiranega kadra. Pozabite. Prišli bodo Azijci, ki bodo delali brez problema 11 ur za 200 evrov. In kje so v turizmu korak pred drugimi? Povsod tam, kjer razmišljajo, da so na prvem mestu otroci, nato ženske in šele daleč zadaj moški s karticami. Povsod tam, recimo na Japonskem, v Dubaju, Braziliji
in Južni Afriki, kjer upoštevajo to psihologijo, so korak pred drugimi. Nedavno, ko sem bil na kuharskem tekmovanju na Braču, so me hrvaški novinarji spraševali, če kaj delam v Sloveniji, pa sem odgovoril, da malo. V Sloveniji vsi vse znajo. Zato mene ne potrebujejo. Že 10 let sem zunanji predavatelj na Hrvaški kulinarični akademiji. Pri nas mladi kuharji pri 30-tih mislijo, da so že osvojili cel svet. Veliko jih uporablja internet, in od tam jemljejo različne recepte. A na internetu ni vse vedno pravilno zloženo in obrazloženo.
Potrebuješ občutek?
Ni dovolj samo občutek. Moraš poskusiti. Fantje veliko znajo, a če slediš nekemu receptu, ni vedno vse pravilno napisano. Prihaja do tega, da sladica ne obstoji, ker ni pravilno pripravljena. Potem pridejo k meni in me vprašajo, zakaj se jim je to zgodilo. Zato, ker v postopku ni bilo nekaj v redu napisano. Saj je internet dobra stvar, a se ga v te namene nikoli nisem posluževal in upam, da se nikoli ne bom, ker veliko hodim po svetu. Zdaj grem na kuharsko tekmovanje v Dubaj (20. 2.; op. a.), kjer je največji sejem za prehrano na svetu in v okviru tega sejma je tudi tekmovanje. Sem član Kulinarične zveze Združenih arabskih emiratov in tudi mednarodni sodnik; vedno me vabijo na takšna tekmovanja. To je največje kulinarično tekmovanje na svetu, kjer sodeluje okoli 1800 kuharjev in šefov samo iz ZAE.
Kot sodnik ocenjujete kuharje?
Ocenjujem, ponavadi ocenjujem kuhanje v živo. Tam je 27 najboljših sodnikov na svetu, in tam sem tudi jaz, Slovenec. Ocenjujem že 3 leta. Nisem človek, ki bi bil do nekoga zlonameren. Nedavno sem v Dubaju nekemu kuharju trikrat vrnil račja prsa. Ocenjevali smo pet krožnikov. Ko sem videl, da račja prsa niso dobro pečena, da so krvava, sem vrnil jed kuharju. Rekel sem mu, naj jih popeče »medium rare« (srednje popečeno). Nakar je čez tri minute ponovno prinesel krožnik, in sem jed še enkrat vrnil. To ni bilo dovolj, pa mi je še tretjič prinesel jed. Na koncu je ta kuhar dobil zlato medaljo, ker je bilo vse drugo vrhunsko. Kako je bil ta fant vesel. Delal je v Hayat hotelu v Dubaju. Ko sem obiskal izvršilnega šefa v Hayat hotelu, je fant prišel k meni in se mi zahvaljeval.
Da sem postal sodnik, sem moral veliko narediti. V Dubaj in na Japonsko hodim že 8 let na kuharske treninge. Vzel sem si vedno tri tedne dopusta, si plačal karto in namestitev. Ponudila se mi je priložnost, da sem bil v kuhinjah v hotelskih kompleksih. Bil sem v resortu šejka Mohameda. Po tekmovanju grem še v tri hotelske resorte v Abu Dhabiju. Med drugim v Emirates Palace hotel, ki je najdražji hotel na svetu. V izgradnjo tega hotela so investirali kar 3,9 miljard dolarjev. V kuhinjah se učim, da vidim, kaj in kako delajo. Tudi sam jim pripravim kakšen trening svojih jedi iz svetovne kulinarične zakladnice. Zanima me tudi širše: kakšne so sobe, apartmaji, postrežba v apartmajih. Vse to me zanima, še vedno pa svoje znanje tudi nadgrajujem. Brez nadgrajevanja znanja ni uspešne prihodnosti. Hodim na treninge, sem aktiven v poslu, iščem nove usmeritve, in vse moram videti. Kako se to pripravlja, kako se nabavlja hrano, kakšni si materiali, recepti.
Govorite veliko o treningih. Kaj to pomeni?
To pomeni, da vzamem fotoaparat, zvezek in svinčnik. Grem na obisk v razne kuhinje in fotografiram, gledam, si zapisujem recepte. Tudi sam jim potem pokažem kakšen zanimiv recept. Predvsem me zanima, kaj je v kulinariki novega. Če ne spremljaš vsega tega, hitro nazaduješ. Ravno lani sem bil na Hrvaškem po otokih od Raba do Dubrovnika. Od tam me pokličejo, nato opravim 14-dnevne kuharske treninge po hotelih, kjer jim predlagam, kaj in kako kaj izboljšati, kaj bolje narediti, kako bolje postreči, kako pripraviti boljše zajtrke. Kaj in kako pripraviti ponudbo v finančnih okvirih, ki jih imajo na razpolago. Recimo, kako z omejenimi sredstvi pripraviti zajtrk, ki bo dovolj bogat.
Ste zelo zaposleni. Vam ostane kaj prostega časa?
Zelo malo. Ko sem bil mlad, sem pet let igral košarko za med-voški košarkarski klub. Potem sem se zaposlil in sem nehal igrati košarko, ker ni bilo časa. Drugače grem pa vsak dan zvečer v Dubaju, kjer občasno stanujem na tamkajšnji kuharski akademiji in imam svoj studio, plavat v bazen. Ko sem bil na Sejšelih, sem redno tekal kakšno uro po plaži. Pa tudi preko-lesaril sem veliko. Prostega časa je malo. Opravičiti se morem družini. Žena in otroci so hodili na morje na hrvaško obalo, medtem ko sem bil na Japonskem. Obvezno sem šel tja za svoj dopust in za svoj denar. To možnost sem vedno izkoristil. Ne moreš imeti vsega. Ne moreš biti vedno z družino ali doma. Ne moreš biti na dveh koncih. Odločiti se moraš, kaj ti je pomembno. Ali je pomemben posel, ki ga opravljaš in ki ti prinaša zaslužek in napredovanja, ali pa se boš držal družine in nazadoval. Midva z ženo sva se mlada poročila, pri dvajsetih in triindvajsetih letih. V času dela pri predsedniku Titu ni bilo časa za otroke. Ne moreš biti poleg predsednika na vseh dogodkih vsak dan, pa zraven imeti otroke. Predsednik Tito naju je nekoč vprašal, če imava otroke. Rekel sem, da ne, da samo trenirava. Rekel je: »Dobro dobro, bolj star, ko imaš otroka, lepša je potem starost, zapomnita si!« Res je, če imaš mlad otroke, ti hitro zbežijo od doma in na starost ostaneš sam. Najini otroci so se rodili po smrti predsednika Tita. Potem je bil čas, da sva si ustvarila družino.
Katera je vaša najljubša jed? Kako si zamislite jedilnik?
Nimam najljubše jedi. Sledim pa načelu, da mora imeti jedilnik vedno zgodbo. Takole gre: ljubezen na prvi pogled je predjed, vroči poljub je vroča juha, par v objemu je topla predjed, za vedno skupaj v dobrem in zlu je glavna jed, ženske čokoladne sanje so pa sladica. Zdaj bo valentinovo, in takšna zgodba je primer, kako potem vpletem jedi. Jedilniki morajo imeti zgodbe, tako prideš do dobro izbranega jedilnika.
Prosil vas bi za kuharski nasvet za naše bralcem, nekaj, kar je moč hitro in lahko pripraviti ter je zelo okusno.
Velikokrat doma z Metko pripraviva preprosto, a še vedno okusno jed. Na paradižniku popečem narezane bučke. Včasih dodam rake, včasih dodam kakšno rezino piščanca in potem z malo čilija to osvežim. To se lahko pripravi v 10-tih minutah. K temu lahko dodam kakšno dobro pašto, lahko pripavim špagete ali pa kakšen dober riž z indijskimi orehi in pa z malo curryja. Vse to skupaj povežeš v dobro jed. To je hrana, ki je bolj vegetarijanska, če izvzameš piščanca, in hitro pripravljena; primerna je za vse letne čase.
Kam vas bo pot zanesla v bližnji prihodnosti?
Kot že rečeno, grem naslednji teden v Dubaj na kuharsko tekmovanje in v Abu Dhabi. Meseca marca odidem na Brač, kjer imamo tudi kuharsko tekmovanje, nato v Beograd. Prejel sem vabilo na tekmovanje v Maleziji, otok Penang, kjer je največje tekmovanje v tistem delu Azije. Iz Malezije bom nato šel do prijatelja v Mjanmar in bom tam kot kuhar brez meja kuhal v kampu za otroke, ki so ostali brez staršev zaradi naravnih katastrof. Prijatelju sem obljubil, da naredim nekaj dobrodelnega za tamkajšnje otroke, in tja me bo tudi zanesla pot. Potem letim na Šrilanko, kjer bo imel letos sprejem naš ambasador g. Premože; tam bom nekaj časa ostal, ker je kasneje tudi kuharsko tekmovanje. Konec avgusta naj bi se vrnil domov. Čakajo me tudi kuharski treningi v aprilu in maju na Hrvaškem. Trenutno tudi pripravljam knjigo, kjer bom opisal vsa moja potovanja in dela po kuhinjah. Dodal bom tudi okoli 250 receptov. Osnovo za knjigo sem že pripravil. Knjiga pa bo temeljila na malih zgodbicah iz zakulisja, kamor je vstop dovoljen le peščici ljudi.
Iztok Plevelj
Vanja Vogrin: Matematika in logika sta temelj računalništva
Prof. Vanja Vogrin v delovnem okolju
Mesec sušec je mesec rojstva Jurija Vege. Vedno se radi pohvalimo, da živimo v Vegovi deželi, pa čeprav na njenem obrobju. Da, Slovenci so bili od nekdaj dobri matematiki, in zakaj bi bilo danes drugače? Vanja Vogrin je ena izmed profesoric, ki skrbijo, da tudi danes mladina sledi vsemu napredku pri matematiki in predvsem v računalništvu, ki se razvija s svetlobno hitrostjo. Spoznajmo jo pobliže:
Ste profesorica matematike in fizike ter pomočnica ravnateljice. Kako uspete združiti vse to delo?
Po duši sem najprej učiteljica, šele nato pride na vrsto pomočnica ravnateljice. Že od študentskih let naprej sem spremljala razvoj infor-macijsko-komunikacijske tehnologije, tako da opravljam tudi naloge t. i. organizatorice informacijskih dejavnosti na šoli. Bolj po domače to pomeni, da skrbim za vse, kar je povezano z računalniki in njihovo uporabo. Pri tem mi pomaga kolegica Jana Klopčič, ki je tudi profesorica matematike, fizike in računalništva. Delo pomočnice se prepleta s poučevanjem in skrbjo za tehnologijo. Težko je ločiti eno od drugega. Kjer je volja, tam je tudi pot. Trudim se po najboljšim močeh, da bi na vseh področjih delala kar se da kvalitetno.
Koliko časa ste na OŠ Trzin, ste Trzinka?
Na OŠ Trzin poučujem od njene ustanovitve leta 1985. Sicer živim v Trzinu, tu pa se nisem rodila. Korenine imam v Mariboru, kjer sem se šolala. Ampak - da, po toliko letih dela na naši šoli in bivanja v kraju se počutim Trzinka.
Kaj je bilo »krivo«, da ste se zapisali temu težkemu študiju?
Že zelo zgodaj sem začutila, da bi bilo morda poučevanje prava poklicna pot zame. V osnovni šoli sta me privlačili zgodovina in geografija, naravoslovje pa mi nekako ni dišalo. Odprlo se mi je šele v srednji šoli, ko sem dojela lepoto in dovršenost naravoslovnih ved. Naenkrat so se mi odprla nova obzorja. V naravoslovju in tehniki sem uzrla urejenost in sistematiko, spoznala naravne zakone, ki nepreklicno veljajo za vse enako, pa tudi lepoto, skladnost in čudež narave. Lažje sem se poglobila v matematiko in fiziko, kjer si dejstva sledijo, eno izhaja iz drugega, in pravzaprav ni nobenega učenja na pamet. V srednji šoli sem raje reševala naloge iz fizike in matematike, kakor se učila humanistične predmete, čeprav jih seveda nisem zanemarjala.
Matematika in računalništvo se dopolnjujeta, kako sledite temu napredku?
Na področju matematike sem doživela velik preskok, ko sem se vpisala na univerzitetni študij matematike in fizike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Dobila sem vpogled v moderno matematiko, smeri razvoja matematike in njene rabe v vsakdanjem življenju. Hi-
trost, s katero se razvija računalništvo, pa je osupljiva, in priznam, da le stežka sledim napredku. Dejansko sem vselej v zaostanku. Da bi optimalno sledila napredku, bi bilo potrebno dnevu dodati nekaj ur, ki bi jih posvetila samo spremljanju računalniške stroke.
Kako vas sprejemajo učenci?
Ne vem.
Ker smo želeli priti stvari do dna, smo učence povprašali, kakšna je profesorica Vanja. Povedali so: stroga in hkrati prijazna, zelo pravična, veliko nas nauči. Pri računalništvu delamo resno, vendar se tudi zabavamo, zato dosegamo dobre uspehe!
