LETO XXVI. IZREDNA ŠTEVILKA Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka m Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk ■^nj. Glavni urednik Anton Miklavcič N Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA KRANJ, PETEK, , 5. JANUARJA 1973 List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot pol tednik, in sicer ob sredah in sobotah. LISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Spomenik 50 talcem za Kamnitnikom Občina Škofja Loka praznuje Letošnji praznik občine Škofja Loka bomo praznovali posebno slovesno. Z letošnjim praznovanjem, ki je kakor druga leta name-nJeno spominom na zgodovinske dogodke iz decembra 1941 in januarja 1942, začenjamo praznovati tudi 1000-letnico loškega ozemlja* Praznovanja namenjena 1000-lctnici bodo tekla celo leto, vse ^° naslednjega občinskega praznika. ičenje okupatorske enote v Rovtu, poljanska vstaja, osvoboditev aktivistov iz škofjeloških zajjorov in herojska borba Cankarjevega bataljona in prebivalcev Dražgoš proti podivjanemu okupatorju je izredno pomembna veriga zgodovinskih dogodkov. Teh in mnogih drugih tako pomembnih dogodkov občani občine Okolja Loka ne bomo nikoli pozabili. Danes, več kot 30 let kasneje, **e lahko ocenjujemo, da je bil vsak od teh dogodkov izredno pomemben za nadaljnji potek narodnoosvobodilne vojne in socialne revolucije na Gorenjskem in v Sloveniji. Vsak za sebe in vsi skupaj so za prebivalce našega območja in vse Slovenije pomenili veliko zmago, za okupatorja pa hud poraz. Razen doživetega poraza pa se je pri okupatorjih pojavljalo čedalje globlje prepričanje, da naš človek noče biti suženj in da lahko ponosno dvigne glavo ter udari tudi z golo pestjo. Z naštetimi in drugimi dogodki se je na škofjeloškem začela revolucija, ki je zahtevala izredno velike žrtve, prinesla pa nam je zmago* ter narodno in socialno svobodo. Začela se je uresničevati želja, ki so jo skoraj 1000 let gojili naši predniki. Uspeh revolucije je vse kar imamo, tega pa je mnogo. Vsi, ki na Loškem živimo, smo vsak dan priče in soustvarjalci velikega napredka, vendar se lega, zaradi vsakodnevne zavzetosti, redkokdaj zavedamo. Dnevi praznovanja, posebej še ob tako pomembnem jubileju, so gotovo primerna prilika, da se ozremo tudi okoli sebe in nazaj. Nazaj se ozremo z namenom, da se spomnimo preteklosti in da bi si za prihodnje lažje odločno začrtali smer in pot naprej. V letošnjem letu nam misli sežejo posebno daleč nazaj. Razmišljamo o sužnjih in tlačanih, o fevdalni in cerkveni gosposki, o obrtnikih, fužinarjih in trgovcih, o meščanih in kmečkih ljudeh, ki so v preteklih tisoč letih živeli v krajih, kjer danes živimo mi. Bedo, bolezen in lakoto so preživljali naši predniki tudi zato, da danes mi doživljamo velik praznični dan. Misli nam segajo v čas, ko se je tudi v naših krajih začela buditi narodna zavest ter v čase, ko so naši možje in fantje krvaveli na tujih frontah za tuje interese, še zelo blizu pa so nam dogodki "iz druge svetovne vojne, ki so del naše najbolj častne, žal pa tudi najbolj krvave preteklosti. Osvoboditev smo v letu 1945 dočakali na ruševinah domov in grobovih svojcev. Koliko z;\oja, solza in krvi je v tisoč letih moralo preteči, da imamo vse to, kar vidimo in čutimo? Povojni razvoj in vsestranski napredek sta dokaz, da je ustvarjalna moč svobodnega človeka neizčrpna. Nove sodobne tovarne, kraji, stanovanja, šole, otroški vrtci, zdravstveni domovi, ceste, vodovodi, električno in telefonsko omrežje, trgovski in gostinski objekti ter še mnogo drugega, nam samim in tudi drugim dokazuje, da nismo stali brezdelno prekrižanih rok, pač pa trdo m učinkovito delali. Vse opravljeno nam vsak dan sproti dokazuje, da se nam je tako delo izplačalo, da bomo od tega imeli koristi tudi še kasneje mi in zanamci. Prav s trdim delom smo ustvarili tudi nove medsebojne samoupravne odnose, ki so najboljša osnova novim uspehom. Samoupravljanje je postalo in bo ostalo del nas samih. Ce smo se na pragu novega leta za kratek čas ustavili, da bi pregledali preteklost, je gotovo prav, da pomislimo tudi kaj želimo, da bi nam prineslo in kako bomo tudi sami prispevali, da bo leto 1973 praznično in uspešno. Vsak ima svoje — vsi pa imamo skupno željo, da bi v svetu prevladovala treznost, ki vzdržuje mir in ki bi prinesla mir tudi vsem narodom, ki trpijo, in ljudem, ki umirajo v grozotah vojne, v raznih delih sveta, želimo, da bi vojno in nasilje svet izključil kot sredstvo medsebojnih obračunavanj. Hiter dosedanji razvoj je tudi nam prinesel novih problemov, ki jih nismo uspeli sproti razreševati. Ker v preteklih letih nismo uspeli obvladati inflacijska gibanja in odpraviti nelikvidnost v gospodarstvu, bomo v letošnjem letu morali s splošnim varčevanjem in skrbnim gospodarjenjem prisj>evati k temu, da si bomo za prihodnja leta pripravili uspešen start. V prazničnem letu bomo vlagali predvsem v tiste dobrine, ki imajo trajnejšo in ne le začasno vrednost. Praznovanje nam bo lepo in prijetno ob zavesti, da sino mnogo napravili in da smo pripravljeni na nove naloge. V imenu občinske skupščine čestitam vsem občanom k občinskemu prazniku in želim srečno in uspešno praznično 1973. leto. Tone Polajnar, predsednik občinske skupščine škofja Loka Leto 1973 jubilejno leto Škofje Loke in okolice Skupščina občine Škofja Loka je na seji 13. maja 1970 obravnavala in sprejela program praznovanja 1000-letnice obstajanja Škofje Loke in okolice. V letošnjem letu bo preteklo 1000 let, ko je bilo loško ozemlje prvič omenjeno v zapisanem viru, in sicer v darilni listini, ki sporoča, da je nemški cesar Oton II. daroval pretežni del Sorskega polja, celotno Selško dolino in vzhodni del Poljanske doline v posest freisinškim škofom. Ti so kasneje meje tega ozemlja še bolj razširili. Tako so leta 1002 pridobili območje Srednjega in Zgornjega Bitnja s Stražiščem ter ozemlje med Lipico in Savo. Kmalu nato pa so svojo posest razširili tudi na zahodni del Poljanske doline. Slovenci so bili na tem ozemlju v začetku redko naseljeni, škofje so kmalu po prevzemu ozemlja začeli naseljevati na Sorsko polje Bavarce, v prisojne bregove pod Ratitovccm tirolske kmete iz okolice Innirchna, v hribovje spodnjega predela Poljanske doline pa koroške Slovence. V 14. stol. so škofje podelili okolico Železnikov furlanskim fužinarjem. Silen kolonizacijski razmah je zahteval enotno In dobro urejeno upravo. Za sedež, le-te so dali škofje zgraditi na varnem kraju Kranclju prvo utrdbo — ZGORNJI STOLP. POZNEJE SO DALI ZGRADITI NA POBOČJU KRANCLJA SE LOŠKI GRAD. Razen teh dveh utrdb je bila na območju Loke še tretja utrjena postojanka — STARI GRAD pod Lubnikom. Nastanek tega gradu je povsem neznan. Naselje pod loškim gradom se je hitro razvijalo in ga je že listina iz leta 1274 imenovala mesto — Loka. V njem se je velik del meščanov ukvarjal z obrtjo in s trgovino, skoraj vsi pa so imeli zunaj mesta' še nekaj p^lja. Obrtniki so bili organizirani v obrtna združenja, imenovana »cehe«. Ti so ščitili njihove pravice. Mesto so v 14. stoletju obdali z obzidjem, skori katero je vodilo petero vrat, zavarovanih s stražuimi stolpi. Ker je bil prostor znotraj obzidja zaradi večje varnosti bolj dragocen, so ga na gosto pozidali. Tako so nastale ozke ulice ob strnjeno postavljenih enonadstropnih in dvonadstropnih hišah. Kljub temu, da je bilo mesto obzidano, ni bilo povsem varno. Leta 1457 je vanj udri Jan Vitovec, vojskovodja celjskih grofov, in ga po-tgal. Leta 1476 so mesto napadli Turki na svojem pohodu v Poljansko dolino. Mesto je večkrat trpelo tudi zaradi kuge in požarov. Leta 1511 je mesto poškodoval potres, vendar je škof Filip poskrbel, da so ga že v nekaj letih popolnoma obnovili. Od takrat mesto ni bistveno spreminjalo svoje podobe. Gospostvo freisinških škofov na loškem ozem-U« je trajalo 830 let, to je do 1803. leta, ko je Avstrija razglasila freisinško ozemlje za državno last. Upravno središče loškega ozemlja se je preneslo v Kranj. Gospodarska moč Loke je s tem Pričela pešati. Razen tega je v Loki obrt s svojo cehovsko zasidranostjo in trgovsko tradicijo zavirala nastanek industrije. Ta se je v Loki začela razvijati šele v drugi polovici 19. stoletja. Pravi Pomen pa je industrija dobila šele po drugi svetovni vojni. V zadnjih 25. letih je čutiti posebno na gospodarskem področju velik razmah. Predvojno ■kromna, delno privatna lesna industrija se Je v novih pogojih in prostorih razmahnila na prostoru pri železniški postaji. S svojimi izdelki so ■e uveljavile tovarne LTH, Gorenjska predilnica, Jelovica, Elra, Odeja, Kroj in druge. V Poljanski dolini je iz skromnih ročnih čevljarskih delavnic nastaia "Alpina v žirch, v Železnikih pa tovarna Pohištva Alples. V Selški dolini pa so se razvile *c tovarne: Niko, Tehtnica, Bom-oprema. V Železnikih ima svoj obrat še tovarna Iskra Kranj. Razen v gospodarstvu so vidni premiki tudi na turističnem področju. Turistično podjetje Transiurist uspešno uresničuje svoje velike načrte v zimskorekreacijskem centru na Starem vrhu a v moderno urejenem hotelu Transturist v Loki. v hribovitih predelih se uspešno razvija Kmečki turizem. Tudi stanovanjski bloki na Novem svetu, v roharjevem naselju, na Trati in drugod dajejo L°W nov videz. Program praznovanja Program praznovanja vsebuje izgradnjo in obnovo objektov, ki bodo trajne vrednosti in bodo rabili občanom še kasneje ter številne pomembne prireditve na področju kulture, športa in turizma. Med najpomembnejša dela spada rekonstrukcija fasad na Mestnem in Spodnjem trgu, ureditev javne in slavnostne razsvetljave, restavrira-nje Homanove hi-še in nekaterih lokalov, preložitev nizkonapetostnega in telefonskega kabla na Mestnem trgu, gradnja kanalizacije in vodovoda, ureditev tlaka na Mestnem in Spodnjem trgu. Izrednega pomena pa je gradnja nove osnovne šole v naselju Podlubnik in obnova kulturnih domov v Selcih in Železnikih. V zadnjem času potekajo -tudi priprave za obnovo gledališča v škofji Loki in obnovo nunske kašče za shranjevanje arhiva. Na področju spomeniškega varstva potekajo naslednja dela: restavriranje fresk na fasadah v starem delu Škofje Loke in Železnikih, urejanje škofjeloškega gradu, rekonstrukcija mestnega obzidja in rekonstrukcija vrat za Poljansko dolino ter straž-nega stolpa ob vhodu v mesto. V propagandne namene bodo v jubilejnem letu izšle nove razglednice škofje Loke in okolice, spominske ovojnice, jubilejna poštna znamka in drugo propagandno gradivo. Na področju kulture, športa in turizma pa je predvideno več pomembnejših prireditev. Začetek prar.novanja so naznanile fanfare 1. januarja 1. 