Na kakšen način spodbudite učence, da so uspešni pri matematiki in računalništvu. Kje bolj?
Na naši šoli so učenci res ambiciozni in radi sodelujejo na različnih tekmovanjih. Res se trudijo, da bi dosegli lepe ocene pri posameznih predmetih. Drugo vprašanje pa je, kaj razumejo kot doseženo znanje. Za odlično oceno ali uspeh na tekmovanju ni dovolj, da učenec zna ponoviti vse, kar je povedal učitelj med uro. Tukaj iščemo dodano vrednost, učenčev vložek, njegove ideje, njegovo razumevanje in interpretacijo. Če želijo biti učenci uspešni pri naravoslovnih vedah, jih je potrebno spodbujati k razmišljanju, reševanju nenavadnih nalog z netipičnimi rešitvami. Pomembno pa je, da na poti do večjega uspeha učenci doživljajo manjše uspehe. Zato jih po vsakem uspešno opravljenem koraku pohvalim. Zadnji dve leti smo bili uspešni na tekmovanju s slikovitim imenom BOBER. V resnici gre za mednarodno tekmovanje v informacijski pismenosti. Tekmovalci so se odlično odrezali, saj sta Nal Jurak (6. a) in Eva Mušič (7. b) dosegla srebrni priznanji, Tilen Zupanc Mušič (6. a) in Zala Potočnik (8. b) pa zlati priznanji.
Kako na splošno naredite matematiko zanimivo za učence?
Želim si, da bi učenci vzljubili matematiko, da bi spoznali njeno lepoto, skladnost in preprostost. To lahko pričakujemo le od redkih učencev. Za večino je pomembno, da začnejo matematiko razumeti in se ne zgolj učiti postopkov, ne da bi vedeli, kaj sploh počnejo. Učencem poskušam matematiko približati z vidika uporabnosti za življenje. Poskušam jim »zapletene« matematične vsebine predstaviti čim bolj »po domače«. Iščem zanimive primere iz življenja in jih poskušam čim bolj plastično in dinamično prikazati tudi s pomočjo računalniške tehnologije.
Koliko znanja računalništva imajo učenci od doma?
Posamezni učenci so vešči uporabe računalnika. Večinoma pa je njihovo znanje parcialno in razpršeno. Poznajo drobec od tu, drobec od tam. Mnogi se priučijo računalniških veščin, ne da bi vedeli, kaj je pravzaprav v ozadju. Da računalniška aplikacija resnično počne, kar želimo, je potrebno poznati nekaj programerskih prijemov, kar je precej zahtevno za otroke v tem obdobju. Zato se učimo zgolj osnov programiranja (denimo spletnih strani), pri čemer pričakujem, da bodo to, kar počnejo, tudi razumeli.
Ali je računalništvo že samo po sebi zanimivo za učence?
Bojim se, da so »zlati časi« že mimo. Računalnik danes ni nič posebnega, podobno kot TV sprejemnik. Otroci ga večinoma dojemajo kot sredstvo za zabavo in komunikacijo. Oblikovanje besedila, multimedijska predstavitev ali računalniška grafika ne pomenijo nobenega izziva več. Zdi se mi, da zanimanje za te računalniške predmete upada. Programiranje je trd oreh, zato se ga učenci prej kot ne otepajo. Računalništvo nima statusa obveznega predmeta. Posameznih segmentov uporabe računalnika učenci spoznajo pri izbirnih predmetih in pri interesnih dejavnostih. Želela bi si, da bi se več učencev ukvarjalo z računalniškim programiranjem, seveda na stopnji, ki je primerna njihovi starosti.
S katerimi profesorji največ sodelujete?
Sodelujem z vsemi učitelji ter drugimi strokovnimi in tehničnimi delavci, zaposlenimi na OŠ Trzin. Že zaradi stroke, ki nas druži, sodelujem s kolegi, ki poučujejo matematiko in fiziko.
Vodite kakšen krožek ali kakšen drug način dodatnega izobraževanja na šoli?
Za učence vodim računalniške krožke.
V	mesecu marcu se je rodil največji slovenski matematik prejšnjih stoletij. Kako ga prestavite učencem?
O Juriju Vegi spregovorimo priložnostno v mesecu marcu, ko se prične sezona tekmovanj za Vegovo priznanje. Predstavimo ga kot matematika in vojaškega strokovnjaka. Njegova matematična dela so za to stopnjo šolanja prezahtevna, zato le omenimo njegove logaritme in število pi, ki ga je izračunal na 137 decimalk natančno.
Koga predstavite kot začetnika računalništva?
V	zvezi z zgodovino računalništva ne izgubljamo časa. Omenimo prvi parni računski stroj Charlesa Babbagea iz leta 1822 in prvi elektronski računalnik ENIAC (1943-1945). Pravzaprav o tem nimamo več priložnosti govoriti, ker letos ne izvajamo izbirnega predmeta »urejanje besedil«, v okviru katerega smo nekaj časa posvetili tudi zgodovini računalništva.
Janez Bratovž je car!
Naš rojak, znani slovenski kuharski mojster, somelier Janez Bratovž - Jani, letos praznuje 20 let delovanja njegove prestižne restavracije JB v Ljubljani. Jubilej pa je okronala tudi uvrstitev njegove restavracije med 100 najboljših restavracij na svetu in med 10 najboljših v Evropi. Tako visoko oceno si je pridobil med nenapovedanim obiskom in ocenjevanjem strokovnjakov S. Pellegrino's Top World's Best Restaurant, ene najuglednejših ocenjevalnih ustanov za ocenjevanje gostinske ponudbe na svetu. Jani je jubilej in uvrstitev svoje restavracije v najuglednejšo skupino restavracij konec februarja obeležil s sprejemom za prijatelje. Teh pa ni bilo malo. Restavracijo so napolnili številni ugledni Slovenci, od politikov, gospodarstvenikov do umetnikov, predvsem pa ljubiteljev vrhunske kuhinje in dobre kapljice in seveda Janijevih prijateljev.
Milan piše naprej
V Odsevu smo nekajkrat že omenili, da med nami živi še en vrhunski kuhar, Milan Emil Kuferšin, ki je bil tudi kuhar nekdanjega predsednika Jugoslavije Tita, dolga leta pa je kuhal tudi za poslance takratne republiške skupščine v Ljubljani. Milana pa Trzinci poznamo tudi kot rezbarja, pevca v zboru upokojencev, recitatorja v društvu upokojencev ter kot pisatelja in pesnika. Napisal je prvo trzinsko pravljico, pred časom pa je izdal tudi knjigo trzinskih zgodb Oj Trzin, ti dolga vas. Povedal nam je, da zdaj pridno piše že nove knjige. Skoraj je že dokončal avtobiografsko knjigo Bil sem maršalov kuhar, pripravlja pa tudi ljubezensko zgodbo iz rimskih časov z naslovom Komenda v Terezinah. Pravi, da bo šlo za prijetno branje, zgodba pa naj bi bila še en njegov prispevek Trzinu in širši okolici. Zagotovo mu lahko verjamemo, da bosta knjigi zanimivi. Vsem, ki še nimajo Milanove prve knjige Oj Trzin, ti dolga vas, pa lahko zaupamo, da jih ima avtor še nekaj na zalogi in da jih je mogoče kupiti pri njem ali pa v informacijskem centru Ivana Hribarja.
Na OŠ Trzin ste zaposleni že kar nekaj časa. Kako bi primerjali razmere na šoli pred leti in zdaj?
Naša šola se kot vsaka druga organizacija spreminja in razvija. Mislim, da ohranjamo smer razvoja, ki temelji na sodobnih dosežkih pedagoške stroke. Od samega začetka imamo trdno postavljene vrednote in zdravo jedro, ki nam je omogočalo kvalitetno delo v preteklosti, prav tako pa danes.
Kako vidite OŠ Trzin v prihodnosti?
Vidim jo kot kraj sožitja, sodelovanja, kulture, spoštovanja in znanja. In vaši bodoči načrti?
Želim slediti razvoju stroke in spoznavati nova računalniška orodja za pripravo gradiv in aplikacij za pouk matematike in naučeno prenesti v učilnico.
Potepanje s kolesom po ... ne vem, imate kakšen predlog?
Da, imamo predlog! Potep po Sloveniji, kjer si razvedrite dušo od lepega, vendar težkega in zahtevnega poklica, da boste še naprej lahko z vsem srcem prenašali znanje na našo prisrčno mladino.
Spraševal in foto Zmak
r
Bil je res lep prazničen večer
Vse je opominjalo na to, da ženske praznujemo: moški z rožami v rokah, ob cesti stojnice s cvetjem, v trgovinah povečana prodaja bombonjer ter vabilo TD Kanja Trzin na večer kulture, posvečen trzinskim ženam, in razstavo ročnih del naših vezilj. Kulturni večer je povezovala Jožica Valenčak. Popeljala nas je v ne tako daljno preteklost, povedala nekaj o praznovanju v bivši državi in da se sedaj ponovno oživlja zavedanje tega dne. Težko je doumeti, nam se to zdi namreč samoumevno, da smo ženske dobile volilno pravico šele po drugi svetovni vojni. To in ostale težko pridobljene pravice je potrebno spoštovati, žal pa so danes nemalokrat ogrožene, kar ni prav. Težko pridobljenim pravicam se nikakor ne smemo odpovedati predvsem zaradi naših otrok in vnukov. In mala Liza nam je z igranjem na flavto ob spremljavi mentorice iz glasbene šole Lartko pobožala dušo; da, za prihodnost otrok se je vredno boriti. Da v takem večeru ne gre brez recitacije o ženski duši, sta nam z vso toplino povedali recitatorki Ada Lovše Mušič in Olga Stopar. Osrednji del prireditve je bila okrogla miza. Voditeljica Teja Hlačer je gostila tri znane Trzinke: Jožico Trstenjak, Ivo Dolenc in Tino Kralj. Med pogovorom so obujale spomine na praznovanja, o porazdelitvi dela v službi in doma in zaključile pogovor z ugotovitvijo, da brez partnerjev ne bi bile takšne, kot smo, mogoče boljše, mogoče slabše, vsekakor pa drugačne. Pri tem prazniku velja še posebej poudariti, da smo ženske in moški sicer različni, vendar pa enakopravni.
K obogatitvi programa so prispevali s svojim nastopom naši folklori-sti, ki so se kljub majhnemu odru zavrteli ter s pesmijo še polepšali praznik. Lepo je bilo slišati tudi pesem v zahvalo veziljam za pomoč in dobro sodelovanje. Ob zaključku prireditve sem kot predstavnica vezilj povedala, da smo jeseni odprle babičino skrinjo, iz nje vzele stare vzorce, ki so del oblačilne dediščine, in vezle v rišelje tehniki. V dolgi zimi pa nismo vezle samo zase, temveč smo naredile ter ob tej priliki podarile vsaka po en prt našemu društvu.
Po končanem uradnem delu, prejemu nageljčkov in fotografiranju smo si šli ogledat razstavo. Ob skromnejši zakuski in pecivu,
ki smo ga same spekle, so pohvale kar deževale, kako je vse lepo razstavljeno in kako je mogoče tako lepo izvesti zahtevne vzorce. Prav lepo je bilo slišati komentarje predstavnikov sosednjih občin: »Manjši ste od nas, pa imate tako kvalitetne prireditve. Čestitamo!« Bil je res lep prazničen večer.
Dunja Špendal
MATERINSKI DAN: Dan nesebične ljubezni
Marec ali sušec, kot mu pravimo Slovenci, prinaša 25. v mesecu praznik, posvečen materam. Materinski dan ima poganske korenine, posvečen pa je čaščenju lika matere. V novejšem času izvira iz Amerike, kjer ga praznujejo nekako od leta 1910, v Evropo pa je prišel po 1. svetovni vojni.
Danes se praznik praznuje na isti dan, kot Marijino oznanjenje. Tudi Marija je bila mati, in tako so vse naše matere počaščene s praznikom na ta dan. Vsak človek v življenju je bil otrok in vsak je imel svojo mamo. Tega se zavedamo vse življenje in hvaležni smo našim materam za njihovo nesebično ljubezen in topel, varen objem. Tak objem je lahko samo mamin in samo mamina ljubezen je popolnoma nesebična in neodtujljiva, ker prihaja iz ljubečega srca. Imejmo jih radi. Cankar je v Skodelici kave spoznal, kako lahko že majhna krivica, ki jo storimo materam, zelo boli, »kajti srce je pravičen sodnik in ne pozna malenkosti«.
Prešeren pa je materino ljubezen izpovedal tako:
Kaj pa je tebe treba bilo, dete ljubo, dete lepo! Al te je treba bilo, al ne, Vendar presrčno ljubim te.
Tako ljubijo matere, vračajmo jim njihovo ljubezen. MAME, RADI VAS IMAMO!
Tekst in foto: Zmago Knuplež - ZMAK
Spet živahno na smučišču v Dolgi dolini
V februarju je bilo Smučarsko društvo Trzin zelo dejavno. V soboto, 16. 2., je v Dolgi dolini organiziralo jubilejno 10. odprto prvenstvo občine Trzin v veleslalomu. Dva tedna kasneje, med šolskimi počitnicami, pa je pripravilo smučarski tečaj za vse tiste, ki so se bili željni naučiti osnov smučanja. Tudi letos je vreme povzročalo veliko težav pri pripravi smučišča za dobro smuko. Prvenstvo v veleslalomu so morali prestaviti na kasnejši datum kar dvakrat, a v tretje gre rado. K sreči je v začetku februarja mati narava poskrbela za dobršno pošiljko zapadlega snega, kar je omogočilo izpeljavo začrtanih dogodkov.