1973, ki so zadoncle z loškega gradu. Ena najpomembnejših prireditev je že v januarju — praznovanje občinskega praznika od 18. dec. 1972 do 14. januarja 1973. Občinski praznik predstavlja obletnico rešitve aktivistov OF Iz loških zaporov, poljanske vstaje in dra/.goške bitke ter množičnega odhoda v partizane pozimi 1941/42. V spomin na te dogodke bo v jrr.iuarju tudi XVI. zimsko športna prireditev Po stezah partizanske Jelovice. ValcharJeV° naselje Je ena najlepših, pa tudi najbolje vzdrževanih četrti škofje Loke. Prebl-dpii Sami skrbijo, da njegova okolica ni zanemarjena — kot so, denimo, nekateri drugi pre-C|" mesta Za slovenski kulturni praznik — 8. februarja bo svečana prireditev s podelitvijo Piešernovm nagrad najzaslužnejšim kulturnim delavceni Gorenjske ter premiera barvnega filma o kulturnih in zgodovinskih zanimivostih Škofje Loke in okolice. Od 13. do 18. februarja se bodo v Loki zbrali predstavniki najboljših pionirjev — smučarjev ;z cele Lvropc in se pomerili v alpskih disciplinah na Starem vrhu. V maju bodo srečanja mladinskih pevskih zborov, mladih literatov in športnikov v različnih panogah. Med najpomembnejše prireditve uvrščamo tudi mednarodno prvenstvo avto moto dirk za nagrado Loke. V začetku junija se bodo zopet zbrali v Loki in okolici pionirji likovniki iz cele Jugoslavije in sosednjih držav v že tradicionalni Mali Groharjevi slikarski koloniji. Osrednja prireditev praznovanja 1000-letnice bo 30. junija na loškem gradu pod naslovom: škofja Loka skozi stoletja. V počastitev dneva vstaje bo 3. julija v škofji Loki koncert mešanih pevskih zborov ter godbe na pihala. Na praznik 4. julija bo tradicionalni Izseljenski piknik na loškem gradu. V tem mesecu bodo potekale loške poletne prireditve. Med drugimi pomembnimi deli bodo Loč.hm ponovno uprizorili Visoško kroniko, člani kulturnega društva iz Poljan pa Ravbarske- ga cesarja. V vseh večjih krajih občine bodo kulturna, športna, turistična in druga društva pripravila enotedenski program prireditev v smislu praznovanja 1'J'Mt letnice Loke in okolice. Turistična društva pa bodo še posebej prikazala na svojih tradicionalnih prireditvah pomembne dogodke iz naše preteklosti. Razen navedenih najpomembnejših prireditev Je v programu zajeta tudi izdaja nekaterih pomembnih publikacij kot so: Lojze Zupane: Zlato pod Blegošem Ivan Jan: Dražgoška bitka Tone Lotrič: Škofjeloški odred Loški muzej: Vodnik po loškem muzeju France Planina: škofja Loka s Selško in Poljansko dolino Romuald: škofjeloški pasijon (Faksimile rokopisa) Muzejsko društvo: Loški razgledi XIX (Slavnostni zbornik) — uredil France Planina Odbor za praznovanje 1800-letnice: Ob tisoči etnici škofje Loke in njenega območja — uredil Lojze Malovrh Dr Pavle Blaznik: Zgodovina loškega gospostva Muzejsko društvo: Zbornik Selške doline Zbornik o loškem ozemlju (v nemškem jeziku) — Uredil France Planina Dr. Marja Boršnik: Monografija o pisatelju Ivanu Tavčarju Ivan Tavčar: Visoška kronika (prevod v angleščini) Odbor za praznovanje 1000-letnice: Zbornik narodnoosvobodilne borbe na območju občine škofja Loka Muzejsko društvo Šk. Loka: Vodnik po planinskih poteh France Planina: Zemljevid škofjeloškega pogorja France štukl — Milan Želcznik: Topografija kulturnih spomenikov na loškem ozemlju Muzejsko društvo šk. Loka: Loški razgledi XX (jubilejni zbornik) — uredil France Planina Želja organizatorjev praznovanja 1000-letnice škofjeloškega ozemlja je, da bi v Jubilejnem letu obiskalo tisočletno mesto, spoznalo kulturnozgodovinske znamenitosti ter spremljalo številne prireditve — namenjene počastitvi 1000-letnice škofjeloškega ozemlja — čimveč obiskovalcev. Lojze Malovrh azvoj šolstva v škofjeloški občini ob 1000-lefnici kovita. To se kaže predvsem v osipu generacije, ki znaša okrog 30 "u. Ta je med otroki nižjega socialnega statusa, in v gospodarsko manj razvitih občinah praviloma višji kot v gospodarsko razvitejših občinah. Z modernizacijo vzgojno-izobraževalnega dela in učnih sredstev s preurejenimi učni- mi načrti, ki bodo Izločili nepotrebne podatke, z uresničevanjem ,• individualizacije pouka in / ustvarjanjem pogojev za celodnevno bivanje, bomo osip še zmanjšali. V osnovnih šolah naše občine so učenci v zadnjem sedemletnem obdobju izdelali 8 razredov • v naslednjem odstotku: Gospodarski razvoj v zadnjih sto letih ni potekal enakomerno, marveč se je začel iz enakomerne rasti skokovito dvigati. To nam dokazujejo naslednji podatki: število visokošolskih študentov v svetu se je v zadnjih štiridesetih letih skoraj podesc-terilo, število znanstvenikov se v zahodni Evropi podvoji vsakih petnajst let, v ZDA vsakih deset let, v Sovjetski zvezi celo vsakih osem let. Danes živi 90 0o znanstvenikov, ki so kdaj-koli živeli. Rezultat vsega tega je, da se svetovno znanje podvoji vsakih osem do deset let, prav tako hitro pa trenutno veljavna znanja zastarevajo. Se pred tridesetimi leti smo inu-li v Sloveniji tako strukturo dela, da smo med aktivnimi prebivalci potrebovali le slabili 10 "o strokovno ŠO-lanih kadrov. Danes je v Strukturi dela že okrog 50% Strokovnih delovnih mest, najkasneje leta 1990 pa jih bomo imeli ob normalnem razvoju že 80 %. Večjo učinkovitost na vseh stopnjah šol bomo lahko dosegli predvsem z vsebinskimi in notranje-organizaci jskimi premiki v vzgojno-izobraže-valnem sistemu. Ta proces se pričenja že v predšolskih ustanovah. V preteklosti so te vključevale otroke predvsem zaradi zaposlenosti staršev. Danes pa ima bivanje otrok v vzgojno varstvenih ustanovah že tudi značil no vzgo j noizob raže valni značaj. 2al je danes v te zavode vključenih še premalo otrok, da bi lahko za vse preko varstva uvedli tudi ustrezno predšolsko izobrazbo. Znanstveno je dokazano, da je zmožnost za učenje v otroški dobi največja, pozneje pa upada in to tembolj, čim manj smo jo v otroški dobi razvijali. Danes je v Sloveniji vključenih v vzgojno varstvene ustanove približno 12 H vseh predšolskih otrok, ostali pa so prepuščeni vzgoji in izobraževanju okolja, v katerem živijo Kot prispevek družbeno organizirane načrtne vzgoje ostalim otrokom pa se v zadnjih letih vse bolj uveljavljajo male šole. V naši občini so bile v šolskem letu 1968'69 tri vzgojne varstvene ustanove: Novi svet, Trata in Železniki. V naslednjem letu se je mreža vzgojno varstvenih ustanov povečala šc za vrtec v Žireh. Od septembra 1971 pa je odprt tudi vrtec v nekdanji osnovni šoli v Klobovsovi ulici. Vsi vrtci v Škofji Loki so upravno priključeni Dijaškemu domu. V sklopu vzgojno varstvenih ustanov deluje tudi mala Šola. Ta se je razvila kot neposredna izob raže val no-vzgoj-na oblika za pripravo otrok na osnovno šolo. Delovati je pričela leta 1965/66 in je iz. leta v leto vključevala več predvpisne generacije. V prihodnjih letih bo treba vključiti v malo šolo vse otroke pred vstopom v 1. razred osnovne šole. S teA bomo ustvarili enotnejše pogoje za vstop v osnovno šolo in dosegli premik začetka šolske obveznosti na šesto leto starosti. Ustrezno organizirana mala šola in testiranje otrok pred vstopom v šolo imata bistveni vpliv na vsebino dela v elementarnih razredih osnovne šole in na osip. Dosedanja osnovna šola, gledana z vidika prihodnjih potreb, je še precej neučin- Solsko leto vstopa učencev v prvi razred % učencev posameznih generacij, ki so dokončali osmi razred v osmih devetih desetih skupaj dokončalo letih letih letih osmi razred 1958/59 48,58 10,50 0,21 59,29 1959/60 48,15 16,46 U2 65,84 1960/61 54,91 11,27 2,15 68,33 1961/62 55,73 19,20 1,40 76,33 1962/63 62,88 10,40 0,94 74,23 1963/64 65,49 12,74 — 78,23 1964/65 71,96 — — 71,96 ' v i jI Gradnja nove osnovne šole v Novi vrtec na Trati pri Škofji Loki Škofji Loki Glede na organizacijo šolske mreže je bilo v šolskem letu 1971/72 v občini pet centralnih in osemnajst podružničnih osnovnih šol. Ker stavbe osnovnih šol v občini po svoji funkcionalnosti in po velikosti niso več ustrezale razvojni stopnji pedagoškega dela, je občinska skupščina razpisala 21. aprila 1968 referendum za uvedbo samoprispevka za gradnjo novih šolskih prostorov v občini. Od vseh volivcev v občini se je referenduma udeležilo 82,20 H. Rezultati referenduma so dokazali pripravljenost občanov za izboljšanje mateiialnih pogojev dela v šolah, kar je tudi eden od pogojev za doseganje boljših učnih uspehov učencev. Iz sredstev samoprispevka sta bili že zgrajeni nova telovadnica v Železnikih in nova osnovna šola v Gorenji vasi. V izgradnji pa je nova osnovna šola v Škofji Loki. Z Zgraditvijo potrebnih objektov bodo d.me tudi možnosti za razne oblike pedagoškega dela: interesne dejavnosti, podaljšano bivanje učencev in drugo. Organizaci ia podal jšanega bivanja predstavlja osnovni pogoj za izboljšanje učnega uspeha. Žal je sedanji obseg te dejavnosti, zaradi neustreznih finančnih, kadrovskih in prostorskih okoliščin, še zelo skromen. Tako je bilo v le:u 1971 72 vključenih v oddelek podaljšanega bivanja 117 učencev, t. j. 2,7 "o vseh učencev na območju občine. Izobraževanje in usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju je organizirano v posebnih osnovnih šolah. Na območju občine deluje ena tovrstna osemrazredna šola. Na novo pa je bil ustanovljen oddelek za težje prizadete, v katerem se je za delo usposabljalo 8 učencev. Pri novi osnovni šoli v Škofji Loki bodo zgrajeni dijaki gimnazije pri mikroskopskih vajah tudi prostori za posebno šolo. S tem bodo dani boljši pogoji za njihovo šolanje, oziroma usposabljali je v raznih oblikah. Bistveno drugačni značaj kot osnovne šole imajo srednje šole. Osnovna šola ima splošno izobraževalni značaj, je obvezna in enotna v svojem vsebinskem programu. Srednje šole pa so splošno izobraževalne, strokovno Usmerjene in selektivne. Na območju naše občine delujejo naslednje srednje Šole: Gimnazija škofja Loka, Poklicna šola za kovinsko in avtomeh. stroko v Šk. Loki, Poklicna šola lesne stroke na Trati, Poklicna šola čevljarske stroke v Žireh ter poklicna šola za usposabljanje slepih in slabovidnih v Škofji Loki. . Popolna gimnazija v škofji Loki obstaja od leta 1954. V njej pridobivajo učenci Pretežno temeljno znanje za nadaljnji študij na višjih in v|sokih šolah. Le redki učenci se po končani gimnaziji Zyposlijo. šolanje na gimna- ziji nadaljuje približno 20% tistih učencev, ki nadaljujejo šolanje po obvezni osnovni šoli. Odstotek se približuje potrebam po kadrih z visoko ali višjo izobrazbo in tudi ust reza širotk iim možnost i m, ki jih imajo učenci za šolanje na srednji stonnji, zaradi vedno bolj razvejanega strokovnega šolstva. Ker želimo, da bi se po končanem študiju čimveč dijakov zaposlilo na raznih delovnih mestih v gospodarstvu in družbenih službah v občini, vključujemo v program šole dejavnosti, ki omogočajo globlje spoznavanje nekaterih pomembnejših poklicev. Vzporedno z razvojem gospodarstva v občini so se razvijale poklicne šole. Posamezne šole so hotele čimprej zadostiti potrebam gospodarstva, zato so širile svojo dejavnost z uvajanjem pouka za nove poklice. Tudi vpis učencev v poklicne šole iz. leta v leto raste, saj se že več kot polovico vseh učen- cev, ki nadaljujejo šolanje v srednjih šolah, vpiše v poklicne šole. Zavod za šolstvo SRS je v letu 1971 izdelal predlog mreže poklicnih šol s periodično OrganizacijO pouka in ga dal v javno razpravo. Po tem predlogu naj bi na področju naše občine delovale naslednje šole: Poklkna Šola za kovinsko in a\lomehansko stioko v Škofji I.oki — za poklicno skupino avt.»mehanik 0 Poklicna šola lesne stroke na Trati — za poklicne skupine splošni mizar, pohištveni mizar, stavbni mizar, strojni mizar in modelni mizar 0 Poklicna šola čevljarske stroke v Žireh — za poklicni skupini čevljar in šivalec zgornjih delov obutve. Med poklicne šole v občini spada tudi poklicna šola za usposabljanje slepih in slabovidnih. Ta deluje v sklopu Centra za rehabilitacijo slepih in slabovidnih v škofji v katerem dobiva organizirana oblika Izobraževanja odraslih čedalje pomembnejšo vlogo. Porast tehničnih In znanstvenih izsledkov in pospešena družbena sprememba so vzrok za nenehno izobraževanje. Najbolj nujno Ln zato že tudi najbolj razvito je stalno poklicno izobraževalne. Nihče, ki je zaposlen in ki že opravlja določeno delo, ne more sledili stalno spreminjajočim se zahtevam svojega poklica, če se nc bi nenehno izobraževal. Cilj izobraževanja po končanem obveznem šolanju ni le v prilagajanju tehničnemu napredku, temveč usposabljanju za sodelovali je- v razvojnih procesih na vseh življenjskih področjih. Izobraževanje pO končanem rednem šolanju organizira in izvaja v naši občini Delavska univerza s sedežem v škofji Loki. Ta je v šolskem letu 1971/72 razvijala družbeno, Strokovno in splošno izobraževanje. Pouk odraslih na delovodski šoli v Škofji Loki Škofjeloška kulturna skupnost Kulturna skupnost v Škofji Loki je bila ustanovljena med prvimi v Sloveniji! Kljub temu Pa nekateri menijo, da v teh letih še ni imela tiste ustvarjalne moči, ki naj bi ji pripadala. Njene zastavljene naloge iz preteklega leta: varovanje kulturne dediščine, razvoj kulturne Ustvarjalnosti, razvoj samoupravnih odnosov na področju dejavnosti iz kulture, sklepanje druž- enih dogovorov o kulturni politiki in še nekatere druge naloge so bile resda v dobršni meri 2PoInjcne, vendar s tem škofjeločani še nikakor niso zadovoljni. Kulturni skupnosti škofja Loka so izkušnje iz preteklih let omogočile, da si bo v jubilejnem letu mnogo ustrezneje opredelila svojo vlogo pri usmerjanju kulturne politike v občini. rav izredno stanje, ki ga narekuje jubilejno leto, pa še ovira trdno planiranje in trajnejšo u*rneritev kulturne politike. Zato so bili sestavljavci programa za nastopajoče leto dokaj lrezni, Na prvem mestu bi tokrat morda veljalo omeniti knjižnice v škofjeloški občini. Po Predvidenem načrtu naj bi namreč že v tem letu knjižnice v občini dosegle tolikšno število KnJig, da bi na vsakega prebivalca prišla po ena. ZKPG naj bi v tem letu podpirala predvsem tista društva in akcije, ki bodo bistveno pri- gi *Pevale k uspešnemu praznovanju jubileja! Skoraj odveč bi bilo poudarjati delo Muzejskega društva z Loškimi razgledi, ki vse bolj s»rijo svojo dejavnost. j. P° načrtu naj bi tudi ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo nadaljeval v letu '3 s svojim delom! Njegova prva naloga naj bi bila usposobitev nekdanje nunske kašče, amor naj bi se že v kratkem preselil arhiv. Loki. šola opravlja svojo vzgojno in izobraževalno dejavnost s tem, da usmerja, pripravlja in usposablja učenec za tista delovna mesta in poklice, ki najbolj ustrezajo njihovim sposobnostim in nagnjenjem. Obenem, pripravlja učence za koristno in aktivno vključitev v življenje. Pouk v poklicni šoli je organiziran podobno kot v drugih poklicnih šolah. Teoretični del obsega splošno in strokovno izobraževalne predmete za posamezne stroke, praktično delo pa poteka v učnih delavnicah Centra. Učni načrti so na eni strani kolikor mogoče enaki načrtom podobnih poklicnih šol za zdrave učence, na dru-strani pa upoštevajo specifičnost usposabljanja slepih in slabovidnih. Zaradi vedno večjega razvoja znanosti in njene uporabe se izobraževanje ne končuje s šolanjem v mladosti, temveč postaja trajen procc Za širjenje in poglabljanje glasbene kulture deluje v občini glasbena šola s sedežem v Škofji Loki. Njena naloga je, da seznanja učence z dosežki na področju glasbene kulture, jih navaja k esiet-skemu doživljanju glasbene umetnosti in jih izobražuje za nadaljnji glasbeni študij in sodelovanje v orkestralnih skupinah ali pevskih zborih. Območje glasbene šole je okolica Škofje Loke, Trate :n Selške doline. Potreba po tovrstni dejavnosti se kaže tudi v Poljanski dolini. / Pouk traja celo šolsko leto, dnevno in tedensko pa se mora pouk prilagajati prostemu času učencev, ki pretežno obiskujejo osnovno šolo. Sola se pri izvenšolskem delu povezuje z drugimi vzgojnoizobraževalnimi zavodi. S tem je le v skopih obrisih opisano stanje šol v občini in delno nakazan njihov nadaljnji razvoj. Lojze Malovrh, prof. Telesna kultura in šport v naši občini Telcsnokullurno področje je v^preteklem letu začelo bolj kot kdaj koli doslej dobivati v naši skupnosti enakovredno družbeno vlogo, ki mu po svoji družbeni pomembnosti tudi gre. Doslej smo telesno vzgojo vse preveč potiskali na rob družbenega dogajanja pri nas, pri čemer se nismo za-vedatlj njene pomembnosti za telesno zdravje posameznika in naroda, za obrambno sposobnost domovine, za delovno sposobnost neposrednih proizvajalcev in končno za njen družbenopolitični in moral no-vzgojni pomen. Pred skupščino SRS bosta v kratkem razpravi osnutka zakonov o ustanovitvi telesno-vzgojnih skupnosti in o financiranju telesnovzgoine dejavnosti v naši republiki. Nedvomno bo sprejetje obeh zakonov odločilno vplivalo na razvoj telesne kulture v vseh sferah od mladine do odraslih tudi v naši občini. Iskreno upamo, da bo s sprejetjem obeh zakonov telesna kultura dobila svoje pravo mesto in da bo večni problem organiziranja in financiranja te-lesnovzgojne dejavnosti s tem dokončno ustrezno i"e-šen. TELESNOKULTURNA DEJAVNOST V NAŠI OBČINI V PRETEKLEM OBDOBJU Pred približno štirimi leti beležimo pri občinski zvezi za telesno kulturo ponovno poživitev dela in njeno konsolidacijo. Seveda so bila naša društva, ki jih imamo 26 in ki zajemajo skupaj s planinci in taborniki okrog 5000 članov, kar predstavlja eno šestino prebivalstva občine, vseskozi dejavna v okviru danih možnosti. Vendar so se materialne razmere bistveno zboljšale šele po letu 1968. Leta 1968 jc bilo za celotno telesnovzgojno dejavnost v občinskem proračunu namenjeno le 80.000 din, letos pa že 400.000 din, kar pomeni petkratno povečanje Poleg tega so se povečali tudi drugi viri, predvsem viri iz pokrovitclj- Ženska rokometna ekipa Alplesa iz Selc JUčnica na Stari vrh stev in lastni zaslužki z organizacijo raznih tekmovanj. Tudi moralna podpora skupnosti za telesnovzgojno dejavnost je iz leta v leto boljša. V zadnjem obdobju je bilo zgrajenih vrsto športnih objektov: tri šolske telovadnice, zimski športni center Stari vrh, smučarske vlečnice in skakailnice, urejenih pa je bilo tudi nekaj športnih igrišč. Vsi ti dejavniki pa tudi večja zavzetost telesno-vzgojnih delavcev — funkcionarjev, vaditeljev in trenerjev — so vplivali, da smo tako v množičnem kot tudi v tekmovalnem športu v občini dosegli nekaj vidnih uspehov v različnih športnih zvrsteh in da sq je tudi bistveno menjal odnos občanov do telesne vzgoje in športa. Lahko trdimo, da smo dosegli že zavidljivo stopnjo osveščenosti občanov, ki jo bo seveda v bodoče treba pravilno izkoristiti in kanalizirati. POGLEJMO NEKAJ NAŠIH USPEHOV V šolski telesni vzgoji smo dosegli višjo stopnjo angažiranosti vzgojiteljskega ka- ■ dra. Na intenzivirano telesno-vzgojo v šolah so vplivale tudi boljše materialne prilike (telovadnice) in pa šolska športna društva, ki smo jih ustanovili na vseh šolah in ki so zelo delavna zlasti v izvenšo] sk i h t el e s n o vzgoj n i h aktivnostih. Zaradi pomanj. kanja učnega kadra pa še vedno ostaja odprto vprašanje delitve pouka na manjše skupine učencev na višji stopnji, na nižji stopnji pa kvaliteta pouka še vedno ni najboljša. Poseben problem predstavlja tudi pouk plavanja kot ene življenjsko najpomembnejše veščine. V občini namreč nimamo nobenega javnega odprtega bazena, prav tako nobena šola ne premore pokritega bazena. Tako imamo kljub organiziranju »šole v naravi« (v Žireh, Železnikih) še vedno velik del učencev — neplavalcev, čeprav pouk plavanja predstavlja šolsko učno obveznost. Iskreno upamo, da bo v prihodnje skupnost posvečala večjo pozornost gradnji bazenov prf'šolah ali izven njih. Prvi spodbudni korak so napravili v KS Železniki, kjer so z referendumom sprejeli samoprispevek za gradnjo plavalnega bazena v Železnikih. Naša športna društva so dosegla tako v kvaliteti kot v množičnosti lepe uspehe. Največji napredek je bil dosežen v smučanju, in sicer v alpskih, tekaških in skakalnih disciplinah. Vse tri smučarske organizacije ŠK Trans, turist, ŠD Alples, ŠK Alpina, kot tudi ŠD Poljane in smučarska sekcija pri TD Sorica so izredno delavne in so zlasti med mladino razvile množično dejavnost, iz katere že vidno raste kvailiteta. V preteklem letu smo v nekaj smučarskih disciplinah imeli državne ali republiške prvake med pionirji, v drugih disciplinah pa je bilo vrsto naših pionirjev v prvi deseterici. Vsi našteti klubi načrtno in intenzivno vzgajajo večje skupjne mladih. Športni en« tuziazem smučarskih delavcev je občudovanja vreden in njim gre posebna zahvala za neštete uspehe in za organizacijo velikega števila občinskih, sindikalnih, medklub-skjfl republiških in državnih prvenstev v naši občini. Tudi uspešna vsakoletna množična snominska prireditev »Po poteh partizanske Jelovice« je možna samo zaradi zavzetosti smučarskih delavcev. Pogoji glede objektov in kadrov so na področju smučanja najboljši, tako da ima to področje izredno lepe in realne perspektive za nadaljnji raz-1 voj. V bodoče bi bilo treba pritegniti k »beli opojnosti« čimveč odraslih z organizacijo začel niski h smučarskih tečajev, saj je tovrstna rekreacija nadvse koristna. Velik propagandni učinek za smučanje pričakujemo letos od evropskega pionirskega kriterija, ki bo za 1000-letnico Loke organiziran v februarju na Starem vrhu. Tudi pri igrah z žogo smo tako v množičnosti (predvsem pri pionirjih) kot tudi na področju tekmovalnega športa dosegli lepe uspehe. Najbolj popularna sta v naši občini košarka in rokomet. V košarki smo imeli že državne in republiške prvake pri pionirkah (OŠ 2iri) in pa moštvo pod samim republiškim vrhom (Oš Trata). Za tako uspešne rezultate so zaslužni predvsem neumorni telesno-vzgojni učitelji na teh s ih. Pri članih in članicah uspeš, no zastopata našo občino v republiški košarkarskih ligah dve moštvi KK Kroj. Pri ro-* kometaših pa so na vrhu republiške lige Alpiesovc članice iz Sele, v drugi con s i. i ligi pa ima dve moštvi delovno društvo RK šešir. Da bomo zagotovili uspešen it.