10. odprto prvenstvo v veleslalomu v občini Trzin
Jubilejnega 10. prvenstva v veleslalomu se je udeležilo kar 59 tekmovalcev. Smučarke in smučarji so bili razdeljeni po skupinah, primerne starosti in spolu udeleženca. Vsak tekmovalec je opravil dve vožnji po strmini, na koncu so sešteli čas obeh opravljenih voženj in tako določili zmagovalce skupin. Najmlajši pa so opravili le po eno vožnjo na malem smučišču. Najhitrejši po seštevku obeh smučarskih spustov je bil Franci Valenčak v starostni skupini od 35 do 45 let. Ta skupina je bila po rezultatih tudi najmočnejša, saj so v njej dosegali najhitrejše skupne čase. Med pripadnicami nežnejšega spola pa je bila najhitrejša Marjeta Zupan, ki je že lani osvojila prvo mesto. Bojan Hribar je s časom 18,88 sekund najhitreje presmučal postavljeno progo, a je bil malce počasnejši v prvem teku, in tako skupno zmago prepustil F. Valenčaku. Tekmovalno smučino so organizatorji dobro pripravili, saj je proga zdržala obe vožnji. Ob vznožju smučišča je bilo nemalo gledalcev, ki so vsakega smučarja spodbujali ob spustu v cilj. Smučarskemu društvu je tekmovanje tudi tokrat uspelo izpeljati na visoki ravni.
Uspešno izveden smučarski tečaj
Med zimskimi šolskimi počitnicami od 25. februarja do 1. marca je Smučarsko društvo pripravilo smučarski tečaj za najmlajše Trzince. Pod vodstvom učiteljev z licenco, Simona Kocjanca in Andreja Marolta, so bili otroci uvrščeni v dve skupini. Skupaj se jih je prijavilo 24, kar je nekoliko več kot lani, ko se je na tečaj prijavilo 16 otrok. Na smučišču si je bilo moč sposoditi vso smučarsko opremo. Tedenski tečaj smučanja je stal 115 evrov. Prijavljeni otroci so bili stari od 3 pa do 7 let. Prva skupina je s tečajem začenjala ob 10. uri, druga pa ob 13. Trzinski malčki so se učili smučarskih osnov, a brez padanja na zadnjico seveda ni šlo. Veliko neškodljivih padcev pa otrokom ni zbilo volje do ponovnega poskusa in učenja tehnike smučanja. Na smučišču je bilo ves čas prisotnih od 6 do 8 članov smučarskega društva, tako da je bilo za
varnost poskrbljeno. Od tega sta dva skrbela za varnost ob vlečnicah, Rado Pestotnik pa je skrbel za varnost in nadzor, da ni prišlo do motenja tečaja in nepotrebnih ovir na samem smučišču. Tečaj je bil zadovoljivo speljan in začetniki so v enem tednu odnesli veliko novega smučarskega znanja. Zadnji dan tečaja so pripravili tudi manjše tekmovanje, ki so se ga udeležili vsi prijavljeni otroci. Ob koncu tekmovanja so dobili priznanja za uspešno opravljen začetniški tečaj in tudi medalje, ki so bile enakovredne, saj so bili po napornem in predvsem zabavnem tednu vsi zmagovalci. Po izvedenih tečajih je bilo seveda moč smučati tudi na lastno odgovornost. V brunarici pa je bilo poskrbljeno za pijačo in malico.
Težave pri pripravi smučišča
Vreme je bilo v februarju naklonjeno za izpeljavo smučarskega tečaja in tekmovanja. A vseeno so morali člani Smučarskega društva vložiti veliko dela za pripravo smučišča in same organizacije dogodkov. Zaradi stroge zakonodaje pri obratovanju smučišč, ki ne dela izjem med večjimi in manjšimi smučišči, je moralo Smučarsko društvo poskrbeti za varnost smučarjev, zanesljivost delovanja vlečnic in pripravo obsežne dokumentacije za dovoljenje za obratovanje smučišča. Priprava snega za dobro smuko je bila tudi zahtevna. Dodatno zasneževanje s snežnim topom ni bilo potrebno, a so naravni sneg na smučišču člani društva morali teptati s smučmi in lopatami, saj je teptalec snega (manjši, doma predelani ratrak) v okvari. Težavo pa je povzročila večja vlečnica, ki jo poganja več let star Tomosov motor. Drugi dan smučarskega tečaja se je namreč nepričakovano strgala vlečna vrv. Organizatorji so vrv zamenjali in že naslednji dan je vlečnica obratovala s polno zmogljivostjo. Skoraj tri leta je v Dolgi dolini manjša vlečnica za mlajše smučarje, ki jo poganja električni tok. Smučarsko društvo je z malo vlečnico zelo zadovoljno, vendar ima v prihodnosti namen investirati v novo, večjo vlečnico, ki bi jo tudi poganjal električni tok, saj je stara Tomosova vlečnica že precej v letih in povzroča tudi hrup. Priprava smučišča je terjala trdo delo in veliko časa, a se je z uspešno izvedenim tečajem za najmlajše Trzince in izpeljanim smučarskim tekmovanjem ves trud poplačal.
IP
Rezultati 10. odprtega prvenstva v veleslalomu
Skupina: predšolske deklice
Skupina: članice nad 35 - 45 let
st.št.	PRIIMEK IN IME		II.TEK	Skupaj	Mesto
1	NEMEC ELA		29,03		1
st.št.	PRIIMEK IN IME	I. TEK	II.TEK	Skupaj	Mesto
41	ZUPAN MARJETA	22,6	22,14	44,74	1
42	ARZENŠEK TINA	34,02	36,09	70,11	2
Skupina: predšolski dečki
st.št.	PRIIMEK IN IME		II.TEK	Skupaj	Mesto
3	SMERAJC NIK		19,52		1
4	FORTUNAJON		22,95		2
2	MAROLT GAJ		28,8		3
Skupina: deklice od 1. - 4. razreda
st.št.	PRIIMEK IN IME		II.TEK	Skupaj	Mesto
6	OSOLIN NIKA		15,58		1
7	KOCJANC TINKARA		15,59		2
5	PERKO BRINA		17,33		3
8	LIPOVŠEK TANEA		17,81		4
9	HUBAD MAJA		18,08		5
Skupina: člani nad 35 - 45 let
st.št.	PRIIMEK IN IME	I. TEK	II.TEK	Skupaj	Mesto
49	VALENČAK FRANCI	20,1	19,71	39,81	1
48	KOCJANC SIMON	20,31	19,53	39,84	2
43	PERKO ZORAN	20,68	20,18	40,86	3
51	HUBAD GREGOR	20,7	20,79	41,49	4
45	MAROLT ANDREJ	21,55	20,7	42,25	5
46	NEMEC PETER	23,61	21,33	44,94	6
50	JERMAN IGOR	22,38	23,5	45,88	7
47	PERKO BOJAN	23,93	23,46	47,39	8
44	ZOBAVNIK METOD	24,72	23,68	48,4	9
Skupina: dečki od 1. - 4. razreda
Skupina: veterani nad 45 do 55 let
st.št.	PRIIMEK IN IME		II.TEK	Skupaj	Mesto
10	KOCJANČIČ JAKA		15,66		1
11	KOCJANČIČ MATIC		17,66		2
13	JEMC NEJC		18,13		3
12	OGRIN ŽAN		18,23		4
Skupina: deklice od 5. - 9. razreda
Skupina: dečki od 5. - 9. razreda
st.št.	PRIIMEK IN IME		II.TEK	Skupaj	Mesto
15	MESAR ŽIVA		24,86		
17	KOCJANC ŠPELA		26,13		
18	LEVIČNIK NIKA		26,19		
16	NEMEC NEŽA		26,96		
st.št.	PRIIMEK IN IME	I. TEK	II.TEK	Skupaj	Mesto
35	IGLIČ ROMAN	22,18	21,25	43,43	1
40	JERAK EDI	22,74	21,46	44,2	2
36	HABJAN ROMAN	23,46	23,04	46,5	3
38	IZDA MARJAN	24,94	24,42	49,36	4
39	SMERAJC ANDREJ	26,88	24,65	51,53	5
34	POZMAN BRANE	26,67	25,14	51,81	6
37	COTMAN FRANCI	26,9	25,26	52,16	7
Skupina: veterani nad 55 let - 1958
st.št.	PRIIMEK IN IME		II.TEK	Skupaj	Mesto
25	LAP MARTIN		21,99		1
20	OSOLIN JOŠT		22,56		2
14	FORTUNA NIK		23,31		3
27	VALENČAK ALJAŽ		23,94		4
28	JAGODIC FILIP		25,38		5
23	STRAJNAR LUKA		27,01		6
24	LIPOVŠEK TIAN		28,98		7
22	POTOČNIK JAN		29,35		8
19	PERKO KLEMEN		29,64		9
21	MUŠIČ SULIČ MAJ		31,03		10
26	KECEL MATIJA		32,88		11
Skupina: mladinke nad 15 do 20 let					
st.št.	PRIIMEK IN IME	I. TEK	II.TEK	Skupaj	Mesto
56	VALENČAK SARA	42,31	41,97	84,28	1
Skupina: mladinci nad 15 do 20 let					
st.št.	PRIIMEK IN IME	I. TEK	II.TEK	Skupaj	Mesto
57	LAP JAN	21,56	20,33	41,89	1
58	HABJAN JAKA	22,67	22,95	45,62	2
59	MIHELIČ MIHA	27,92	28,01	55,93	3
st.št.	PRIIMEK IN IME	I. TEK	II.TEK	Skupaj	Mesto
30	ZUPAN ANTON	25,43	24,99	50,42	1
32	RAKEF JANEZ	26,56	24,65	51,21	2
29	MUŠIČ FRANCI	27,21	26,44	53,65	3
31	JENSTERLE TONE	28,41	28,04	56,45	4
33	VALENČAK FRANC	36,7	28,57	65,27	5
Skupina: članice nad 20 do 35 let
st.št.	PRIIMEK IN IME	I. TEK	II.TEK	Skupaj	Mesto
53	HRIBAR BOJAN	21,1	18,88	39,98	1
52	HABJAN JURE	22,75	21,97	44,72	2
54	PESTOTNIK JURE	23,63	22,22	45,85	3
55	LAP ANŽE	DSF		######	
Glasilo občine Trzin_Šport
Mlade Trzinke že državne prvakinje!
Suzana Lukic - državna prvakinja v tekmovanju za pokal prijateljstva
Še pred zadnjim, 6. kolom pionirske državne lige - Pokal prijateljstva, so si mlade strelke Strelskega društva Trzin že zagotovile naslov državnih prvakinj tako v ekipni konkurenci kot pri posameznicah, kjer je prepričljivo zmagala mlada strelka Suzana Lukic, učenka 9. razreda osnovne šole Trzin.
Predzadnje, 5. kolo v vseh državnih ligah je potekalo v Sečovljah pri Portorožu. Ekipa pionirk je nastopila v okrnjeni sestavi, saj sta manjkali kar dve strelki, zaradi česar je bilo potrebno ekipo dopolniti z mlajšo pionirko. Ekipa je osvojila 4. mesto, kar ji je prineslo nekoliko manj točk za končno razvrstitev, vendar kljub temu dovolj za predčasno osvojitev naslova državnih prvakinj v tekmovanju za pokal prijateljstva. V predhodnih štirih kolih so se
namreč dekleta vračale s tekmovanj vselej z maksimalnim izkupičkom točk. Sicer je v 5. kolu ponovno najbolje streljala Suzana Lukic, ki je z rezultatom 183 krogov osvojila 2. mesto. Tudi Suzana je za zasledovalke zbrala nedosegljivo število točk in tako tudi ona predčasno osvojila naslov državne prvakinje v tekmovanju za pokal prijateljstva. Še vedno odlično deseto mesto na točkovni lestvici zaseda Saša Javorac, ki pa ima eno tekmo manj in se bo zato gotovo po zadnjem kolu po lestvici še povzpela.
Tudi pionirji so v 5. kolu lige nastopili oslabljeni, saj sta na tekmovanju nastopila le dva pionirja, in tako v tem kolu društvo ni imelo ekipe. Najbolje se je izkazal Tim Mušič, ki je z rezultatom 176 krogov zasedel 8. mesto, medtem ko je bil Žan Močnik s 172 zadetimi krogi 14. Na točkovni lestvici zaseda Žan 10. mesto, Tim pa 20.
V tem kolu je članska ekipa s puško v 1. b ligi zasedla 6. mesto, med posamezniki pa sta se izkazala Jernej Adlešič in Božo Habjan, ki sta z enakim rezultatom 368 krogov zasedla 11. in 12. mesto. Na točkovni lestvici je trenutno najvišje uvrščen Božo Habjan, ki je 20., mesto za njim pa je Jernej Adlešič, ki ima tekmo manj in se bo zato po zadnjem kolu na lestvici še povzpel. Ekipa trenutno zaseda 10. mesto.
Nekoliko slabše pa se je v tem kolu odrezala članska ekipa s pištolo, ki je zasedla 10. mesto. Najbolje je ponovno streljal Srečko Vinko, ki je z rezultatom 360 krogov zasedel 14. mesto. Na točkovni lestvici zaseda Srečko Vinko trenutno 9. mesto, ekipa pa 7.
Zadnje, 6. kolo, in razglasitev najboljših ekip in posameznikov v vseh državnih ligah bo sredi marca v Črenšovcih.
BF
Regijsko strelsko tekmovanje za vse kategorije - puška & pištola
PIONIRKE POSAMEZNO
PIONIRKE EKIPNO
	priimek in ime	letnik	SD	1. serija	2. serija	skupaj
1.	Lukič Suzana	1998	Trzin	93	89	182
2.	Horvat Sara	1998	Triglav Javornik	88	90	178
3.	Javorac Saša	1998	Trzin	89	87	176
4.	Šorn Sabina	2000	Kamnik	87	87	174
5.	Kralj Eva	1998	Trzin	82	86	168
6.	Zorman Maša	1999	Trzin	82	77	159
7.	Ovčak Anja	1998	Triglav Javornik	77	73	150
		1. serija	2. serija	skupaj
1.	SD Trzin			526
	Kralj Eva	82	86	168
	Javorac Saša	89	87	176
	Lukič Suzana	93	89	182
Aljaž in Luka z vsem srcem za hokej
Aljaž Chvatal in Luka Žnidaršič sta v celoti predana hokeju. Zaradi igranja hokeja sta se lansko jesen za eno leto preselila v Stockholm. Aljaž Chvatal iz Trzina je mlad, še ne 18-letni fant. Pa je že izkušen hokejist in pripravljen za težke tekme v Ligi J18 v stockholm-skem okraju. Trenira in igra v hokejskem klubu JFK Täby nedaleč od Stockholma.
Hokej igra že od 4. leta. Najprej je bil član HK Slavija, potem pa je prestopil h HK Olimpija, ki je zdajšnji Telemach Olimpija Ljubljana.
Leta 2011 se je udeležil poletne hokejske šole oziroma hokejskega tabora za mlade talentirane evropske hokejske igralce v mestecu Limb na Švedskem.
Na Švedsko je povabil tudi svojega najboljšega prijatelja Luka Žnidaršiča, ki je doma iz sosednjih Črnuč. Tudi on še ni dopolnil 18 let in je prav tako talentiran hokejist. Hokej igra v istem klubu kot Aljaž in je zelo vesten na treningih in pri učenju na daljavo. V poletni šoli ju je spoznal švedski tehnični trener Gustav Wallner JFK Täbyja. Ker je ocenil, da bi lahko njegovemu klubu pomagala v boju za uvrstitev v višji rang oz. v višjo ligo, ju je povabil, naj se jim pridružita. Zdaj pridno trenirata tudi po štirikrat dnevno. Pri tem gre predvsem za nabiranje kondicije in piljenje tehnike igranja hokeja, na teden pa odigrata tudi po tri zahtevne tekme. Sicer je zelo naporno, vendar je za njiju to pot v prihodnost. Ob hokeju vestno nadaljujeta tudi gimnazijski študij na daljavo, kajti
računalnik je za njiju nadomestni učitelj.
V okolici Ljubljane in Domžal je zelo veliko mladih nadarjenih hokejistov.
To je verjetno povod, da sta korak pred drugimi (po švedsko »ste-get före«).
Aljaž in Luka, ki že od otroštva z veseljem igrata hokej in sta predana ter vztrajna igralca na ledeni plošči, ne presenečata, da sta med najboljšimi tudi v Täbyju.
Pred tem sta bila fanta učenca gimnazije in dveletne kanadske hokejske akademije v St. Pöltnu v Avstriji. V tej šoli sta pridobila neprecenljivo veliko znanja o igranju hokeja. Za njuno dobro počutje v Stockholmu, preskrbo in disciplino pa skrbi Aljaževa babica Natalija Chvatal, ki je Trzinka; vsak trenutek jima je v pomoč.
JFK Täby je trenutno na drugem mestu, vendar vsi upajo, da bo klubu uspelo preiti v višjo, prestižno ligo, s tem pa bi si tudi močno izboljšali finančni položaj. Konec aprila, po zaključku igranja v Stockholmski ligi, ju čaka ponovna selitev domov, v Slovenijo. Vračata se v matični klub Telemach Olimpija v Ljubljani, kjer ju z zanimanjem pričakujejo, da pokažeta svoje hokejske vrline in bogate izkušnje, ki jih sta pridobila na Švedskem.
Besedilo in fotografje Jože Stražar
Častniki in veterani na pohodu spomina in prijateljstva v Vrbo
Na Prešernov dan, ko Slovenci praznujemo kulturni praznik, smo se častniki in podčastniki OZSČ ter veterani OZVVS Domžale tudi letos udeležili 11. tradicionalnega pohoda spomina in prijateljstva od Radovljice do Vrbe. V prvem delu smo uživali v enkratnih po-
gledih na Triglav z različnih zornih kotov. V pravi zimski idili nas je pot vodila preko Lancovega, Bodešč in Ribnega do najstarejšega spomenika dr. Francetu Prešernu na Bledu, kjer je bil krajši kulturni program, v katerem so sodelovali: pesnik Franc Ankerst, učenci OŠ z Bleda in Veteranski pevski zbor. Pohodnike sta nagovorila predsednik ZVVS Ladislav Lipič, župani občin Radovljica, Bled in Žirovnica in predstavnik organizatorja. Pot nas je potem vodila proti Zasipu, preko Save Dolinke in dalje skozi Piškovco v Vrbo. V drugem delu smo imeli čudovit pogled na Karavanke in Stol, najvišji del tega pogorja. Pohoda so se udeležili veterani vojne za Slovenijo, častniki in podčastniki ZSČ, člani društva upokojencev MORS, planinci in člani drugih domoljubnih organizacij. Pri spomeniku dr.Francetu Prešernu v Vrbi smo prisostvovali osrednji državni proslavi. Izkoristili smo priliko, saj so bila vrata rojstne hiše našega največjega pesnika na široko odprta, in smo z zanimanjem obnovili znanje o velikem poetu. Takoj po proslavi je nastala priložena fotografija. Pridružila pa sta se nam tudi simpatična voditelja proslave, oblečena v oblačila iz Prešernovih časov. Zaključili smo z enolončnico in prijetnim druženjem v Srednji gostinski in turistični šoli v Radovljici.
Tekst in foto Bine Kladnik
Od Ribnce do Kamnka, od Ciela do Lublance
Pod tem naslovom je 9. marca 2013 v Kamniku potekalo območno srečanje otroških in odraslih folklornih skupin. Na prireditvi je sodelovalo devet skupin, med njimi tudi folklorna skupina Trzinka TD Kanja Trzin. Slednja se je predstavila z belokranjskimi plesi ob spremljavi tamburaške skupine Bisernica iz Reteč. Odrsko priredbo belokranjskih plesov je zasnoval vodja skupine Janez Florjanc - Fofo.
Nastope je spremljala izbrana strokovna komisija.
Foto: Štefka Prelc
Zbor članov DU Žerjavčki
Vstopili smo v meteorološko pomlad. Toplo sonce nas je spremljalo na poti proti šoli, kjer smo imeli člani Društva upokojencev Žerjavčki že po tradiciji zbor, kjer naj bi še uradno izvedeli, kako smo poslovali v preteklem letu in o načrtih za letošnje leto.
Pred uradnim začetkom nam je naš okrnjeni pevski zbor zapel dve pesmi in s tem poskrbel za sprostitev in pripravljenost na delo.
Predsednik društva gospod Franci Pavlič je pozdravil prisotne goste sosednjih društev upokojencev, in sicer iz Moravč, Domžal, Mengša, Kamnika, Radomelj, Doba in Vira, podpredsednika pokrajinske zveze gorenjske regije, predsednico medgeneracijskih skupin iz Trzina in našega župana. Pozdravil je tudi prisotne člane našega društva.
Po izvolitvi predsedstva zbora, verifikacijske komisije in overo-vateljev zapisnika je sledilo preštevanje prisotnih. Čeprav je bila udeležba letos nekoliko slabša in bi bila sklepčnost vprašljiva,
Gledališčniki iz Črneč že desetletja gostujejo
V prah se povrneš
Vstop v dvorano kulturno-umetniškega društva Trzin je presenetil obiskovalce z do tedaj še ne videno sceno. Pri gostovanju nam vsem dobro znane gledališke skupine iz Črneč vedno v polni dvorani srečujemo gledalce, ki se že v naprej veselijo smeha in zabave ob gledanju komedije. Vendar pa tokrat ni bilo tako. Zavese na odru so bile zagrnjene, stoli postavljeni v polkrog, v dvorani pa je za mizico, mirno kot kip, sedel igralski par. Do samega začetka se igralca nista niti premaknila, kar je bilo za publiko nenavadno in v pričakovanju nekaj novega.
Gledanja in spremljanje igre od blizu, ko dobi gledalec občutek, da bolečina in trpljenje Rebecce prehajata prav v vsakega posebej, ne bi bilo tako globoko občuteno, če bi bila klasična postavitev, igralci na odru, gledalci v dvorani. Tako postavljena scena pa je v vseh podrobnostih prikazala, in hkrati prežela vse gledalce, trpljenje in prehajanje od nenormalnega veselja do globokega obupa strte in globoko čustveno prizadete ženske po vseh grozotah, ki jih je doživela v življenju. Tudi ob pomoči moža, ki jo je želel pripraviti do spoznanja, da živita skupaj v svojem domu in ne v nekem njemu neznanem kraju, je njeno razpoloženje prehajalo od nenadzorovanega veselja do globokega obupa; demonov v glavi se ni mogla rešiti.
Igra, žal že pokojnega Harolda Pinterja, enega največjih dramatikov svojega časa, ima čisto samosvoj, tesnoben ton, v katerem se brez težav staplja resnično in sanjsko, konkretno in domišljijsko.
In kot je povedal ob prejemu Nobelove nagrade za literaturo v svojem govoru: » Zdi se mi, da se »V prah se povrneš« dogaja pod vodo. Ženska se utaplja, njena roka se dviga skoz valove, pada in izginja spred oči, steguje se za drugimi, pa ne najde nikogar, ne nad vodo ne pod njo, najde samo sence, odseve, lebdi; ženska kot zgubljena postava v poplavljeni pokrajini, ženska,
smo po petnajstih minutah od pričetka zbora uporabili 31. člen pravilnika in redni letni zbor članov je bil sklepčen.
Sledila so poročila predsednika, blagajničarke, tajnice, vodje mešanega pevskega zbora, ki je še prav posebej povabil nove pevce k sodelovanju, ker je sicer obstoj zbora vprašljiv, nadzornega odbora in častnega razsodišča. Poslovanje v preteklem letu je bilo finančno uspešno in tudi pestre aktivnosti so zadovoljile aktivne člane.
Prisotni smo potrdili vsa podana poročila.
Sledil je pozdravni govor gostov in kratke primerjave njihovega dela in predvsem pohvale delovanju in aktivnostim našega društva. Povedano nam je bilo tudi, zakaj zbirajo podpise volivcev za podporo pobudi za vložitev predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v državni zbor.
Po uradnem delu smo nadaljevali druženje ob pogostitvi in prijetnem klepetu, nekateri pa so se tudi zavrteli.
Dunja Špendal
ki ne more ubežati pogubljenju, za katero se je zdelo, da zadeva samo druge. Ampak ker so umrli, mora umreti tudi ona ...«
Po predstavi, ko smo bili še polni mešanih občutkov, je predsednik društva upokojencev Žerjavčki, Franci Pavlič, čestital nastopajočim in jim za desetletno sodelovanje in nastopanje v Trzinu poklonil spominsko sliko.
Dunja Špendal
Občni zbor Medgeneracijskega društva Jesenski cvet Domžale
Želimo, da bi bilo tudi to leto tako uspešno kot lansko
Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet Domžale, ki deluje tudi v občini Trzin, je humanitarno društvo, ki svoj osnovni program na področju socialnega varstva izvaja s pomočjo delovanja skupin starejših ljudi za samopomoč. Skupine se srečujejo enkrat tedensko po uro in pol do dveh ur. Temeljna dejavnost v skupini je pogovor.
Podobno kot lani je društvo tudi letos svoj občni zbor pripravilo v prostorih Jamarskega doma na Gorjuši, na njem pa je poleg članov društva sodelovalo tudi več gostov. Iz poročila o delu društva smo izvedeli, da je v društvu 26 skupin iz občin: Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica, Moravče in Kamnik. 231 članov skupin vodi 41 prostovoljcev - voditeljic in voditeljev, ki smo naredili 5.960 prostovoljnih ur.
Poleg srečanj skupin je društvo Jesenski cvet pripravilo v maju izlet v Laško. Skupaj z društvom Z roko v roki iz Kranja smo konec junija organizirali petdnevni Medgeneracijski tabor 2012 v
zdravilišču Radenci. Rdeča nit tabora je bila: Vsako sodelovanje je zmaga.
Poletne ustvarjalne delavnice so bile v gradu Tuštanj pri Moravčah. Predstavil jih je Aleksander Grum z geslom »Nikoli ni prepozno«, in to v okviru projekta »Knjiga za vse«. Deset invalidov nam je predstavilo, kaj zmorejo.