-.. /) obeh panog, bomo v bodočo morali vložiti več v gradnjo ignšč in vzgojo trenerskega kad ra. Strelci so organizirani v petih družinah v občin] in zajemajo okrog 250 članov. PO kvaliteti so bdi z nekaterimi svojimi tekmovalci, kot tudi ekipno vedno v republiškem vrhu. Posebno delavna in uspešna je SD Kopačev ina Trata. Velik problem v Strel-stvu predstavljajo nezadostna in neurejena strelišča. Družba bo v bodoče morala rešiti vprašanje gradnje osrednjega občinskega strelišča, saj je od tega odvisna lud, obrambna moč našega okoliša. Brez ustreznega strelišča se slrelstvo ne bo moglo ustrezno razvijati, kot zahteva načrt organizacije vseijudskega odpora. Pomembno je nadalje omeniti ponovno oživljeno dejavnost med mladino v društvih Partizan. Tu so v zadnjih letih fazvilj zlasti med pionirji množično vadbo, iz katere v prihodnosti pričakujemo tudi kvaliteto v gimnastiki. Žirovski judoisti že nekaj let uspešno nastopajo v republiški l;gi in so dosegli zlasti posamezno že lepe uspehe. Skoraj vse naše večje delovne organizacije imajo lepo razvita interna tekmovanja v posameznih športih in uspešno sodelujejo tudi v re-publiških sindikalnih tekmovanjih v svoji panogi. Vendar sta za športno dejavnost v delovnih organizacijah značilna dva pojava: 1. zapiranje v ožje skupine, H se ^profesionalno« bavijo s športom, 2. kampanjsko delo. "V prihodnje bo zato v delovnih organizacijah treba poskrbeti za večjo popularizacijo in množičnost v rekreativnih športih in pa Ca stalno načrtno delo ter tudi za gradnjo športnih igrišč znotraj delov nih organizaci Naštet; smo uspehov naj bol, činskih« športov. Da Smo raz-y*H lepo telesnovzgojno delavnost, dokazujejo tudi pri-zrenja, ki so jih prejeli naši Športni delavci in telcsno-vzgojne organizacije. Naj naštejemo njih: nekaj samo ii razvitih »občinskih« samo nekatere izmed • trije telesnovz.gojni de-**VCi so prejeli Bloudkovo Plaketo, kot eno najvidnejših Priznanj na telesnovzgojnem Področju naše republike; • SSD »Janez Peternelj«, Gill'naz.ija je za svojo uspešno dejavnost v preteklosti Prav tako prejelo Bloudkovo plaket tegniti telesnovzgojne delavce, da ne bomo zagrešili napak, ki so lahko daljnosežnega in usodnega značaja za razvoj telesne kulture v naši občini. Analiza je pokazala, da smo glede površine športnih objektov po kvadraturi na občana daleč pod slovenskim povprečjem. Če upoštevamo, da stanje v Sloveniji v tem pogledu ni rožnato, da torej zaostajamo za ostalimi evropskimi deželami, potem vidimo, da je stanje pri nas v občini zelo kritično. Brez ustreznih objektov ni možno razviti množičnosti in kvalitete v telesni vzgoji, razen v planinstvu. Naše telovadnice so tudi v izvenšolskih urah prezasedene. Občinska zveza za telesno kulturo se zavzema, da bi v celi občini uvedli samoprispevek za gradnjo športnih objektov, tako kot so ga v KS Železniki že uvedli namensko za gradnjo plavalnega bazena. Zelo potrebna je gradnja naslednjih športnih objektov: osrednji športno-kulturni dom, atletska športna igrišča pri šolah v Loki, Žireh in Železnikih, pokriti bazeni pri šolah v Loki jn Žireh (ali Gorenji vasi), teniških igrišč, rokometnih in košarkarskih igrišč ter drsališča. Letošnjo pomlad bo dokončno zgrajena »TR1M« steza na Kranceljnu. Pričakujemo, da bo ta objekt veliko pripomogel k popularizaciji množične rekreativno tele,ne vadbe zlasti pri odraslih. Pozivamo delovne organizacije in družbenopolitične skupnosti, da sodelujejo s finančnimi sredstvi pri gradnji »TRIMc steze, saj bo le-ta last nas vseh. Vloga kmetijske pospeševalne službe pri hitrejšem razvoju kmetijstva v občini Škofja Loka ido republiške plakete 00 -50-letmci OF. HAs| NACRTI V BODOČE Na. osnovi analize telesne- ga področja naše ob-ki i« bil fr€d skupščino' obči ;a M>ka, je bil izdel! vzgojneg ' je bila lani marca Jine škof-zdclan okvir-srednjeročni program JJj"*ft. tekmovalnega in nnozačnega rekreativnega x\iyl[* Za šolc- delovne organa^-C in šporlna združenja, drov ■ pr°Sram vzgoje ka-Osni i 1U gIV'Jn-ic objektov, kein Programa bo v krat N 1 Zopet pred skupščino, tov rodl'očiu gradnje objek-pl °° treba v urbanističnih Vl.V- najprej zagotoviti po-obii? Za sortne parke in cvte in v tem smislu kot Cialne strokovnjake pri- PriČakujemo, da bo že v prvih mesecih letošnjega leta ustanovljena telesnOVZgOJ na skupnost kot osnovni družbeni dejavnik in usmerjevalec razvoja teleSBOVZgOj* nega področja v naši občini. Občinska zveza se bo pri svojem nadaljnjem delu zavvv-mala predvsem tudi za vcejo idejno vsebino športa in :e-lesne vzgoje, zlasti med mladino. Na tem mestu se vsem našim tciesnovzgojnim delavcem, skupščini občine škofja Loka, društvu pedagogov telesne kulture, kot osnovnemu strokovnemu dejavniku tega podi očj a, d ružbe nopol i ličnim organizacijam, šolam in gospodarskim organizacijam — poki o vitel jem zahvaljujemo za uspešno sodelovanje in jih vabimo, da se tudi v bodoče zavzemajo za realizacijo obsežnih družbenih nalog na telesno vzgojnem področju v smislu današnjega trenutka in gesla: »Zdrav duh v zdravem telesu«. Vsem našim občanom prisrčno čestitatšio za občinski praznik in jih pozdravljamo s športnim ZDRAVO! inž. Filip Smid, predsednik obCtnske zveze za telesno kulturo Za kmeLijstvo kot pomembno gospodarsko panogo je prav tako kakor tudi za druge dejavnosti potrebno, da hitreje vključuje v svojo proizvodnjo novosti, ki povečujejo proizvodnjo in storilnost. Zato je povsem razumljivo, da je kmetijska pospeševali na služba, ki je bila v letošnjem letu dokončno formirana pri Kmetijski zadrugi Škofja Loka, naletela pri kmetih na topel sprejem. Zametki obstoječe pospeševalne službe segajo že v leto 1967. Od takrat dalje se je ta služba razvijala in izpopolnjevala, tako da danes delujejo na tem področju trije agronomi s pomočjo kmetijskih tehnikov na 14 proizvodnih okoliših. Prav je, da sedaj, ko je leto mimo, pregledamo, kaj je bilo storjenega v preteklem letu in kakšni so načrti za naslednjo sezono. Za uspešno delo je prvi pogoj sistemski pristop, ki na eni strani preprečuje, da bi se stvari brez potrebe ponavljale, na drugi pa omogoča boljšo povezavo. Na samem začetku leta je pospeševalna služba izdelala delni program razvoja kmetijstva za srednjeročno obdobje 1971 75. Tako srednjeročni kaikof tudi akcijski program — oba je sprejela tudi občinska skupščina — konkretno navajata akcije, ki jih bo treba v tem obdobju izvesti. Največji poudarek je prav gotovo na usmerjanju kmetij k večji tržni proizvodnji in s tem k večjim dohodkom na kmetiji. V srednjeročnem obdobju naj bi načrtno obdelali vsaj 350 kmetij, in to predvsem večjih, koder jim je kmetovanje glavni vir dohodka. Nikakor ne bomo smeli zanemariti tudi vseh ostalih, t. j. manjših kmetij, toda zanje bo treba že v tem obdobju iskati tudi dodatne vire dohodkov (zaposlitev, polindustrijsko pridelava« je kmetijskih proizvodov na kmetiji, kmečki turizem itd.) kolikor takih dohodkov že nimajo. Seveda pa programa ne bi bilo mogoče realizirati brez ustreznih finančnih sredstev. Da bi to dosegli, je bil v okviru občine podpisan družbeni dogovor o namenskem izločevanju sredstev za kreditiranje zasebnega kmetijstva, ki do 1975 leta zagotavlja vsaj nekaj potrebnih sredstev. Pospeševalna služba je v letu 1972 izdelala skupno za 72 kmetij usmerit veno-investicij-ske programe, poleg tega pa je bilo izdelanih še 55 programov, ki bodo kmetovalcem koristili tudi za davčne olajšave, ki jih je občinska skupščina uvedla za tiste, ki načrtno vlagajo sredstva za izboljšanje kmetijstva. Na podlagi izdelanih programov je bilo odobrenih 3,000.000 din srednjeročnih investicij* skih kreditov, katerih namenskost in racionalnost pospeševalna služba stalno nadzoruje. Pri tem Se še pose!).'j zavzema, da bi se čimveč strojev, za katere ta možnost obstaja, nabavilo v skupinski rabi. Strojne skupnosti imajo tudi prioriteto pri najet manju kreditov. Večja denarna vlaganja in vse večja intenzivnost proizvodnje na kmetijah Zahteva tudi več konkretnega in teoretičnega znanja. Zaradi tega poskuša pospeševalna služba posredovati čimveč novosti neposrednim uporabnikom z najrazličnejšimi oblikami. Poleg strokovnih predavanj, ki jih je bilo v zimski sezoni 1971/72 13, predvidenih za sezono 1972/73 pa jih je 15, je služba organizirala pri 12 kmetovalcih poskuse uvajanja novih hibridnih sort koruze in nadaljevala s tremi gnojilnimi poskusi na travniku oz. travnodeteljnj mešanici. Omeniti velja še celo vrsto strokovnih ekskurzij, ki so bile organizirane po proizvodnih okoliših kmetijske zadruge. Kmetom so bili s strokovno razlago posredovali] rezultati kemičnih analiz vzorcev tal (214) in vzorcev krme (23), ki so jim služili za ustreznejše gnojenje z. gnojili oz. za zboljšano krmljenje goveje živine. Podobna akcija je v toku tudi to sezono in upamo, da rezultati tudi to pot ne bodo izostali. Nikakor ne smemo pozabljati tudi na mlade bodoče proizvajalce in lastnike kmetij. Pri poskušanju organiziranja lc-teh so nam v pomoč mladi fantje in dekleta, ki so obiskovali zimske šole za kmetovalce oz. gospodinjske S sodelovanjem sklada pospeševanje kmet ijstva OKZMS smo organizirali prav za njih strokovno ekskurzijo v Smedcrevsko Palanko. Da pa bi bolje spoznali, kakšno je kmetijstvo na Loškem, smo za mlade organizirali enodnevno ekskurzijo na dveh nižinskih in dveh višinskih kmetijah. Izbrali smo take, ki so se začele usmerjati med prvimi in imajo danes že zelo lepe uspehe. Tudi na področju selekcije in reprodukcije živine je bilo že marsikaj napravljenega, ali pa so akcije v teku. Tako je bilo med letom pregledanih nad 220 plemenskih telic, za katere je bil uveljavljen tudi republiški regres iz stabilizacijskega sklada. Vendar smo mnenja, da je primernih telic na terenu še precej več in škoda, da jih kmetovalci vseh ne prijavljajo. Med letom je bil izdelan program reorganizacije kontrolne službe za mlečnost krav. V »A« kontrolo je bilo sprejetih nekaj novih hlevov, ki ustrezajo predpisanim normam. Takih hievov je trenutno 64 s 320 kravami, v ostalih hlevih pa se bo oprav. Ija'a »II« m »Z« kntrola po ustreznem programu. Prav tako je v izdelavi srednjeročni program razvoja hlajenja in zbiranja mleka ter hladilnih naprav, za hlajenje mleka izpod 12° C. Nest rojene vasi, in to predvsem PO škofjeloškem hribovju, ter večje samotne kmetije nam narekujejo Specifične rešitve tudi na tem področju. Zaradi velikih sredstev, ki bodo za to potrebna, menimo, da jo prav, da se dela lotimo z jasno izdelanim načrtom. šole za in Pri kmetijskih gradnjah so poleg usmerjanja in kreditiranja najbolj potrebna strokovna posvetovanja, če hočemo, da bodo rešitve pravilne. Med letom je bilo kljub velikemu pomanjkanju gradbenega materiala zgrajenih 39 silosov v skupni izmeri 2450 kub. metrov siiosne prostornine. Razen tega je bil zgrajen šc en vodni rezervoar in jama za gnojevko v izmeri 150 kub. metrov. Kori t as tih in oglatih silosov je bilo letos zgrajenih v skupni izmeri 500 kub. metrov. Služba je sodelovala pri izdelavi idejnih