Voditelji skupin imamo mesečna intervizijska srečanja. V oktobru smo si ogledali protokolarni center Brdo pri Kranju, med obiskom pri društvu Z roko v roki iz Kranja pa smo se udeležili tudi izkustvenih delavnic na temo »Pravila v skupini«.
V novembru smo imeli dan odprtih vrat in v decembru zaključno novoletno srečanje v domu krajanov Ihan, kjer so nam prepevali otroci iz OŠ Ihan ter domžalski PZ Staneta Habeta pod vodstvom Marike Halar, igrala nam je Silva Kosec, kamniška skupina Metulji pa nas je razveselila s skečem.
Člani Jesenskega cveta smo z veseljem sprejeli poročilo o delu. Imeli smo se dobro. Tudi finančno poročilo je pozitivno. Naredili smo vse, kar smo planirali.
Letos je bilo za naše društvo volilno leto. Ponovno smo za predsednico društva izvolili Majdo Knehtl, devetčlanski izvršni odbor, sedemčlanski strokovni svet, tričlanski nadzorni odbor in 3 člane častnega razsodišča. Podeljena so bila priznanja: dvema voditeljicama za desetletno vodenje in zahvale trem voditeljicam, ki so prenehale z vodenjem.
Srečanje smo zaključili s pogostitvijo in druženjem. Želimo, da bi bilo tudi to leto tako uspešno in da bi realizirali zastavljene cilje.
Tajnica društva Jožica Trstenjak
Ljudmila Novak
Hiša kruha je uspešna zaradi srčnosti družine Krejan
Mihael Krejan in Ljudmila Novak z vodstvom, poslanci in predstavniki občinskega odbora Nove Slovenije Trzin
Vodstvo Nove Slovenije s poslanci in državnimi sekretarji se je v okviru rednih mesečnih obiskov terena v ponedeljek, 18. februarja, podalo na domžalsko - kamniško območje. V Trzinu so se ustavili pri znanem in uspešnem podjetniku Mihaelu Krejanu, ki skupaj z ženo in sinom vodi Hišo kruha, ki združuje dejavnosti v mlinu, pekarni in gostilni. Gostitelj je gostom na kratko predstavil svojo podjetniško pot, polno izzivov, in sedanje podjetje. Glavni izziv pri njihovem delu je dvigniti nivo peke in uživanja kruha. Poleg prodaje je torej pomembnejši del njihove dejavnosti tudi izobraževanje ljudi o kruhu na podlagi celovitega etnološkega pristopa. Predsednica NSi Ljudmila Novak se je gostitelju iskreno zahvalila in poudarila, da mora država takšnim uspešnim podjetnikom omogočiti nemoteno delo in razvoj, Mihi Krejanu pa se je zahvalila za srčnost in optimizem, s katerim navdušuje.
V imenu OO NSi Trzin, Janez Cigler Kralj
Rado Gladek: Smo za dvig kulture in kakovosti bivanja v Trzinu
Pred časom smo poročali o spremembah v vodstvu Občinskega odbora SDS-a v Trzinu. Novi predsednik je želel pojasniti nekatere napačne poglede na delo njihove stranke v občini, zato smo se dogovorili za pogovor, s katerim želimo bolje predstaviti delo SDS-a v Trzinu. Ali lahko poveste, kakšne spremembe je odbor pred kratkim doživel oz. kdo vse ste zdaj na čelu odbora? V oktobru prejšnjega leta je bilo na konferenci izvoljeno novo vodstvo Občinskega odbora SDS Trzin. Izvršni odbor Občinskega obora sestavljajo Maja Primožič, Milica Erčulj, Mitja Kovaljev, Marcel Koprol ter Rado Gladek. Gre za kar nekaj novih obrazov, in smo prepričani, da bo nova sestava IO poživila delo tako znotraj stranke kot na občinskem nivoju.
Čeprav vas številni Trzinci poznajo, vas vseeno prosim, če se na kratko predstavite našim bralcem.
Prvih 30 let svojega življenja sem preživel v Ljubljani, nato pa sva si s soprogo leta 1996 v Trzinu postavila hišo in ustvarila družino. Po osnovni izobrazbi sem elektrotehnik, kasneje pa sem ob delu študiral na Visoki šoli za podjetništvo in pridobil naziv diplomirani ekonomist. Dolga leta sem bil zaposlen v enem izmed trzinskih podjetij, trenutno pa sem v iskanju novih poslovnih izzivov. V prostem času rad izkoristim odlične možnosti Trzina za različne oblike rekreacije, zelo veliko pa mi pomenijo tudi družinska potepanja z avtodomom.
Kakšne bodo osnovne smernice vašega delovanja in katere cilje ste si zastavili?
Glavni cilj delovanja odbora je dvig kulture in kvalitete bivanja vseh Trzincev. Podpirati nameravamo vse projekte, ne glede na to, kdo jih predlaga, ki so v korist tako občanom kot podjetjem, ki delujejo v trzinski občini. Ne nameravamo pa podpirati pro-
jektov, ki so pripravljeni zgolj zaradi promocije posameznikov, političnih ali civilnih skupin. Želim posebej poudariti, da bosta glasova dveh občinskih svetnikov iz liste SDS vedno rezultat skrbnega premisleka in ne avtomatizma. Želimo Trzin, ki bo zgled vsem slovenskim občinam po uspešnosti ter transparentnosti delovanja. Želimo Trzin, kjer bo prevladoval razum, sodelovanje in dialog med vsemi političnimi in civilnimi skupinami, ki imajo vpliv na delovanje občine.
Delo odbora bo mogoče spremljati tudi prek spletne strani obora na naslovu www.trzin.sds.si
Koliko članov zdaj šteje vaša stranka v Trzinu?
Članov ni nikoli dovolj, zato bomo veseli vsakega občana, ki se je pripravljen aktivno vključiti v delo stranke tako na občinski kot državni ravni.
Kako lahko opredelite sedanji položaj SDS-a v Trzinu, tudi v luči dejstva, da vaša stranka na državni ravni spet prehaja v opozicijo?
Dejstvo, da stranka na državni ravni prehaja v opozicijo, po mojem mnenju ne bi smelo vplivati na delovanje na občinski ravni. Večjo težavo vidim v dejstvu, da je po eni strani župan precej kritičen do delovanja stranke, vlade in njenega predsednika, po drugi strani pa nam opozicija očita sodelovanje z županom zaradi osebnih koristi posameznikov. Seveda gre za povsem legitimno pravico župana kot državljana do izražanja mnenj oziroma stališč. Bi pa pričakoval več načelnosti oziroma enako zavzetost pri aktivnostih za moralno čistost slovenskega političnega prostora, ko je govora na eni strani o predsedniku naše stranke po drugi strani pa o županu Mestne občine Ljubljana. Kar pa se očitkov opozicije tiče, lahko rečem samo to, da je bil vzrok za podporo županu v drugem krogu volitev naša ocena, da lahko na ta način pripomoremo k realizaciji določenih projektov, za katere smo se zavzemali oziroma smo jih podpirali.
V bodoče želimo s svojim delovanjem jasno pokazati, da Občinski odbor SDS ni orodje v rokah katerekoli interesne skupine, ampak je naš edini cilj delovanje v korist občanom občine Trzin.
Miro Štebe
Društvo za zaščito mladosti vabi na namiznoteniški turnir in k ogledom nogometa
Kdo: DZMT
Kdaj: 20. 4. 2013, začetek v popoldanskih urah Kje: V prostorih DZMT (klet CIH) Kaj: Turnir namiznega tenisa
Kako: Prijave potekajo preko Facebook strani ter e-pošte klubd-zmt@gmail.com
Zakaj: Ker smo mladi športno aktivni in obožujemo namizni tenis
Prijava za člane DZMT je brezplačna, nečlani lahko dobijo več informacij preko kontakta. Točni podatki o turnirju bodo objavljeni na Facebook strani društva. Podelili bomo tudi praktične nagrade. Vabljeni vsi mladi in mladi po srcu!
Ogledi nogometnih tekem: DZMT organizira tudi oglede tekem nogometne Lige prvakov na platnu, seveda v prostorih DZMT ob terminih Lige prvakov. Za več informacij spremljajte Facebook stran društva.
Vabilo za predstavitev na XIV. Florijanovem sejmu 4. in 5. maja 2013 v Trzinu
Tako kot vsako leto tudi letos TD Kanja Trzin vabi podjetnike, izdelovalce ročnih in umetnostnih izdelkov svoje obrti, društva in organizacije iz Trzina, da predstavijo svojo dejavnost na 14. Florijanovem sejmu, ki bo 4. in 5. maja. Obrazci za prijavo so na voljo v Centru Ivana Hribarja, Ljubljanska cesta 12/f in na spletni strani www.td-trzin.si.
Poleg tega vam je v dogovoru z Občino Trzin v času od 26. 3. do 8. 4. na voljo avla Centra Ivana Hribarja za predstavitev vaše dejavnosti (prospekti, zloženke, fotogradivo ipd.)
Prvovrsten glasbeni dogodek v CIH
Društvo za zaščito mladosti (DZMT) bo 6. aprila ob 18. uri v dvorani Marjance Ručigaj v CIH pripravilo prvi večji dogodek društva v tem letu - koncert Dua Drumartica. Gre za koncert vrhunske glasbe mladih glasbenikov, s katerim bosta umetnika predstavila svoj prvi CD.
Duo Drumartica je ena najbolj prepoznavnih evropskih tolkalnih zasedb v zadnjem času. Po uspehih na prestižnih tekmovanjih v Luksemburgu (IPCL) in Bolgariji (PENDIM) je duo koncertiral v ZDA, Rusiji in širom Evrope v pomembnih dvoranah, kot so Carnegie Hall v New Yorku, berlinska Filharmonija, Auditorio de Tenerife in Hermitage Theater v St. Petersburgu. Simon Klavžar in Jože Bogolin sta se izpopolnjevala na visoki šoli za glasbo v Münchnu pod mentorstvom prof. dr. Petra Sa-dla, ki sodi med najuspešnejše tolkalce v svetu danes, ter pod mentorstvom članov Ensemble Moderna v Frankfurtu. Skupno muziciranje za zabavo od leta 2006 je čez nekaj let preraslo v veliko prepoznavnost ter duo pripeljalo do izjemnih uspehov na mednarodnih prizoriščih. Že v študijskih časih v Sloveniji sta člana dua izstopala s svojimi samostojnimi recitali in solističnimi koncerti s slovenskimi orkestri (Slovenska filharmonija, SNG, Opera in balet, Orkester Akademije za glasbo). Duo je nastopal v ZDA, Rusiji, Španiji, Luksemburgu, Italiji, Nemčiji, Avstriji, Švici, Srbiji, Bosni in Hercegovini, na Nizozemskem ter v številnih krajih po Sloveniji. Občinstvo po Evropi rado prihaja na koncerte Drumartice zaradi sproščenega in prijetnega vzdušja, atraktivne glasbe za vsako uho ter energičnega nastopa. Člana
Drumartice sta prejemnika prestižne univerzitetne Prešernove nagrade in Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Leta 2009 sta premagala vso konkurenco in prejela nagrado občinstva na prestižnem tekmovanju za tolkala v Luksemburgu (IPCL), istega leta pa tudi prvo nagrado na tekmovanju za tolkala PENDIM v bolgarskem Plovdivu. Leta 2011 je duo prejel 3. nagrado na tekmovanju za komorno glasbo Salieri-Zinetti v Veroni ter nagrado publike na tekmovanju za komorno glasbo Almere na Nizozemskem, leta 2012 pa še prvo nagrado na tekmovanju v Veroni. Člana dua sta redno zmagovala na slovenskih državnih glasbenih tekmovanjih TEMSIG v letih 2002, 2005 in 2008, leta 2011 pa sta prejela nagrado občinstva na koncertu v Carnegie Hallu v New Yorku v organizaciji festivala Musical Olympus. Marca 2012 sta Simon Klavžar in Jože Bogolin prejela prvo nagrado na tekmovanju Kulturkreis Gasteig v Münchnu. Leta 2010 je Drumartica ustanovila festival tolkal XYLODRUM v Ljubljani. Člana dua sta zelo dejavna na področju izobraževanja mladih glasbenikov v okviru seminarjev in delavnic. Pomemben del njune dejavnosti predstavlja naročanje in izvajanje novih del, redno pa koncertirata tudi z različnimi ansambli in orkestri. Duo ni samo klasična komorna zasedba za koncertno dvorano. Nastopal je na najrazličnejših krajih, kot je alternativno Metelkova mesto v Ljubljani ter še bolj alternativni Čadrg Records festival. Poleg tega duo sodeluje tudi z bendom Melodrom v inovativni mešanici rocka in tolkalnega dua, nastopa kot solist s pihalnimi orkestri, sodeluje pri projektih koncertov za otroke Mini.Musik v Münchnu ter s festivalom za sodobno glasbo Slowind v Ljubljani. Drumartica je zastopnik za tolkala Adams iz Nizozemske in palice Innovative Percussion iz ZDA.
Program koncerta:
Adi Morag: Octabones Domenico Scarlatti: Sonata K 141 Bruce Hamilton: Night Trips
Alejandro Vinao: Book of Grooves Anna Ignatowicz-Glinska: Passacaglia Bela Bartok: Plesna Suita, 3. stavek Wayne Siegel: 42nd Street Rondo
Karte bodo v prodaji pred koncertom, je pa možnost rezervacije v naprej - kontakt klubdzmt@gmail.com ali GSM 031- 612 - 780 (Matic).