skic za adaptacije oz. novogradnje govejih hlevov v 25 primerih s povprečno velikostjo hleva 28 stojišč. Iz vsega navedenega je razvidno, da se je služba angažirala na vseh najpomembnejših strokovnih področjih našega kmetijstva, čeprav lahko obenem trdimo tudi to, da se je na drugi strajii vključevala in sodelovala z družbenop*>1 i t ičnnni skupnostmi v občini in strokovnimi organizacijami v republiki. Za konec je potrebno omeniti še to, da so navedeni uspehi plod prizadevanja vseh, tako zadruge, združene pospeševalne službe, družbenopolitičnih organizacij in banke pa še koga drugega. Na področju kmetijstva se pojavljajo predvsem kompleksni problemi, ki jih je treba le tako tudi reševati. To naj nam bo napotilo tudi za bodoče delo in prepričani smo lahko, da uspehi ne bodo izostali. Vodja pospeševalne službe * Komer Jurij, dipl. ing. agr. PETEK —- 5. januarja 1971 Ob tisočletrtlci ie Ob sotočju dveh rek leži tisočletno mesto škofja Loka. Obdana je z visokim obzidjem, ki se tu pa tam že podira, čeprav je v svojem času dobro odbijalo Turke. Za obzidjem pa so stare hiše z majhnimi okenci. Na Ho-manovi hiši so stare, a še vedno lepo ohranjene freske. Najstarejša hiša v mestu je kašča, ki stoji na Spodnjem trgu. Vanjo so freisinški škofje spravljali poljske pridelke, ki so jim jih prinesli podložniki. Velika zanimivost je tudi kamniti most, ki ima zanimivo zgodovino. Na Mestnem trgu še zdaj stoji vodnjak, v katerega so hodili meščani po vodo, danes pa se na klopci ob vodnjaku zbirajo babice z vnuoki in turisti, ki jih ni malo. Največja znamenitost pa je prav gotovo grad, ki se veličastno vzdiguje nad mestom. Tu se v nedeljskih popoldnevih •prehajajo meščani, saj je (prijeten hlad pod kostanji. Tudi v grad je zanimivo pogledati, saj je tu muzej Škofje Loke in okolice. Posebno lop je grad ponoči, ko je ves osvetljen in se vidi daleč naokrog. To je le delček od vsega lepega in zanimivega, kar lahko vidite v našem mestu, ki je tisoč let kljubovalo soncu, vetru in dežju, prenašalo freisinške gospode, odbijalo Turke in se borilo za obstoj. Če pa hočete vedeti o mestu kaj več, ga obiščite in prav gotovo se ne boste dolgočasili, saj je vredno pogledati vsako hišo, vsa/k kotiček Škofje Loke. V novem delu mesta pa boste zvečer lahko zaplesali, se okopali v bazenu ali savni v hotelu Transtu-rist. Vse kar potrebujete, pa lahko kupite pri Nami. Obeti so lepi in mislim, da ne bo nihče razočaran, če bo obiskal to staro mesto. Majda Lušina, 8. a r. osn. šole Cvetka Golarja, škofja Loka Starost (973- Našega mesta doslej še niste poznali, zato ste se odločili, da ga obiščete. Toda ko ste se sprehajali po njegovem glavnem trgu, ulicah in gradu, ste bili gotovo malce začudeni. Izogibati ste se morali kupom peska in deskam, položenih po tleh, ter prestopati izkopane jarke. Delavci pa so hiteli z delom in stroji so brneli ves dan, kot da se mesto pripravlja na nekaj velikega. Da, prav res! če naši domovini lahko rečemo mali, potem naše mesto lahko imenujemo staro mater. Letos bo namreč minilo tisoč let, odkar je bila Škofja Loka kot mesto zapisana v uradne litsnie. In občinski možje so se odločili, da mora mesto čimbolj praznično in polepšamo proslaviti svoj tisoči rojstni dan. Naše mesto je eno najstarejših mest. Zgodovina je pustila dokaze, sledove prote- kljubuje 1973) klosti vidimo. Starodavni grad, ki je predstavljaj osrednjo podobo škofje Loke, ponosno kljubuje nad mestom. Bilj so časi, ko so tam prebivali častitljivi grofje in upravljaii svoje posestvo. Danes jih ni več, ostal pa je njihov mogočni dom kot simbol preteklosti — nekdanje slave. Ohranilo se mu je tudi staro mestno jedro, ki mu je srednjeveška arhitektura dala svoj pečat. Ozke ulice so s trgom, kot centrom mesta in visokimi hišami, stisnjene droga k drogi. Na obrobju tega starega mesta pa se razvijajo moderni mestni predeli s stanovanjskimi in industrijskimi objekti. Življenje teče dalje in postavlja vedno nove zahteve. Mesto raste. Spomeniki preteklosti pa žive z njim — so del njega. Letos bo torej mesto staro tisoč let. In če ga boste obi- skali, vas bo pričakalo pra* nično in lepše kot je bilo !* ni, ko so ga pripravljali 0 jubilej. Marko Volčjak, 3. b, poklicna lesna šola, Škofja Loka Moj domači kraj Trdno sem prepričana, d* ne poznate Žirov, kjer živin* zato vam j?h bom pobliŽ« predstavila. Poslopja stoj i jO v oz.ki dolini, ki jo obdajajo griči. Spomladi hišo zakrivajo sadna drevesa, ki so poseja-na po vsej bližnji okolici, j Življenje v takem kraju j< lepo. Vsi se veselimo pomladnega cvetja in sonca. Tudi ta* krat, kadar zamolklo tišinO deževnega dne prekinja grmenje in ko oblačno nebO parajo dolge Strele, ne obupamo, čeprav se vsi bojimo* da bi kam treščilo, ker je dO najbližjega soseda precej da; leč. Ker živimo v samoti, bi vsi najbrž mislili, da je živ* ljenje pusto in brez vsakega Združeno podjetje Transturist Škofja Loka Napredek na vseh področjih Hotel Transturist so postavili v slikoviti škofji Loki, tisočletnem mestu s srednjeveškimi ozkimi ulicami in mogočnim gradom nad njim % Če primerjamo Transtu-ristove poslovne rezultate prvih desetih mesecev lanskega leta z rezultati, doseženimi v enakem obdobju predlanskim, ugotovimo razveseljive rezultate in velik napredek. Leta 1971 je združeno podjetje transturist Škofja Loka v desetih mesecih ustvarilo 81,166.000 dinarjev celotnega doliodka, lani pa 101,678.000 dinarjev ali za 25 odstotkov več! Povečali so se tudi drugi elementi, pomembni za uspešnost poslovanja delovne organizacije. Amortizacija je poskočila za 64 odstotkov. V prvih desetih mesecih leta 1971 je znašala 10.355.000 dinarjev, v enakem obdobju lani pa kar 16.974 GOD dinarjev! Povečalo se je Iu" di investicijsko vzdrževanje. Predlanskim Je doseglo 1 milijon 860.000 dinarjev, lani pa kar 3,199.000 dinarjev. Torej, skok za 171 odstotkov. 0 Znatno so porasli tudi osebni dohodki. V desetih mesecih leta 1971 so pri Transturistu izplačali 20 milijonov 841.727 dinarjev osebnih dohodkov, v enakem lanskem obdobju pa 33,884.656 dinarjev ali za 63 odstotkov več. Pri tem moramo povedati, da se je število zaposlenih povečalo samo za 11 odstotkov. Leta 1971 je bilo povprečno 927 zaposlenih, lani pa 1030. © Narasla je tudi retenci-ja, ki jo ustvarjajo hoteli. V prvih desetih mesecih lani je znašala 10,293.322 deviznih dinarjev, leto prej pa 7,242.821 deviznin dinarjev. Ketencija se je torej povečala za 42 odstotkov. (gj) Povečane Transturistove storitve se kažejo v prevoženih potniških in tovornih kilometrih. Število prvih se je povečalo za 4 odstotke, število tovornih kilometrov pa za 5 odstotkov. Znatno večja je tudi lastna cena kilometra brez upoštevamja sprememb pri cenah. Lastna cena potniškega kilometra se je povečala za 13 odstotkov, lastna cena tovornega kilometra pa za 12 odstotkov. To kaže, da so bili Transturistovi avtobusi lani bolje izkoriščeni, tovornjaki pa so opravili manj praznih voženj. @ Število prenočitev v Trjinsturistovih hotelih, ki imajo 1417 ležišč, se je v lanskih desetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem predlanskim povečalo za 22 odstotkov, število prenočitev je preseglo 200.000 in je znašalo v lanskih desetih mesecih 207.225. Vsako ležišče je bilo izkoriščeno 44-odstotno, kar je vsekakor ugodno. © Povečano število prevožen ili kilometrov in večja izkoriščenost zmogljivosti sta ugodno vplivala na ostanek dohodka. Leta je konec lan- skega oktobra znašati 6.067.000 dinarjev. Ker pa sta novem' bor in december »pasivna* meseca, je bil ostanek do* hodka ob zaključku lanskega leta nekoliko manjši, vendajj je vsota še vedno ugodna. |$ Za lanski nakup potniških in tovornih vozil je zna* čilno, da je Transturist za* čel kupovati več vozil domlj če proizvodnje (Daimlef* Benz, Fap), ker so uvožen* vozila izredno Oraga, ra/.efl tega pa je bilo omejeno it dajanje uvoznih dovoljenj« Prejšnja leta je Transturist kupoval predvsem uvožen* vozila. Združeno podjetj* ima danes 142 tovornjakov H* 15 prikolic ter 96 avtobusov« @ V združenem podjetj« Transturist škofja Loka sO se nadvse resno lotili uresničevanja ustavnih dopolnili. S 1. januarjem letos je v okvi' ru združenega podjetja začelo delovati 11 temeljnih organizacij združenega dela. V pocbetju so prepričani, da bodo TOZD omogočile ŠJ skrb noj še ravnanje s sredstvi ter usklajeno investicij' sko politiko, ki bo v interesi TOZD ter združenega podjetja. TOZD omogočajo tudi večji vpliv samoupiavljavceV na odločanje. Na ta naČuj bodo odstranjeni še nekateri problemi kot premajhna obveščenost, neodgovorno rav* nanje z osnovnim« sredstvi itd . •© Čestitkom ob Občili skem praznil'u škofje Lok* in 1000 letnici škofje Loke s« pridružuje tudi kolektiv Združenega podjetja Transturist škofja Loka. GLAS * 9. STRAN smisla in zabave. Pa ni tako. Dogodki enega dne niso podobni drugemu. Z voljo do življenja premagujemo težave. Jeseni, ko redke njive obrodijo sadove, hitimo, *a spravimo čim več, kajti zime so zelo puste. Pozimi zapade precej snega, zato nam ne Preostane drugega kot lopate v roke in spraviti s poti no-vozapadlj sneg. Vsi se najbrž veselite snega, toda nam je sneg povsem odveč. Hribovita pokrajina je ob zimskih dneh zelo pusta. Bukova drevesa in redke smreke sc sklanjajo pod težo snega. Če nas kdo pozimi obišče, zatrjuje, da tu nikoli ne bi živel, toda če ne bi imel druge izbire, pa hi moral, kot moramo mi. Z vsem srcem smo navezani na zelene travnike. Okoliški brini so posejani s kamenjem, ki Je vidno tudi na njivah. Opisala sem vam svoj domači kraj in upam, da si ga zdaj bolje predstavljate. Magdalena Loštrek, 7. a r. osn. šole padlih borcev, 2lri H OTAVLJ E Marmor Hotavlje, znani rudnik naravnega kamna v Poljanski dolini, pridobiva marmor iz svojih zalog, poleg tega pa sc njegovi kamnoseki ukvarjajo tudi s predelavo vseh vrst jugoslovanskih marmorjev. Podjetje, ki zaposluje. 80 delavcev, je bilo ustanovljeno leta 1948. Njegove perspektive so usmerjene predvsem v proizvodnjo breton plošč. 0 Delovni kolektiv Marmor £ Hotavlje želi vsem obča-0 nom in postovnim prijate-0 Ijcm ob občin.ske»i praz-% niku veliko uspehov! Hotaveljski kamnoseki pri montaži Škofja Loka tisočletno mesto *z dni, ko zgodovina prvič omeni z besedo loško ozera-V'c. jc še polno nejasnosti. Mls'im na čas okoli leta 973, k° je nemški cesar daroval fl'e::sirskemu školu prvo ve-!'ko posest na loških tleh. p™a naselja so bila v današ-nJi Stari Loki. Toda školje se tU niso počutili dovolj varne, zato so svoj dom prenesli ob sotočje obeh Sor. Zgradili so si grad in pod njim je zacvetelo mesto. V času turške nevarnosti so si zgradili mogočno obzidje. Mesto je bilo varno in sc jc hltl"o širilo. Njegovo utripa-nfc ni ugasnilo niti ob raz-sajanju kuge in med požari, kl *o bili zaradi sveti jenja z baklami zelo česti, zgodovina, ki je več kot osemsto let združevala usodo je8a ozemlja pod istim zem-4i!*kim gospostvom, freisin-sVse škofije, je ustvarila posebne pogoje za razcvet obrtniškega stanu. Obzidje je sčasoma postajalo odveč in 18 mesto oviralo pred širitvijo. Zato so ga porušili in o njegovi mogočnosti pričajo Stnao ostanki. Prihajali SO dobri in čestokrat slabi časi, 2 njim veselje in žalost, ki so "a delili mesto i« nje-ro/t Prebivalci. V času, ko 'e agresor zasedel naše ozemlje, Je bil0 mesto z dušo in telesom proti njemu. Toda P* sl": s0 svobodnejši časi in mesto se je hitro razvilo. Staro m novo se prepleta na vsa-tet« koraku in koraka novim PpfcOdam nasproti. Bo8dan Hafner, 8. a r. 0S". šole Cvetka Golarja, &kofja Loka Novi prostori proizvodno montažnega podjetja Inštalacije Proizvodno montažno podjetje INŠTALACIJE Škofja Loka Aprila leta 1959, ko jc bilo ustanovljeno podjetje Inštalacije Škofja Loka, jc bilo zaposlenih v njem le 6 ljudi, ki so skrbeli za vzdrževanje in popravilo električnih inštalacij na področju škofje Loke. Pet let kasneje so se instalaterji preselili v nove prostore in razširili dejavnost. Lotili so se izdelovanja razdelilnih omar za stanovanjske in industrijske objekte. Za Loško tovarno hladilnikov pa so začeli izdelovati tudi stikalne omarice ter klimatske naprave. Leta 1969 so dobile Inštalacije nove prostore. Le-ti so omogočili ponovno razširitev dejavnosti. Razen prej omenjenih proizvodov so začeli izdelovati tudi gradbiščne razdelilnike ter strelovode za industrijske in stanovanjske objekte. Predlanskim je zrasla še nova pločevinska delavni- Embalažno grafični zavod m. ca. 60-članski kolektiv tako lahko izpolni tudi želje drugih strank. £ Ob občinskem prazniku 0 občine Škofja Loka in ob % 1000-lctnici mesta Škofja (£ l.oka čestita kolektiv In-Q štalacij Škofja Loka vsem 0 občanom in poslovnim pri-<£ jateljem ter jim želi obilo # uspeha.' Podjetje EGZ, nekdanji Invalid, je bilo ustanovljeno v decembru 1948! Takrat so bili v njem zaposleni komaj štirje delavci! Osnovno dejavnost na novo ustanovljenega podjetja je v tistih časih p reds t avl j ala knjigo vezn ic a. Kmalu so se ji pridružili le mizarji, ki pa v novem okviru niso dolgo vztrajali. Dalj časa, vse do danes, pa sta se obdržala »plastika« in začetnik — kartonaža. Podjetje trenutno zaposluje 165 delavcev, štipendira pa tudi 11 dijakov za grafično stroko! Največja težava EGZ so trenutno prostori. Puštalski grad je že zdavnaj premajhen. »Upam in sem prepričan da 'bomo že letos gradili novo halo,« pravi direktor Janko Poljanec. »Za gradnjo smo že namenili precejšnja sredstva. Hala s površino 5400 kvadratnih metrov naj bi zrasla v industrijskem predelu na Trati. Nekdanji Invalid in sedanji EGZ je prejel že devet jugo- slovanskih prizananj »Oscar« za izdelavo embalaže in prav tako za izdelavo embalaže dve evropski priznanji »Euro. star«! Skupni bruto produkt znanega škofjeloškega podjetja znaša 23 milijonov dinarjev, povprečni zaslužek na zaposlenega v preteklem letu pa 1480 dinarjev. V letu 1972 se je proizvodnja v podjetju povečala za deset odstotkov! Poslovnim prijateljem in občanom želi EGZ ob občinskem prazniku mnogo sreče! 6239 TER MIKA LJUBLJANA, Kamniška cesta 25 Pri gradnji in adaptaciji stanovanjskih in poslovnih prostorov ne pozabite na toploto in zvočno izolacijo, ki vam jo omogočajo naši kvalitetni izolacijski materiali tervol in perlit v Vsem občanom na območju Škofje Loke ob njihovem prazniku iskreno čestitamo! Ob občinskem prazniku in tisočletnici škofje Loke kolektiv tovarne »Odeja« Škofja Loka čestita vsem svojim poslovnim prijateljem, kupcem, občanom in družbenopolitičnim organizacijam ter jim hkrati želi obilo uspehov pri nadaljnjem delu Tovarna prešitih odej Škofja Loka Center za rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih Slovenije ŠKOFJA LOKA čestita vsem občanom Škofje Loke ob občinskem prazniku in ob tisočletnici mesta. r i Komunalno podjetje REMONT Škofja Loka Delovni kolektiv čestita vsem občanom na področju Škofje Loke za občinski praznik in ob tisočletnici ter jim želi še vnaprej veliko delovnih uspehov Obrtno podjetje BISTRA Škofja Loka Kemično čiščenje, barvanje in pranje perila Vsem občanom na območju občine Škofja Loka čestitamo ob tisočletnici Škofje Loke in občinskem prazniku Za koriščenje naših uslug se priporočamo AVTO KOVINAR Škofja Loka, Poljanska cesta 9 telefon uprava 85-877, telefon avtomehanična delavnica 85-170 Izvršuje strokovno in v splošno zadovoljstvo strank; avtomehanične usluge, ključavničarska dela (transportne naprave za klavnice in hladilnike, stavbena kleparska dela, vodovodne instalacije, vse v kovinsko stroko spadajoča dela in strugarstvo Ob tisočletnici Škofje Loke in občinskem prazniku čestitamo vsem občanom in se priporočamo ob občinskem prazniku in 1000-letnici Škofje Loke čestita vsem občanom kth loške tovarne hladilnikov ŠKOFJA LOKA tudi konzervator je merilo sodobnosti in standarda metijska zadruga Škofja Loka odkupuje in prodaja vse vrste kmetijska pridelkov, oskrbuje kooperante in druge potrošnike 2 vsemi potrebnim^ sredstvi za proizvodnjo, kot so gnojila, seme-na» zaščitna sredstva, kmetijski stroji, drobno kmetijsko orodje, Vadbeni material, premog in razno drugo blago. Slikopleskarstvo Škofja Loka telefon 85-340 Izvaja: slikoploskarska dela fasaderska dela brizganje plastičnih ometov polaganje zidnih in stropnih tapet polaganje plastičnih in sintetičnih podov črkoslikarstva Dela izvajamo po nasvetih arhitekta. Naše geslo: kvaliteta in zmerne cene Se priporočamo in čestitamo vsem poslovnim prijateljem in občanom za občinski praznik in tisočletnico Škofie Loke za občinski praznik predstavljal ALPLES Železniki Med največjimi jugoslovanskimi proizvajalci pohištva ALPLES IZ ŽELEZNIKOV IMA V SVOJEM SESTAVU 5 DE-LOVNIH ENOT, IN SICER DELOVNO ENOTO PLOSKOVNEGA POHIŠTVA, DELOVNO ENOTO FONSKEGA POHIŠTVA, DELOVNO ENOTO VRATNIH PODBOJEV, DELOVNO ENOTO ŽAGA-ZABOJARNA IN DELOVNO ENOTO SKUPNE SLUŽBE. 0 Osnovni proizvodni program delovne enote ploskovnega pohištva je izdelava P«. hištva za dnevne sobe (artur, B-program), izdelava pohištva za predsobe (alfa in delta) ter izdelava kosovnega pohištva, kamor sodijo omarice za čevlje in perilo, predsobne stene, mizice, stojala za rože itd. 0 V delovni enoti tonskega pohištva proizvajajo tele- vizijska, radijska in gramofonska ohišja, ohišja za zvočnike glasbene kabinete in kosovno pohištvo iz te panoge. 0 V delovni enoti podbojev izdelujejo vratne podboje. £ Glavna dejavnost delovne enote žaga-zahojarna pa je žaganje in predelava lesa, in to predvsem za potrebe tovarne. Odlike Alplesovega pohištva Bistvena prednost in odlika Alplesovega pohištva je, da le-tega potrošniki lahko dokupujojo, ker je izdelano v vedno enakem barvnem tonu, v enakih širinah, višinah in globinah. Pohištvo je j/delano v foliiji, in to v točni imitaciji teaka (tika) in oreha. Razen tega izdeluje Alples pohištvo tudi v furnirju in boli barvi. Pohištvo, izdelano v fol.ii j i, ne spreminja barve, in ga je zato mogoče v daljšem časovnem obdobju dokupova-ti in dopolnjevati v komple- te. To je odlika in velika prednost Alplesovega pohištva. Blago je iskano na vsem jugoslovanskem trgu. Pohištvo iz Alplesovega B-programa je izdelano v kombinaciji folije in furnirja in ga tovarna izdeluje za potrebo domačega in tujega trga. Alplesovo predsobno pohištvo je izdelano v svetlem cotd furnirju in omogoča shranjevanje različnih predmetov in oblačil. Tako pohištvo je primerno za velika in majhna stanovanja. Pri vsem tem je najbolj pomembno, da kupec Alplesovega pohištva lahko že v predsobi slu a. ■ >' ' V-' • - : : v- v-v - • - ■ • ■ ■ .... ■ . .v......... . ........ v...... ........................■...... ■ -.v.v • • ;.".v...... Vhod v tovarno Alples ni veliko vsakdanjih potrebščin in oblačil. Pri pisanju o Alplesovem pohištvu ne moremo mimo priznanega Ionskega pohištva, ki ga izdeluje Alples za jugoslovanske proizvajalce elektronike, in sicer predvsem za Iskro Sežana in Iskro Pržan ter za Elektronsko industrijo Niš, s katero ima Alples ko-operacijsko pogodbo pri izdelavi in izvozu zvočnikov. Elektronska industrija izdeluje zvočne naprave, Alples pa zvočne omare, ki proizvod obenem tudi kompletira in ga izvaža predvsem na ameriški trg. Pri tem dosega lope uspehe in povpraševanje večkrat presega proizvodne zmogljivosti. Lanski izvoz Ionskega in kosovnega pohištva jc dosegel vrednost 2 mL bijonov ameriških dolarjev. Alplesova tehnologija izdelave fonskega pohištva v Jugoslaviji nima enakovrednega tekmeca in tudi ne zaostaja za svetovno elito na tem področju. Razen tega izdela Alples letno okrog 90.000 vratnih podbojev, predvsem za kooperanta LIKO Vrhnfflca, Alplesova žaga pa zreže letno 23.000 kubičnih metrov listavcev in iglavcev. Nič čudnega torej H, če je pobral Alples zadnja leta na naših najkvaliietnejših sejmih in salonih precej najvišjih nagrad in priznanj. Alple-sove predsobe so bile nagrajene na salonu pohištva * Ljubljani leta 1969, isto leto pa so prejele tudi nagrado leta na pohištvenem salonu t Beogradu. Leto kasneje so bile na podobni prireditvi * Beogradu nagrajene Alpleso-ve dnevne sobe. Novembra Pa je pobral Alples prvo nagrado revije Naš dom na beograjskem sejmu pohištva. Ta sejem je pri nas najbolj cenjen, prva nagrada pa se imenuje »Jugoslovansko pohL štvo 1972«. Nagrado je prejel sistem pohištva za otroke hi mlade, imenovan domino, ki ga je projektirala dipl. inž. arh. Anika Lo-;ar. Prednost domina je, da vzporedno * rastjo otroka lahko spreminja svojo funkcijo in se pri' lagaja otrokovim potrebam * različnih starostnih obdobjih. Ker ima pohištvo veliko možnost kombiniranja, se lahko postavi v vsak prostor, nini« ostrih robov in je poceni. Alples je dobil leta 1972 * Beogradu tudi posebno diplomo Design centra! Nova tovarna najsodobnejša v Jugoslaviji Delovna enota, v kateri izdeluje Alples ploskovno pO" bistvo, je popolnoma nova tovarna. Stekla je julija leta 1971. Delovna površina men 16.500 kvadratnih metrov, delavcev v njej pa je le 230! Že ta podatek pove, da je proizvodnja popolnoma mehanizirana. Linija za mehansko obdelavo je popolnoma avtomatizirana. Pra-v tako liniji za Površinsko obdelavo in montažo. Pri slednji se uporabljajo izključno tekoči trakovi. Proizvodnja je sinhronizira-na. Za vodenje in krmiljenje Proizvodnje uporabljajo v novi Alplesovi tovarni centralno vodenje po sistemu GEORGE. Alples ima izredno močan razvojno-oblikovalnl oddelek. v njem dela vrsta najboljših strokovnjakov: 2 arhitekta, Industrijski oblikovalec, diplomirani inženir kemije, ki skrbi za lepila in površinsko obdelavo, in inženir lesarstva, ^i odgovarja za vrednostne analize ter oblikuje delovne skupine pri tehnoloških pripravah in kalkulacijah za no-v« proizvode. Za kvaliteto izdelkov skrbi tehnična kontro. k. delovna dokumentacija pa *e pripravlja v posameznih delovnih enotah, ki prav tako samostojno organizirajo proizvodnjo. Frtprava izdelkov, vodenje proizvodnje, vzdrževanje, kontrola, investicijski ter oblikovalni razvoj pa so °srednje službe v okviru ce- lotnega podjetja. To pomeni, da Alples ni le sodobna tovarna po opremi, temveč tudi po organizaciji in vodenju proizvodnje! Skrb za zaposlene in njihovo strokovno ter življenjsko raven V Alplesu Železniki je za* Poslenih 720 ljudi. 