Za mlade
Na ta koncert je treba priti
Kdo: Društvo za zaščito mladosti Trzin Kdaj: 6. 4. 2013 ob 18. uri Kje: Dvorana Marjance Ručigaj Kaj: Koncert Dua Drumartica
Kako: Pred 18. uro prodaja kart, ob 18. uri koncert v dvorani, po
koncertu pogostitev s hrano in pijačo
Zakaj: Prvi večji dogodek društva v letu 2013
DZMT v sodelovanju z Duom Drumartica organizira koncert vrhunske glasbe v okviru promocije njunega prvega CD-ja.
Karte bodo v prodaji pred koncertom, je pa možnost rezervacije (kontakt klubdzmt@gmail.com ali GSM 031 - 612 - 780 (Matic)
Vabljeni!
Cepljenje psov
VETERINARSKI DOM DOMŽALE d. o. o.
Ihanska cesta 19 a, Zaboršt, 1230 Domžale
Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS izdaja pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline. Na podlagi tega pravilnika se bo izvajalo splošno cepljenje psov proti steklini po sledečem razporedu v občini Trzin.
RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI
Dne: sobota, 23. 3. 2013
8.30 - 9.00 novi Trzin pri PD Onger, Ul. Rašiške čete 4 9.15 - 9.45 pri Ivanu Keclju, Mengeška 19, Trzin
Cepljenje psov za zamudnike je na istih krajih kot v rednem cepljenju.
Dne: TOREK, 26. 3. 2013
14.00 - 14.20 pri Ivanu Keclju, Mengeška 19, Trzin 14.30 - 14.45 novi Trzin pri PD Onger, Ul. Rašiške čete 4
Steklina - Rabies
Steklina je bolezen, ki prizadene osrednji živčni sistem. Bolezen povzroča Lyssa virus iz družine Rhabdoviridae. Živali in ljudje se okužijo, če pridejo v stik s slino okužene živali prek poškodovane kože ali sluznice zaradi ugriza ali praske, ki jo povzroči okužena žival. Najpogostejši prenašalci bolezni so lisice in druge divje živali, psi, mačke, netopirji in tudi ostale živalske vrste. Bolezen je neozdravljiva in smrtna, zato se živali in ljudje lahko zaščitimo pred steklino le s cepljenjem, ki je najpomembnejši dejavnik za preprečevanje te bolezni.
Republika Slovenija izvaja cepljenje lisic s polaganjem vab s cepivom z letali, vendar pa se kljub temu na območju Republike Slovenije pojavljajo živali, okužene s steklino. Posledično se šteje cela Slovenija za območje, okuženo s steklino, zato morajo biti vsi psi v Sloveniji cepljeni proti steklini, in sicer prvič pri treh mesecih starosti, nato pa se cepljenje obnavlja vsako leto (Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje stekline -Rabies (Lyssa) /UL RS, št. 139/06/).
Kot vsako leto bomo tudi letos veterinarji Veterinarskega doma Domžale d. o. o. cepili pse proti steklini na terenu, zato vas obveščamo o razporedu cepljenja v vašem občinskem glasilu in na naši spletni strani www.veterinarski-dom.si.
Občni zbor KUD-a
Trzin, 8. marca: Člani KUD-a Franca Kotarja Trzin so se na praznik žena zbrali na rednem letnem občnem zboru, kjer so obravnavali poročilo o delu za leto 2012 ter sprejeli načrt dela za leto 2013, ki je nedvomno še bolj pester kot pretekla leta. V tem letu KUD ponovno prevzema odgovornost za organizacijo festivala Trzinska pomlad in uvaja nekaj novosti, kot je na primer ustanovitev fotosekcije ter Mini dramske šole, kot je projekt, namenjen otrokom od 3 - 10 let, zaenkrat poimenovan.
Kot izredna točka obravnave se je na dnevni red »vrinilo« glasovanje za novega člana nadzornega odbora KUD-a (NO), ker je dosedanja članica Mirjam Štih z mesta odstopila. Zbor članstva je v nadzorni odbor soglasno sprejel Vesno Cvek.
Ne pozabite prinesti s seboj izkaznice o cepljenju, to je »Potni list - modra izkaznica«.
Ob cepljenju na terenu bo možno kupiti ampule proti bolham in klopom.
Imetniki psov morajo zagotoviti cepljenje psov proti steklini, ko ti dopolnijo tri mesece starosti. Breje in doječe psice SE NE SMEJO CEPITI, cepimo jih lahko po odstavitvi mladičev. Ob prvem cepljenju morajo biti psi označeni z mikročipom in registrirani v skladu s predpisom, ZATO S SEBOJ PRINESITE enotno matično številko (EMŠO) LASTNIKA PSA. Stroški cepljenja znašajo 31,42 EUR. Ob prvem cepljenju se k tem pri-štejejo še stroški označitve, izdaje potnega lista in registracije v znesku 29,90 EUR.
Posamezno cepljenje je v Veterinarskem domu Domžale, Ihanska c. 19 a, Zaboršt, in sicer vsak delavnik med 7. in 12. uro ter med 15. in 18. uro, ob sobotah pa med 7. in 12. uro.
Ob cepljenju vašega psa proti steklini boste pridobili kupon za 13 % popust na enkratni nakup v naši trgovini za male živali v Veterinarskem domu Domžale. Popust velja tudi na dietno prehrano, ampule in izdelke v akciji.
Pomagajmo žabicam
Vabilo prostovoljcem na akcijo »POMAGAJMO ŽABICAM«
Dragi ljubitelji živali in narave!
V pomladanskih večerih vas prisrčno vabimo v Rova pri Radomljah. V okviru akcije Pomagajmo žabicam bomo postavili zaščitno ograjo, nato pa preko Ceste Radomeljske čete in Kolovške ceste nosili seleče se dvoživke in jih tako zaščitili pred avtomobilskimi kolesi. V letu 2012 smo prostovoljci pomagali 2250 dvoživkam.
Dvoživke se ponavadi selijo iz prezimovališč v mlake ob večerih med 18. in 21. uro, ko je temperatura nad 4 stopinje C in je dovolj vlažno. Točnega datuma začetka akcije vam zato veliko v naprej ne moremo napovedati, zato vse zainteresirane vabimo, da se čim prej prijavijo po tel.: 070 472 600 (ga. Marjeta). O začetku akcije vas bomo obvestili z sms-om.
Prosimo, da pred začetkom akcije na www.pomagajmo-zabicam.si preberete podatke o natančni lokaciji, potrebni opremi in ostalem. Hvala!
Se vidimo v Rovah!
Finančno poročilo, ki ga je predstavil blagajnik, izkazuje, da je KUD preteklo leto zaključil uspešno, četudi z manjšim primanjkljajem odhodkov. Poročilo tajnice pa je nudilo vpogled v delo upravnega odbora, ki je v preteklem letu sestankoval kar nekajkrat.
Člani so po uradnem delu ob skromni zakuski diskutirali o podrobnostih prihajajoče slavnostne akademije ob 90-letnici delovanja KUD-a in racionalizirali umestitev razstave ob tem dogodku v dvorano, ki ni razstavni prostor. Temu, kako jim ta izziva uspeta, boste priča ob otvoritvi razstave in pri proslavi ob 90-letnici delovanja, to je v petek, 29. marca 2013, ob 20. uri. Na dogodka vabijo vse kulture željne, predvsem pa predhodne člane KUD-a, ki so tvorili njegovo zgodovino, sedanje člane in simpatizerje.
(bl)
Priznanje za Otroka muh
Kokrica, 1. marca: Novi prijatelj trzinskega kulturnega društva, Gledališko društvo Gardelin, je ob svoji 5. obletnici delovanja pripravilo gledališki festival, na katerega so povabili tudi KUD Franca Kotarja z najnovejšo predstavo odrasle dramske skupine Otroka muh. S predstavo so Trzinci gostovali na Kokrici pri Kranju kot zaključna predstava in ob uradnem zaključku festivala poleg zahvale iz rok gostiteljev prejeli tudi priznanje za najboljšo predstavo po mnenju publike. Kot je povedala igralka Ana Pirc, so jih na Kokrici tudi lepo pogostili. Da se bo prijateljstvo med društvoma okrepilo, je neizbežno, saj je kokriška skupina takoj naslednji dan vrnila Trzinu gostovanje z zelo dobro odigrano komedijo Ana Migrena. Poleg tega pa bomo enega od igralcev te predstave lahko kmalu videli v mjuziklu Druščina, saj se je z veseljem odzval pozivu, da vskoči namesto upravičeno odsotnega igralca DS Miki miška Silva Komatarja.
(bl)
Kulturoskop - Koledarčke iz žepov!					
DATUM	KAJ?	ZVRST	VSTOP	KJE?	
nedelja, 17. 3. 2013, ob 18. uri	STARI ČASI: Fiziki (2010), projekcija predstave na velikem platnu	prireditev v okviru 90-letnice KUD-a	brezplačen	Kulturn	dom Trzin
nedelja, 24. 3. 2013, ob 18. uri	STARI ČASI: Shakesperiada (1998), Klara (2000), projekciji predstav na velikem platnu	prireditev v okviru 90-letnice KUD-a	brezplačen	Kulturn	dom Trzin
torek, 26. 3. 2013, ob 20. uri	M. Gradišar: Nova Zelandija	potopisno predavanje	2 EUR	Kulturn	dom Trzin
petek, 29. 3. 2013, ob 20. uri	Slavnostna akademija ob 90-letnici KUD-a Franca Kotarja Trzin	proslava s podelitvijo priznanj	brezplačen	Kulturn	dom Trzin
sobota, 6. 4. 2013, ob 20. uri	Gledališka predstava gostovanje	predstava	8 EUR	Kulturn	dom Trzin
sobota, 13. 4. 2013, ob 17. uri	Otroška predstava	predstava	4 EUR	Kulturn	dom Trzin
torek, 23. 4. 2013, ob 20. uri	D. Ogrinec: Aljaska in potovanja s kajaki	potopisno predavanje	2 EUR	Kulturn	dom Trzin
Rezervacija vstopnic za prireditve je možna preko spletne strani društva: rezervacije@kud-trzin.si.		www.kud-trzin.si ali preko elektronske pošte:			BL
Pamet v krizi
V sredo, 6. marca, smo imeli v Trzinu zanimivega gosta. Nekdanja domžalska županja in poslanka Cveta Zalokar Oražem je v okviru svojih pogovorov, ki jih pripravlja skupaj s knjižnico Domžale, na klepet v dvarano Marjance Ručigaj v CIH povabila pravnika dr. Mira Cerarja. Gre za enega najvidnejših slovenskih pravnikov, profesorja na Pravni fakulteti, kjer predava teorijo in filozofijo prava, enega od soustvarjalcev slovenske ustave, sodelavca Državnega zbora ter avtorja številnih člankov in knjig, znan pa je tudi po tem, da je sin enega najuspešnejših slovenskih športnikov, olimpijskega in svetovnega prvaka Mira Cerarja, ter prav tako ugledne pravnice doktorice Zdenke Cerar. Gost je najprej orisal, kako mu je prav to, da izhaja iz znane pravniške in športne družine, včasih pomagalo, ga motiviralo, drugič pa tudi spodbujalo, da si ustvari lastni jaz. Osrednja tema pogovora pa so bile razmere v naši družbi. Povedal je, da kandidature za prevzem vodenja slovenske vlade ni prevzel, ker je čutil, da nima dovolj podpore. Ocenil je, da so zahteve protestnikov v zadnjem obdobju resničen odraz volje ljudi, ki so nezadovoljni nad razmerami v družbi, ob tem pa je izrazil bojazen, da protestniki niso sposobni prevzeti oblasti, dokler se ne organizirajo in izberejo vodje, ki poznajo delovanje države in političnega sistema. Poudaril je, da gre zdaj v veliki meri za krizo vrednot, da potrebujemo več pošte-
nosti, etičnosti in dobrega dela. Meni, da lahko vsak posameznik po svojih zmožnostih prispeva k reševanju krize. Pogovor je bil prekratek, da bi razčlenili vse vidike krize in možnosti za njeno reševanje, vseeno pa je gost vlil veliko pozitivnega razmišljanja in energije. Ni čudno, da so poslušalci, med katerimi jih je bilo precej tudi iz drugih krajev, gosta ob koncu nagradili z navdušenim ploskanjem.
MŠ
Na krilih domišljije
V februarju je za večno odšel v svoj domišljijski svet eden najbolj znanih nemških otroških avtorjev Ottfried Preussler, ki ga poznajo otroci širom sveta. Njegova dela (32) so prevedena v več kot 50 svetovnih jezikov, prodali so jih več kot 50 milijonov, zanje je prejel številne literarne nagrade. Le kdo ne pozna Male čarovnice (ali pa morda njene odrske izvedbe v priredbi Andreja Rozmana Roze), pa Razbojnika Rogovileža (1. avgusta 2012 je minilo 50 let od nastanka te klasike otroške literature), ali pa morda Nerodne Avguštine, Strahka, Pravljice o samorogu, Zvedavčka z velikim klobukom, Malega povodnega moža, Krabata (avtorju najpomembnejše delo je s presledki pisal kar deset let)?
Ottfried Preussler se je rodil pred 89. leti v Liberecu na Češkem v učiteljski družini. Oče je bil zbiralec lokalnih ljudskih pripovedk, ki jih je pripovedovala babica. Ottfried si je že v otroštvu želel postati pisatelj. Že kot osemletnik je dejal očetu, da bo tudi sam nekoč pisal zgodbe. Tako ne preseneča, da je svojo prvo zgodbo napisal, ko mu je bilo šele dvanajst let. Pa vendar je moral na literarni preboj čakati še kar nekaj časa, saj ga je prehitela vojna vihra in vpoklic v nemško vojsko na vzhodno fronto, kjer je potem pet let preživel v ruskem ujetništvu. Po vojni se je vpisal na pedagoški študij, nekaj časa poučeval na ljudski šoli, se preživljal kot novinar in pisec otroških radijskih programov, po letu 1970 pa se je posvetil literarnemu ustvarjanju.
Ko sem takole ponovno prebirala Razbojnika Rogovileža, sem se mimogrede prestavila v otroštvo in knjigo spet doživela z otroškimi očmi: ta preprostost, čistost zgodbe in likov, brezčasne fantazijske osebe po vseh letih in sodobnemu dojemanju »junakov«, ali morda prav temu navkljub, ti še vedno niso izgubili svoje sporočilnosti in univerzalnosti. Čarovnije, lumparije in zabava so v otroški domišljiji bolj ali manj večne iztočnice. Morda bi danes marsikdo porekel, hm, nobene strašne akcije, nobenih strašno zapletenih, visokotehnoloških pripomočkov, s katerimi glavni junaki več kot upravičijo svoj sloves; pa vendar, preprosta zgodbica o dveh nepridipravih, čarovniku Peteršiliusu in razbojniku Rogovi-ležu ter dveh fantičih, Gašperju in Pepčku, ki na koncu premagata oba zlikovca, pa o njuni babici in njenem kavnem mlinčku, s katerim se vse začne, seveda pa ne manjka niti nekakšen butalski policaj, je prisrčna, pozitivna in zabavna.
In prav to je Preussler počel celo življenje: pisal zgodbice, s katerimi je zabaval otroke. Njegov recept za uspeh si velja zapomniti: otroke in njihove želje moramo jemati resno. Kot je avtor nekoč dejal, si otroci ne želijo poučnih iger, marveč zgodb, ki hranijo njihovo domišljijo in jim pomagajo, da se v resničnem življenju lažje spopadajo s strahovi, bojaznimi ... Življenjsko pomembno se mu je zdelo, da smo sposobni fantazirati, sanjariti. Zato je svoje poslanstvo videl v tem, da »zagotavlja hrano za domišljijo«. Želel je zgolj pisati zgodbe in svojega dela tako ni nikoli razumel kot način za spreminjanje sveta.
Ottfried Preussler je bil tako kot njegovi predniki tudi sam velik zbiralec pripovedk in pravljic, ki so postale njegova nadomestna domovina, ki jo je lahko povsod vzel s sabo, kamorkoli ga je usoda zanesla (k izgubi domovine se je vedno znova vračal), in tako v mnogih njegovih knjigah zaživi prastara snov v novi preobleki.
Preusslerjeve čarovniške sposobnosti bodo živele naprej na krilih otroške domišljije. Tako kot veliki čarovnik Peteršilius ne potrebuje drugega kot klobuka ali kosa obleke, da pričara v svoj magič-
ni krog izginulega lastnika, tako tudi Preusslerju zadošča beseda, ime, s katerim pričara zgodbo in »uroči« bralca. In verjamem, da bo na drugi strani mavrice uporabil preverjen »zarotitveni obrazec«, s katerim bo ohranjal stik z mladimi, tako kot še za časa življenja, ko je dobršen del posvetil dopisovanju z otroki s celega sveta.
Naj živijo razbojniki rogovileži, male čarovnice, čudežni prstani, magični krogi, naj živi kavni mlinček, pa češpljev kolač s smetano ... Naj živi domišljija na koncu mavričnega svoda!
Knjižne niti stkala: Nataša Pavšek
Človek ne bi verjel, kako prav mu pride takle neumen Pepčkov klobuk ...
Od samega veselja bi Pepček Gašperja skoraj zmečkal v kašo.
Vila Hiacinta je še enkrat dvignila roko in okrog razvalin je zraslo grmovje. Potem se je obrnila proč od grajskih razvalin in prišla k prijateljema. Ni hodila: plavala je nad tlemi. In travne bilke in cvetlice so sklanjale glave, ko je plavala nad njimi.
Šele sedaj je babica videla, da tiči moškemu za širokim usnjenim pasom ukrivljena sablja in sedem nožev. Pri priči je prebledela in vprašala z boječim glasom: »Pa ne da ste - razbojnik Rogovilež?«
»S kožo in kostmi vred!« je rekel moški s sedmimi noži. »Nikar se zdaj ne začnite cmeriti, tega ne maram. Pri priči mi dajte kavni mlinček!«
Z važnim obrazom si je trikrat pljunil na kazalec. Potem je
začel z njim izmenoma suvati v trebuh Gašperja in sebe,
zraven pa je štel:
»An, ban,
pet podgan,
štiri miši,
v uh me piši,
vija, vaja - ven!«
Trikrat popljuvani kazalec je odločil za Gašperja, in s tem je bila stvar opravljena.
Ubogi Pepček! Strel iz poprove pištole ga je zadel naravnost v obraz. Nenadoma ni mogel več ne videti ne slišati, samo kihal je in pljuval in kašljal brez konca in kraja. Kako je to peklo in praskalo in grizlo v oči! Strašno, strašno!
VTISI OSNOVNOŠOLCEV
Fantje iz 4. a so se spoprijeli z Razbojnikom Rogoviležem:
Prebral sem knjigo o razbojniku Rogoviležu. Ugotovil sem, da je zelo zanimiva. Govori o razbojniku Rogoviležu s sedmimi noži, o babici z mlinčkom, o Pepčku, Gašperju in Peteršiliusu Koloradarju. Najbolj mi je bil všeč dogodek, ko se je razbojnik Rogovilež spremenil v ptiča. Na začetku je razbojnik ukradel babici mlinček. Ko sta prišla Gašper in Pepček, sta videla babico, ki je ležala na tleh, in poklicala policijo. Prišel je gospod Dolinšek. Povedal je, da je babica padla v nezavest. Potem se je zbudila in povedala, kaj se je zgodilo. Oskar Damjan Vuk
Mladi šahisti odlični na področnem tekmovanju
V torek, 5. 3. 2013, so se na OŠ Rodica na področno ekipno tekmovanje v šahu odpravile štiri ekipe učencev in učenk. Tekmovanje se je izšlo neverjetno dobro, in to kljub napadu vseh vrst viroz in utrujenosti.
Uspelo nam je, da smo imeli štiri različne ekipe.
Fantje do 15 let so osvojili prvo mesto in pravico nastopa na državnem prvenstvu. Učenci so končali mladinsko državno prvenstvo, vendar so kljub temu brez poraza osvojili pokal. Ekipo so sestavljali: Anej Kmetič, 8. razred Filip Bojko, 7. razred Val Kmetič, 4. razred Staš Ahtik, 5. razred Rezerva: Tim Jovan, 4. razred
Fantje do 12 let, ki bodo še nekaj let igrali v tej starostni skupini, so že zdaj dosegli četrto mesto. Na prvi deski je igral zelo perspektiven igralec Danijel Grad, ki je dosegel dober rezultat na mladinskem državnem prvenstvu, pravico nastopa si je priboril z zmago na regijskem tekmovanju. Ekipo so sestavljali: Danijel Grad, 2. razred Maks Lajovic, 2. razred Jernej Ferjan, 3. razred Matija Šernek, 5. razred
Dekleta do 12 let so dosegle drugo mesto in veliko dobre volje. Ekipo so sestavljale: Ana Hrovatin, 5. razred Nika Zavrl, 2. razred Maša Matjaž, 2. razred
Pogum so pokazale popolne novinke v šahu, učenke izbirnega predmeta šah. Pokazale so veliko znanja, veselja do igre in dobrih potez. Vse tri so bile povabljene v šahovski klub, ker bi lahko postale perspektivne šahistke. Ekipo so sestavljale: Rebeka Bregar, 8. razred Ana Miličevič, 8. razred Ema Turšič, 8. razred
Vsem učenkam in učencem čestitam in sporočam, da smo dobili precej novih točk za naj šahovski krožek.
Mentorica: Simona Pirc Jenko
20. DRŽAVNO POSAMIČNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO MLADIH 2013 MURSKA SOBOTA, 23. 2. - 1. 3. 2013
Na državno tekmovanje se je kvalificiralo šest igralcev šaha iz Šahovskega kluba Loka pri Mengšu. Dosegli so zelo solidne rezultate. Najbolje se je uvrstil bivši državni prvak, ki je dosegel peto mesto. Rezultat je zelo dober glede na to, da je imel nekaj težav z zdravjem.
Kljub temu je 2. 3. 2013 igral na mladinskem državnem prvenstvu v pospešenem šahu. Končal je na drugem mestu. Tudi ostali učenci so dobro igrali, čeprav so bili že precej utrujeni od turnirja, ki je trajal cele zimske počitnice.
Igralci so bili: Danijel Grad (OŠ Trzin), Jan Ocepek (OŠ Mengeš), Filip Bojko (OŠ Trzin), Miha Jerič (OŠ Mengeš), Anej in Val Kmetič (OŠ Trzin). Zahvaljujemo se Občini Trzin za radodarni prispevek, ki nas je zelo razveselil.
Simona Pirc Jenko
Prebral sem knjigo o razbojniku Rogoviležu. Razbojnik Ro-govilež je imel sedem nožev in pištolo. Njegov prijatelj je bil Peteršilius Koloradar. Rad je kradel. Nagajala sta mu Gašper in Pepček. Nekega dne sta na voz napisala ZLATO, na vozu pa je bil pesek. Razbojnik Rogovilež je napadel voz. Gašper in Pepček sta pobegnila. Razbojnik je odpeljal voz v svoj brlog. Ko je odprl pokrov, je videl pesek. Domen Zupanc Mušič
Zgodba govori o Razbojniku Rogoviležu, ki je ukradel kavni mlinček, a babičin vnuk Gašper in njegov prijatelj Pepček sta se odločila, da bosta kavni mlinček, ki sta ga ji podarila za rojstni dan, vrnila. Gašper Bojko
O Pravljici o samorogu so takole modrovali učenci 2. a razreda:
Všeč mi je bila puška, ki jo je Jurček nameril v samoroga. Zanimivo mi je bilo, da je bil samorog večji od Jurčka. Žan Ogrin
Samorog nama je bil lep, ker je imel slonokoščen rog, zlata kopita in diamantno zvezdo na čelu. Všeč nama je bilo tudi, da je ostareli Jurček pripovedoval otrokom, in tudi modri starec, ki je pomagal Jurčku. Špela Matič in Tara Djordjevic
Jurček je moral v ogenj, vodo, noč in zmrzal. Ilustrator jih je narisal kot ljudi. Nian Jurak
Zanimivo mi je bilo, ko je vsak od bratov na pot vzel svoje orožje. Bonč puško, Suhi sulico in Jurček leskovo palico. Jurček gre skozi preizkušnje. Jaka Zaplotnik
Všeč mi je bil modri starec in ostareli Jurček, ki je pripovedoval otrokom o samorogu. Sinja Štebe
Vtise o Nerodni Avguštini so strnili učenci 2. a razreda:
Sara Mujčič, Aljaž Kralj in Jan Uranič so rekli, da je bila zgodba smešna, dobra in zabavna.
Smešno je bilo, ko se je Avguštin kregal z direktorjem, padal na nos in ko ga je bolel zob. Nejc Habat
Avguština je igrala na kitaro, jahala na oslu in hodila po rokah. Od najmlajšega otroka (dojenčka Gugija) je morala odganjati muhe. Mark Urbančič
Avguština je morala veliko več delati, kot njen mož. Nina Kralj Smešno je bilo, ko se je direktor zmotil in rekel, da morajo za opice kupiti meso in za leve kikirikije. Nina Narat
Dolgo je čakal pri zobozdravniku in smešno je bilo, ko so mu izpulili zob. Matic Kocjančič in Sara Zoja Trobec
Smešno je bilo, ko je Avguština nastopala in štrbunknila na nos. Živa Potočar in Kristina Grošelj
Enostaven februarski horoskop
Če se niste sekirali letošnjega februarja, ko je tudi v Trzinu prevladovala pesem lopat, snežnih seveda, potem ste na dobri poti, da si spočijete živce. Tudi sestavljalci horoskopov in drugih podobnih napovedi s področja mejnih znanosti minuli mesec niso imeli težkega dela, saj je za kar precej februarskih dni veljala - in to prav za vsa nebesna znamenja - enotna »prerokba«, da boste kidali sneg! In to od jutra do mraka ter do konca in naprej ter še dlje. Prepričani smo, da ste si v letošnjem februarju okrepili vse »kidalne« mišice. Tisti, ki se sorazmerno veliko gibamo po javnih površinah, pa tudi skakalne. Ponekod so bili kupi snega pravi izziv za skoke čez snežne plotove (v teh časih ni prav poceni, če skačemo čez plot v tistem drugem pomenu, pa čeprav marsikoga včasih zamika ...), še celo na vzhodnih pločnikih osrednje trzinske prometne žile, ki vodi v našo prestolnico. Bridki konec so storili šele tik pred dnevom žena, ko jih je napadla in dokončno vzela odjuga ...