9 jih «"a visoko izobrazbo, 10 višjo, 84 srednjo, 30 delavcev ima vi-^ko kvalifikacijo, 105 kvalifikacijo, 106 je polkvalificira-nih delavcev, 374 pa nekvalificiranih. V podjetju se na različne načine trudijo, da bi strokovnost zaposlenih izboljšali. Trenutno imajo 40 štipendistov na visokih, višjih m srednjih šolah, imajo pa tudi 20 vajencev. Posebno pokornost posvečajo izobraževanju na delovnem mestu, zato organizirajo različne priuče-valne oblike izobraževanja. Prav tako želijo, da bi čim več Alplesovih delavcev, ki še nimajo dokončane osemlet-^. le-to uspešno končalo. V P^Jetju organizirajo tudi posebne strokovne seminarje za vodilne, vodstvene hi strokovne kadre. Alples si je v preteklosti vedno prizadeval, da bi bila ^vljenjska raven zaposlenih ooljša. Pred dvema letoma je tovarna u redil a-ob rat družbc-ne prehrane, lotila pa sc je tudi načrtnega reševanja stanovanj;^ problematike zapo- slenih. Samski delavci so dobili svoj dom. Težavncje je pri družinskih stanovanjih. Podjetje je veliko vlagalo v proizvodnjo, zato za te namene denarja ni bilo na pretok. Posebno lani se je premaknilo tudi na tem področju. V namensko stanovanjsko vlaganje in varčevanje se je že vključilo 90 zaposlenih. S posebnimi prispevki jim pomaga tudi podjetje. Za tiste, ki bodo kupili etažna stanovanja v blokih, je prispevek podjetja večji, za zasebne graditelje pa nekoliko manjši. Praiv tako bo moralo podjetje razen prispevka od bruto osebnega dohodka letos odšteti za stanovanjske namene še dodatna sredstva, če bo želelo rešiti najnujnejše probleme. Spomladi bodo začeli najverjetneje graditi dva stanovanjska bloka. V prvem bo prevladovalo etažno lastništvo, v drugem pa bodo stanovali socialno ogroženi ter strokovnjaki. V zadnjem času so porasli tudi osebni dohodki, in sicer za 31 odstotkov. Danes dosega najnižji osebni dohodek v tovarni 1050 dinarjev. Ker so bili v Alp!esu pozorni predvsem na najnižje kategorije osebnih dohodkov, znaša danes delitveno razmerje L4,9. Skrb za delavca je torej glavna Alplesova naloga do leta 1976! Alples vpliva na življenje v Selški dolini Delo v novi Alplesovi tovarni ploskovnega pohištva Najprej moramo povedati, da je Alples z zgraditvijo nove samopostrežne restavracije odprtega tipa rešil problem družbene prehrane v Selški dolini. Skupaj z drugimi delovnimi organizacijami v dolini, krajevno skupnostjo Železniki in kinom Sora Škofja Loka je Alples pred dvema lotoma uredil tudi kino dvorano na Cešnjici, kjer so razen filmskih predstav začasno tudi druge zabavne in kulturne prireditve. Na Cešnjici jc že nekajkrat gostovalo Mestno gledališče iz Ljubljane in dvorana je bila vedno zasedena. Med tem časom pa v Železnikih pospešeno gradijo nov kulturni dom, ki bo za družbeno, kulturno in zabavno življenje doline nedvomno velika prireditev. Za nov dom prispeva tako kot druge delovne organizacije i« doline precej denarja tudi Alples. Alples je dal znaten prispevek tudi za asfaltiranje ceste v Selško dolino, razen tega pa daje ta delovna organizacija precej denarja za šolstvo, muzej, teritorialno obrambo, požarno varnost itd. Zadnje čase pa Alples skupaj z drugimi delovnimi organizacijami v dolini podpira akcijo za zgraditev kopališča v Zeleznilkih. Športniki Selške doline pod Alplesovo zastavo Leta 1970 se jc vsa športna dejavnost Selške doline združila v športnem društvu Alples, katerega pokrovitelj in glavni financer je podjetje Alples, razen njega pa še skupščina občine škofja Loka, krajevna skupnost Železniki in druge delovne organizacije v tem delu loške občine. V okviru športnega društva Alples, ki ima že 400 aktivnih članov, delujejo ro-kometaši, nogometaši, smu- čarji alpinci in tekači ter sankači, kmalu pa nameravajo ustanoviti še strelsko sekcijo. Alplesovi športniki so dosegli že lepe uspehe, ženske so L v republiški rokometni ligi, alpski smučarji so 8., tekači pa 9. v državi. športna dejavnost Alplesa se je že tako razvila (kvalitetno in množično), da bo letos zahtevala že 40 milijonov starih dinarjev, posebno še, če se bodo rokometašice uvrstile v L zvezno ligo. Takim stroškom sedanji denarni viri ne bodo kos, sam Alples pa ne more tako globoko seči v žep. Zato se bodo se- stali predstavniki političnega, družbenega in gospodarskega življenja občine in doline ter skušali najt] ustrezne organizacijske in finančne rešitve, ki bodo omogočile, da bo napredek športa v Selški dolini še naprej tak in tako kvaliteten kot je bil v pretoklostil % Kolektiv Alplesa iz Žele* $ nikov čestita ob občin-Q skem prazniku občina O škofja Loka in ob 1000-Iet-0 niči mesta Škofja Loka Q vsem občanom in poslov-Q) nun prijateljem ter Jim # želi obilo uspeha! Alplesovo sobno pohištvo je bilo že večkrat nagrajeno Mizarstvo in tesarstvo predstavljata storitvi, ki sta nepogrešljiv del gradbeništva. In prav s temi dejavnostmi Se je že kmalu po vojni začelo ukvarjati lesno industrijsko podjetje Gradiš. Gradiš je bilo podjetje, ki je obnavljalo partizanske vasi! Gradiš je bilo podjetje, ki je pomagalo pri gradnji tovarn — dandanašnjih indust rijskih gigantov Litostroja in Tovarne glinice in aluminija Kidričevo! 220-čIanski kolektiv v škofji Loki si prizadeva, da bi sc v najkrajšem času število de. lavcev še povečalo. Vse večje povpraševanje po stavbnih in pohištvenih predmetih kon-strukcijah mostov, ostrešij, stanovanj in objektov ter primarno obdelanim lesom vseh kakovosti in dimenzij to tudi zahteva. »Večjo investicijo letos nam predstavljajo porialni žerjav, sekirosl roj, UVOZ ni transpor- ter, izpopolnili pa smo tudi več manjših strojev v gozdarski in tesarski dejavnosti,« pravijo v Gradisu! Proizvodnja v Gradisu zahteva graditev skladiščnih pro. slorov za polproizvode. Po usposobitvi prostorov, ki so namenjeni za vzgojo vajencev (tesarjev), naj bi bila v prihodnjem letu največja naložba namenjena gradnji kotlovnice in izpopolnitvi strojnega parka! Treba pa je tudi povedati, da v škol jiloskem obratu Gradiš dobro skrbijo tudi za zaposlene. Zal pa kljub večjemu številu stanovanj, nekaj naj bi jih bilo na voljo tudi v prihodnjem letu, delavcev še vednp primanjkuje! Kljub temu pa skoraj 6000 članski kolektiv pričakuje, da se bodo zlasti visoko kvalificiranj kadri tudi pri njih v prihodnje raje zaposlovali! Veliko sreče v letu 1973 vam želi kolektiv Gradlsa. Portalni žerjav v Gradisu Lesno industrijski obrat Škofja Loka za občinski praznik predstavljamo SGP Medvodah. Kakšni pa so načrti? SGP Tehnik Škofja Loka trenutno gradi 120 stanovanj v mestu pod Lubnikom, 12 v Žireh, spomladi pa bo lahko začelo upati na stanovanjski kotiček 46 stanovalcev Medvod in 60 stanovalcev Trate. »V Škofji Loki smo prešli na modernejši način gradnje,« pravi direktor Jože Albreht. »Nova pridobitev — armirani beton — pomeni, da je kvadratni meter površine za približno 45 odstotkov cenejši od klasičnega načina na gradnje. Samo primer: ce- na kvadratnega metra pri novem načinu gradnje znaša 3100 dinarjev, pri klasičnem pa 3500 din!« Stanovanjska gradnja v Škofji Loki poteka V sodelovanju z Lokamvestom, ki sta« novanja prodaja in pripravlja gradbena zemljišča! Škofja Loka SCP Tehnik iz Škofje Loke poleg Industrijskih objektov gradi tudi stanovanjske stavbe. Program predvideva, da se bodo Skofjeločanj v prihodnjih letih usmerili predvsem v gradnjo stanovanjskih objektov. Tovrstno usmeritev zahtevajo zlasti izkušnje pri gradnji tovrstnih stavb v Žireh, Železnikih in Škofji Loki. V preteklem letu je podjetje predalo stanovalcem 50-stanovan jsko stolpnico v Škofji Loki in 36 stanovanj v Stanovanjski bloki v Medvodah so delo SGP Tehnik iz Škofje Loke 87 Kroj Škofja Loka Se več izvoza €■> 290-članski kolektiv konfekcije Kroj iz Škofje Loke /e ustvaril lani 55 milijonov diriarjev realizacije, kar je za 21 milijonov več kakor leta 197L Tako realizacijo je prinesla proizvodnja in prodaja zenskUi plaščev, kostimov in moikih plaščev. V Kroju so dosegli lani na tem področju svojevrsten rekord! Prvič so Prodali prek 100.000 kosov teh Proizvodov, kar je vsekakor lcP uspeh v zgodovini Kroja. Razen tega so 16.000 kosov sv"jih proizvodov tudi izvoz.ili v Švico, Nemčijo in Francijo, vrednost izvoza ženskih in koških plaščev ter kostimov je dosegla lani 80.000 ameriških dolarjev. • Letos nameravajo izvoz se povečati. Kroj" je že sklenil Pogodbo za izvoz 22.000 svojih izdelkov. Njegovi plašči in ostali izdelki bodo romali v. švico in v Zahodno Nem-cijo. K večjemu izvozu jih si-hjo trenutne gospodarske raz- mere. Izvoz prinaša namreč gotov denar, čeprav pri izvozu ni takega dohodka kot pri prodaji na domačem trgu. Prav tu Kroj letos večjega skoka v prodaji ne pričakuje. Ker jc zgradil kolektiv v treh letih popolnoma nove proizvodne prostore, obratnih sredstev ni na pretek, novi zakoni pa onemogočajo kreditiranje dobaviteljev, ki jc daljše od 90 dni. Prav zaradi tega torej usmeritev k izvozu. O V podjetju so nam povedali, da ni delavca, ki bi zaslužil manj kot 1200 dinarjev. Lanski poprečni osebni dohodek pa je znašal 1650 dinarjev. Q Konfekcija Kroj škofja Loka želi še naprej ostati vodilno podjetje pri izdelavi ženskih in moških plaščev. Tega jim pri tako prizadevnem delu zanesljivo ne bo težko doseči. Da bi bili delovni pogoji zaposlenih še Damski in moški plašči svetovno znane kvalitete boljši, želijo letos v tovarni urediti klima naprave. Ves ostali razpoložljivi dohodek pa bodo namenili obratnim sredstvom. Nemogoče je namreč v treh letih zgraditi novo tovarno in vzporedno ustvariti zadosti obratnih sredstev. Samoupravni organi so se tudi odločili, da bodo skušali čim dosledneje uresničevati stabilizacijske ukrepe! £ Čestitkam ob občinskem % prazniku škofje Loke in g) ob 1000-leluici Škofje Lo* 0 ke se pridružuje tudi ko-Q lektiv Kroja iz škofje Lo-$ kc! občinski praznik predstavljamo Želje in so jim LOKA škofja Loka je pre-b'valeem škofje Loke, Selške Poljanske doline, Žirov, Medvod ter dela Ljubljane P°znana predvsem kot pro-"uialcc na drobno, medtem k". (l>ugod, na širšem terito-Gorenjske, Primorske in neKQterih predelov Dolenjske nast6pa bolj v vlogi solidne-8? Mosista z bogato izbiro ii-\llskega in galanterijskega blaga, y Podjetje navedenih ?.na-c»nosti in obsega se je LOKA razvila v preteklih dvajsetih tetin. Osnovo maloprodajne lrjri-'že tvorijo postopoma pi i-JV-lučene krajevne trgovine. yeveda so jih bistveno izbolj okusi potrošnikov osnovno vodilo dodat !n ojačali kar s štirimi »i|e n'mi lokali, štiri nadalj- Pi-odajalne je LOKA iz '■'ličnih preuredila V samopostrežne, skoraj vse ostale Pa so bile popravljene v taksni