No, pa vas spet sekiramo, pa saj je to tudi namen te rubrike, mar ne? Že res, da je vreme silno zanimivo, tem bolj, če ga malo začinimo s krajevnimi posebnostmi. Pa ja niste mislili, da smo poimenovani sekir(i)ca samo zaradi tiste arheološke najdbe blizu nekdanjega trzinskega kamnoloma? Nak! Namen teh prispevkov je, da včasih koga pocukamo za vest oziroma za slabo pa tudi za dobro opravljeno delo. Tu in tam se nam ob tem utrne kakšen dober predlog. Ob velikih lužah, ki so nastale ob izginotju snega na začetku marca na parkirišču nasproti blokov oziroma južno od gasilskega doma, smo pomislili, da bi te neravnine izravnali kar s pomočjo peska, ki so ga preko zime na debelo potresali po naših prometnih in peščevih površinah, in so se slednje ponekod spremenile v peščene. Naj vam izdamo še eno skrivnost: v Trzinu namreč nimamo luž le nad zemljo, temveč tudi pod njo. Vsakokrat, ko imamo opravka z obilnejšo snežno odejo, nastane tik za uvozom v garažno hišo naselja T-3 velika luža. Pred leti so si lastniki tamkajšnjih parkirišč pomagali z začasnim lesenim podestom, letos pa so vodo pometali in zajemali. Znamenitost (še ni zaščitena ...) si lahko ogledujejo vsi mimovozeči lastniki tamkajšnjih parkirišč, pri čemer si lahko, prav po slovensko, mislijo, da je še dobro, da ni tega na njihovem parkirnem prostoru ...
Pol metra snega v Ljubljanski kotlini ni bilo včasih (na vsakih nekaj let) prav nič posebnega in tudi ljudje se niso kaj dosti vznemirjali oziroma zganjali »kravala«, če ni bilo takoj vse spluženo. Ljudje so radi popri-jeli za lopate, saj kidanje ni bilo le koristna zimska rekreacija, temveč tudi prvovrsten družabni dogodek. Marsikje je to še danes, predvsem v »hišnih« delih naselij, povsem drugače pa je z blokarji. Slednji pogosto raje kot da bi sami poprijeli za lopato, kritizirajo tiste, ki bi to morali narediti, pa niso. Slednji so za to delo vendar plačani. Pa saj veste, kako je s kidanjem pri nas - prav vsak ali vsaka, ki bi se ga lotil, bi opravil delo po svoje. Sicer pa bi lahko pisali prispevke o »kidalni« kulturi Slovencev tudi še spomladi in bi nam še zmanjkalo prostora za to tematiko. Pomislite samo na znamenite »gajbičarje«, ki označujejo svoj snega očiščeni parkirni prostor z gajbico ali čem podobnim.
Spet vas, ali pa koga drugega, »sekiramo«, ali kot piše za sekirati se v SSKJ (katera stranka ima že to kratico?) »povzročamo, da se sekirate ali mučite«. Imamo pa v Trzinu bolj poredko priložnost, da prisluh-
nemo komu, ki nas ne sekira. V začetku tega meseca nam je nekdanja županja sosednje občine pripeljala v goste znanega slovenskega pravnika, sicer sina še bolj znanega slovenskega športnika, nekdanjega gimnastičnega šampiona. Natresel nam je veliko zanimivega o demokraciji in razumevanju le-te v deželi na sončni strani Alp. Kljub dobro zasedeni dvorani pod našo krajevno knjižnico pa smo med publiko zaman iskali številne demokrate - socialne, krščanske, liberalne, konservativne, ortodoksne, obrtniške in tudi demokrate po potrebi (zadnje čase se zdi, da je največ slednjih ...). Ko so volitve, imajo polna usta demokracije, v vmesnem času pa vse prepogosto pozabijo na ponovitev »demokratičnih vaj«, sicer njihove stalne domače naloge. Že konec leta in seveda prihodnje, volilno leto, bo spet vse drugače, saj se bo beseda demokracija lepila vsepovsod naokoli - od ust do plotov pa vse do velikih (t. i. jumbo) panojev za plakate.
Skoraj bi pozabil na ljubitelje vremena, ki jim je sicer tale rubrika prvenstveno namenjena. Mesec februar je vsekakor predstavljal vrhunec zime 2012/13. Začetek in zaključek meseca je pripadal po nižinah predvsem dežju, vseeno pa je kar okrog osem desetin mesečnih padavin padlo v obliki snega! Še več, tako rekoč skozi celoten mesec smo imeli dnevne opravke s snežnimi padavinami. Zato ne preseneča podatek, da smo skoraj trikratno presegli dolgoletno februarsko padavinsko povprečje (vsota vsega novozapadlega snega je bila kar 89 cm!), za pravi zimski pridih je manjkal le hujši mraz. Mimogrede, letos trzinski bajer sploh ni pošteno zamrznil, vsaj ne toliko, da bi na njem lahko zadrsali (smo pa marsikje nadrsali ...). Kot že omenjeno je bil minuli februar izjemno snežen in padavinsko bogat mesec, ponekod v državi so imeli skoraj meter snega, pri nas skoraj pol metra! Res pa je, da ni bilo kakšnega posebnega mraza, zahvaljujoč pogostemu oblačnemu vremenu. Le dva dneva smo imeli nižjo dnevno temperaturo zraka, to je pod 5 stopinj Celzija, vse druge dni pa je bila ta okrog ledišča ali malo nad njim.
Verjetno ga ni bilo med nami, ki ne bi opazil, da smo bili v letošnjem februarju za sonce zelo prikrajšani, pa čeprav sta bila le dva dneva meglena. Tako malo sonca ni bilo v osrednjem delu Ljubljanske kotline že vse od leta 1972, torej več kot 40 let! Zato pa smo imeli enako število nevihtnih dni, ki pozimi niso prav pogosti, sploh če med grmenjem sneži! Padavinski podatki letošnjega februarja bodo gotovo šli v anale (to pot so ARSO-ve meteorološke statistike zakasnile, verjetno so tudi oni februarja kidali ...), zato pa bi najraje čimprej pozabili vse drugo, kar se dogaja na Kranjskem. Vendarle se ne smemo obnašati kot noji, na kar nas je opozoril tudi prej omenjeni glasnik demokracije. Upajmo, da se bo del letošnjega padavinskega presežka čim prej preselil tudi na druga področja, ne nazadnje tudi v našo demokracijo, ki jo ogrožata suša in občasni nevihtni »izbruhi«. Ne glede na to, da letošnji marec gotovo ne bo sušec (mučeniki so nam napovedali spremenljivo in nestanovitno vreme še vse do velike noči), pa smo z vsakim dnem bližje topli pomladi, ko se bo vsak večer postopoma, in to vse do nižin, stemnilo. A na srečo vedno kasneje, saj potrebujemo letos svetlobo še bolj kot druga leta. Sicer pa bomo v prihodnji številki odsevali pomlad, saj ste jo hoteli, ali ne? No, pa imamo spet razlog, da vas/se »sekiramo« še naprej ...
Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik
	Padavine	Maksimalna
POSTAJA	februarja 2013	višina snežne odeje v
	(v mm oz. l/m2)	februarju 2013 (v cm)
Letališče Brnik	137	51
Radomlje	142	46
Brezje pri Tržiču	142	56
Trzin	164	45
Domžale	164	42
Moste pri Komendi	174	49
Grosuplje	178	76
Ljubljana Bežigrad	205	53
Vrhnika	219	66
Preglednica: Padavine in največja skupna višina snežne odeje februarja 2013 na širšem območju Ljubljanske kotline. (Viri: ARSO, Slovenski meteorološki forum, Vremenski forum ZEVS, trzinski Vremenko).
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Trzin na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/6 UPB1, 36/2008-ZPOmK-1, 77/2010-ZSFCJA, 90/2010 Odl.US, 87/2011-ZAvMS, 47/2012) in 19. člena Odloka o zagotavljanju obveščanja javnosti o delu Občine Trzin in glasilu Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 6/08 UPB1; 8/08) objavlja
JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO GLAVNEGA IN ODGOVORNEGA UREDNIKA JAVNEGA GLASILA OBČINE TRZIN - ODSEV
Za glavnega in odgovornega urednika je lahko imenovan kandidat, ki poleg zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje:
-	da je državljan Republike Slovenije oziroma ima izkaz o aktivnem znanju slovenskega jezika, če ni državljan Republike Slovenije,
-	da ima najmanj VI. stopnjo izobrazbe družboslovne smeri,
-	da je poslovno sposobna oseba, ki ji ni izrečena prepoved opravljanja poklica, dejavnosti ali javnega nastopanja,
-	da je seznanjen z delovanjem področja lokalne samouprave,
-	da je seznanjen z delovanjem Občine Trzin,
-	da pozna Trzin.
Glavni in odgovorni urednik ne more biti oseba, ki po Ustavi in po zakonu uživa imuniteto. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z izkušnjami iz uredniškega dela.
Od kandidata za glavnega in odgovornega urednika med drugim pričakujemo, da ob prijavi na razpis predloži programsko zasnovo glasila (z upoštevanjem zagotovljenih finančnih
NI TE VEČ NA VRTU NE V HIŠI, NIČ VEČ GLAS SE TVOJ NE SLIŠI, ČE LUČKO NA GROBU UPIHNIL BO VIHAR, V NAŠIH SRCIH JE NE BO NIKDAR.
Z A H V A L A
ob slovesu od drage žene, mame, babice, prababice in sestre
LJUDMILE UČAKAR - MILKE
rojene Štebe
Z neizmerno bolečino in žalostjo v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v težkih trenutkih stali z nami, nam izkazali sožalje in ste se v tako velikem številu prišli poslovit od naše drage mami in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Posebna zahvala gospodu župniku Boštjanu Gučku, pevcem in gasilcem. Hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Hvala tudi tebi, draga mama, za vso dobroto, ki smo je bili deležni. Z nami boš na vsakem koraku, besedi, v mislih, dihu, utripu srca. Naj te na poti po večno plačilo spremlja naša iskrena molitev.
Draga mami, neskončno te bomo pogrešali: mož Stanko, hčerki Darinka z družino in Mili z družino. Vsem žalujočim se pridružujeta tudi brat Janez in sestra Majda.
sredstev v proračunu Občine Trzin za leto 2013), ki mora vsebovati tudi vsebinski načrt rubrik Odseva in zagotovila o zadostnem številu stalnih sodelavcev. Sama programska zasnova bo poglavitno merilo za izbor urednika. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo dveh let.
Ponudbe z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom morajo kandidati poslati v zaprti ovojnici z opombo »NE ODPIRAJ - Javni razpis - Odsev«, in sicer najkasneje do ponedeljka, 15. 04. 2013, do 13. ure na naslov: Občina Trzin, Mengeška cesta 22, 1236 Trzin.
Kandidati bodo o izboru obveščeni najkasneje v 8 dneh po sprejeti odločitvi.
Za morebitne dodatne informacije v zvezi z objavo prosimo pokličite po tel. 01/564-45-44.
Številka zadeve: 4303-6/2013-1 Predsednica komisije Datum: 12. 03. 2013	Milica Erčulj, l. r.
Napovednik TD Kanja
23. 3. 2013
Občinska čistilna akcija - za člane TD Kanja, zbor ob 9. uri pred farno cerkvijo sv. Florijana
28. 3. 2013 ob 18. uri v DMR
TD Kanja, predavanje - spomladanska zasaditev cvetja in zelenja
28. 3. 2013 ob 19.30 v DMR
Občni zbor članov TD Kanja
8.	4. 2013 ob 19. uri v avli CIH
UTŽO Lipa, TD Kanja, razstava ročnih izdelkov članov Lipe
9.	4. 2013
Tržnica turističnega podmladka Mercator center Ljubljana OŠ in TD Kanja
23. 4. 2013 ob 19. uri v avli CIH
TD Kanja - razstava rezbarskih izdelkov
Informacije o dejavnostih TD Kanja in delavnicah so dostopne na tel. št. 01 564 47 30 in tudi na www.td-trzin.si.
LE ENKRAT BI VIDEL, KAKO SONcE GOR GRE, BI VIDEL, KAKO LUNA, KAKO ZVEZDE BLEŠČE! AL ' TEMA POSKUŠA NAD MANO SI MOČ, NE VEM NIČ OD DNEVA, OBDAJA ME NOČ.
V S P O M I N
dragemu očetu
IZDA POLDETU
strojnemu ključavničarju
Mineva dvajset let, odkar, ati, te ni več med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
sin Marjan z družino
"•" J
#
%
ste vedeli, da v povprečju uporabnik zapusti neučikovito spletno stran že v 5 sek.
Želite več kupcev??? ^
... zvišanje prodaje.
z pomočjo naših spletnih str
i
IZDELAMO
VZDRZUJEMOSo ♦
SPLETNE STRAN
naj bo vaša spletna stran prijazna do
prijazni s časom
041617927 www.grafex.si
-$-grafex agencija
celovite rešitve
SADJE lf ZELENJAVA

zgibanke
personalizirani mailingi
spletne strani
katalogi
Želite eno skrb manj -^aupajte jo nam!
Pri nakupu nad 20 € Vam podarimo 1kg pomaranč. Želimo vam vesele velikonočne praznike!
UGODNA VELIKONOČNA PONUDBA
pomaranče, hren, orehi, rozine...
Frutas - sadje in zelenjava, Ljubljanska 50, 1236 Trzin T: 01 562 07 77