meri, da danes omogočajo sodobno, standardu in ■"-'Mam potrošnikov primerno Poslovanje. Za dan republike Je lani začela obratovati tudi razširjena in modernizirana samopostrežba na Mestnem trSu v škofji Loki. . Maloprodajno mrežo je pod ]ctJe kajpak raztegnilo tudi navzven, čez ozke občinske m*5e. Tako samo na območju Ljubljane razpolaga s tre-mi močnimi samopostrežba- mi, ki se jim bo v letošnjem letu pridružila še ena. Hkrati jc intenzivno rasla grosistična dejavnost, ki vključuje pakirnico in pražar-no priznane Loka kave. Dosežene uspehe velja pripisati predvsem vestnemu in resnemu delu celotnega kolektiva. Izrazit vzpon jc ta dejavnost doživela po letu 1970, ko je zraslo novo skladišče in ko so vpeljali najsodobnejše metode dela. Oboje omogoča hitrejšo in boljšo postrežbo kupcev. Razen tega pa je skladišče prineslo bistveno izboljšanje delovnih pogojev ljudi, vključenih v grosistič-no dejavnost. V letu 1970 je LOKA postala soustanovitelj združenega trgovskega podjetja »ABC« s sedežem v Ljubljani. V združenju so zajete še štiri sorodne trgovske hiše iz Ljubljane, Domžal, Trbovelj in Grosupljega. ABC naj bi vsestransko pospešil in uskladil razvoj trgovine na območju omenjenih mest. Tudi kar zadeva trgovanje lahko intenzivna povezava pripomore k racionalizaciji poslovanja. Drugače povedano: LOKA in njeni partnerji V združenem podjetji' so stopili na pot, ki ima nedvomno obetavno bo-dečnost, zlasti pa vsebuje pozitivna prizadevanja, ki lah- ko prispevajo k stabilizaciji našega gospodarstva. In v prihodnje? LOKA Škofja Loka bo skušala poslej intenzivno razvijati maloprodajo. V ta namen že obstajajo programi izgradnje nekaterih objektov, ki so nujni, če naj kupce zadovoljijo in preprečijo, da se ne bi preusmerili k »sosedom«. Prav tu pa bo kolektiv verjetno naletel na nemajhne težave, saj mu pretijo stabilizacijski ukrepi, ki omejujejo negospodarske panoge, posebno sfero investicij. Ob občinskem prazniku in tisočletnici ozemlja se LOKA obvezuje, da bo svoje potrošnike zmeraj in povsod solidno postregla ter jim želi obilo uspeha v letu 197*. Prenovljena samopostrežba na trgu v škofji Loki Orjak v zagati Iskra, tovarna gospodinjskih aparatov Škofja Loka, kljub intenzivni usmeritvi v izvoz letos ne bo mogla povečati obsega proizvodnje S 1. januarjem 1973 se je bivša tovarna IUra Škofja Loka priključila združenemu podjetju Iskra in postala njen sestavin del. Osnovni cilj in hkrati prednost spojitve tiči v enotnem nastopanju na domačem trgu, lažjem premagovali ju posledic nelikvidnosti in temcljitejšem pregledu nad zahtevami potrošnikov, meni direktor Slav-kovič. Gospodarske razmere v minulem letu sv namreč tovarno spravile v hudo zagato, saj ji zaradi neporavnanih terjatev močno primanjkuje obratiiih sredstev. Zalo je škof'jeloška Iskra, upoštevajoč interni dogovor, opustila montiranje nekaterih standardnih vrst izdelkov (transformatorji in stabilizatorji) ter vso svojo dejavnost preusmerila v velikoserijsko proizvodnjo gospodin j s kih aparatov. »Kljub temu v tekočem letu ni pričakovati izboljšanja. Obseg proizvodnje bo spričo splošnega ekonomskega slanja in spričo pomanjkanja delavcev, katerih število je od nekdanjib 405 oseb v dvanajstih mesecih padlo na 381 oseb, stagnirah Da bi bila stvar še slabša, smo postali žrtev neizpolnjevanja prej omenjene pogodbe o delitvi dela znotraj ZP Iskra. Za kaj gre? V sporazumu stoji, da morajo ostale lskrinc tovarne in temeljne organizacije prenehati izdelovati gospodinjske naprave, podobno kot je naš kolektiv črtal iz programa' transformatorsko dejavnost in stabilizatorje. Ker tega niso storile, prihaja db nelojalne konkurence znotraj iste ,hiše',« je povedal direktor. Naj dodamo, da povpraševanje po gospodinjskih pripomočkih vseeno še zmeraj presega ponudbo, da pa sc sta- nje ne bo izboljsido, saj zaradi pomanjkanja denarja proizvodnje ni mogoče raz.ši-riti. Iskri škofja Loka so tudi odrekli obljubljeni srednjeročni kredit v višini 10 milijonov novih din, s čimer je obsojena na začasno životar-jenjc. Čeprav je kolektiv lani krepko, kar za 42 odstotkov, povečal izvoz v konvertibilne dežele in dasi storilnost iia zaposlenega vztrajno raste, ni pričakovati pozitivnih sprememb. Resda so člani delav- skega sveta sestavili načrt sanec:jskiii ukrepov, vendar jc njihova realizacija odvisna predvsem od dobre volje Zdi a:, podietia, banke in občine. Glavna problema sla slej ko prej zamrztiitev prodajnih cen iti povečani Stroški nabave reprodukcijskega materiala, ki navzlic naporom ne dovoljujejo normalnega poslovanja. Ob vsem naštetem jc jasno, da o kakršnihkoli investicijskih vla' ganjih ne more biti niti govora. Iskra škofja Loka ima svoje prostore v leta 1969 odprtih tovarniških obratih v Retečah za občinski praznik predstavljamo Nepogrešljiv zaveznik gospodinj Izdelki tovarne Iskra iz Železnikov so cenjeni in iskani tako na domačem kot tudi na tujih tržiščih ISKRA, tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki, ima te več kakor četrtstoletne izkušnje v izdelovanju zahtevnih tehničnih predmetov. Četrt sto- letja brez prestanka raste in se razvija. Danes je največji proizvajalec elektromotorjev in malih hišnih strojev v SFRJ. Njena izbira je dokaj pestra ter zadovoljuje naj- zahtevnejše domače in tuje kupce. Če pogledamo lanske rezultate, postane očitno, da so v Iskri Železniki naredili zavidljiv korak naprej. Vrednost celotne (kosmate) proizvodnje je dosegla 246,545.535 ' novih dinarjev. Vanjo sta vključena tako dohodek od širokega izbora lastnih artiklov kot tudi sredstva od elektromotor- 1 ' 7W$^* Pogled rtu tovarno, montažno halo in upravne prostore podjetja Iskra Železniki jev, narejenih za domačo industrijo in za izvoz. Iz tovarne je prišlo 1 milijon 600,000 kolektorskih motorjev jakosti med 10 in 100 vvati, 450.000 asinhronih motorjev moči od 1 do 100 vvatov, 600.000 motorjev za hladilniške kompresorje ter prav toliko lužnih črpalk in signalnih siren. Odločilno prelomnico so pomenili leta 1971 dograjena montažna hala v Železnikih, tik zraven sedeža podjetja, ter nedavno odprti obratni prostori v Idriji, ki skupaj s sodobno livarno predstavljajo glavno pridobitev polpreteklega obdobja. Kot smo omenili ic v uvodu, jc Iskra Železniki vodilni izdelovalec elektromotorjev in drobnih gospodinjskih aparatov v Jugoslaviji. Letos računajo, da bodo vrgli na tržišče okrog 400.009 tovrstnih naprav, sestavi jenih pretežno v koprodukciji s svetovno-z.nanima firmama Braun in Girmi. Njihovi artikli se že dve desetletji zapored uspešno prodajajo tudi zunaj državnih meja, v vzhodni in zahodni Evropi ter celo onkraj oceana. Kot izvoznik so uspeli prodati v ZDA, ZRN. Italijo, ČSSR, na Poljsko, v Holandi-jo, na Dansko, v Švico, Avstrijo, Madžarsko in Romunijo. Ob občinskem prazniku in enkratnem jubileju, tisočletnici loškega ozemlja, želi Iskra Železniki vsem občanom obilo delovnih zmag in zdravja. Obrtnik Škofja Loka Cilj - novi prostori Podjetje Obrtnik Škofja Loku je bilo ustanovljeno leta J965 in ima danes 43 zaposlenih. To so v glavnem kvalificirani delavci. Nekvalificirana s'a samo dva in še ta dva se Priučujeta. Ob ustanovitvi je *Q* dejavnost Obrtnika izredno široka, saj je obsegala kar 18 različnih dejavnosti: Zidarstvo, mizarstvo, kova-*tVo, elektromehanika, kle-Parstvo, parkctarstvo itd. Skratka, prevladovale so obrt-Me storitve, ki pa se zaradi tesnih prostorov v Blazcvi ulici v Škofji Loki niso mo-Uriti. Prostori so nam-reč zgodovinske vrednosti in sPonieniško varstvo ne dopu-&a popravila. Take razmere w <5 milijonov dinarjev pri-ma"ikljuja tet začetek gospodarske reforme so podjetje Obrtnik prisilile, da je opustilo nedonosne dejavnosti Jer širilo donosnejše. Lete so We; mizarstvo, parkctarstvo, steklarstvo, trgovina na drob-n° Z gradbenim materialom 'cr Polaganje plastičnih po-d"v in obloga keramike. Te dejavnosti razvija škofjeloški Obrtnik še danes in so neka-[ere ze prešle v pravo pro-i&odnjo. Ena takih panog je mizarstvo. Sprva so pri Obrtniku izdelovali pohištvo po naročilu. Načrte zanj so izdelali sami. Pred leti pa se je Obrtnik povezal z večjimi proizvajalci pohištva in prešel na serijsko proizvodnjo nekaterih artiklov, predvsem hladilnega pohištva. Tako bodo letos izdelali za Loško tovarno hladilnikov 1100 ohišij za hladilne vitrine. Se močnejša dejavnost od mizarstva je parkctarstvo, polaganje plastičnih podov in mas ter oblaganje ploščic. Delavci Obrtnika opravljajo ta dela za zasebne in družbene naročnike na področju cele Gorenjske. Obrtnik bi lahko na tem področju posegel še dlje, vendar zaradi pomanjkanja delavcev ne more. Posebno težko je z učenjem vajencev. Le-teh ni. Obitnik si pomaga tako, tla zaposli fante /. nedokončano osemletko, jim pomaga, da leto dokončajo in nato sklene z njimi učno pogodbo. Vendar tudi na ta način Obrtnik pri pridobivanju novih delavcev ni vedno uspešen. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega presega 2000 dinarjev, prav tako pa vlaga Obrtnik precej denarja v stanovanjski sklad. Prispevek je le lani dosegal 6 odstotkov od bruto osebnega dohodka. Rezultat take stanovanjske politike je, da samo še trije zaposleni nimajo primernih stanovanj in še ti jih bodo dobili čez leto ali dve. V Obrtniku lahko s ponosom povedo, da jih novi stabilizacijski ukrepi in nelikvidnost ne tarejo! V obratnih sredstvih imajo kar 97,3 odstotka lastnega denarja in kreditnih sredstev praktično ni! To je posebno pomembno zato, kef bo podjetje v prihodnjih treh letih vlagalo vsa razpoložljiva sredstva v ban- ko. Uporabilo jih bo za gradnjo novih prostorov na Starem dvoru. Leta 1975 se bo že zbralo dovolj denarja.n začetek gradnje. Novi prosto« ri so najvažnejši cilj Obrtnikove prihodnosti! Q Ob občinskem prazniku občine Škofja Loka in % 1000-letnici Škofje Loke le-(£ li kolektiv Obrtnika vsem £ poslovnim prijateljem irt občanom obilo uspeha in £ dobicga sodelovanja! V mizarski delavnici izdelujejo hladilne vitrine in drugo pohi štvo Gorenjska predilnica Škofja Loka 2a praznik nova p niča in oplemenitiEn Tlsočletna Škofja Loka pranje občinski praznik. Kolektiv Gorenjske predilnice 1» ~kcfJe Loke pa slavi v tem C;,su dva pomembna gospodska uspeha. Januarja bosta začela obratovati dva no-v» tovarniška obrata: nova Piemenitilnlca in nova ople-menitilnica! pomeni, da se bo Go-JCUJSka predilnica iz 8-kofje Loke pojavila na trgu tudi • metrsko trikotažo, pred-za ženske obleke. Preja a ločno pletenje, imenovana »LOjCA«, pa je bila znana že pn'i- Zt nekaj let nazaj je namreč loška predilnica llsilli'i'ia,a svoj proizvodni Prc-Pram v izdelavo naj raz'ič-"eHih trikotažnih prej za in-0l,,,t! iisko pletenje. pred dvema letoma Jc bila **tt*]ena barvama, ki je orno. ^?cl,a še popolnejšo prilago-jjjtev tržišču, raz-n tega pa je 11 ,c,5Ui prenričanjc, da bo Gorska predilnica lahko * **j[*d!tvijo pletllnlce In ople-™*nltUnice izdelovala moder-"a Pletiva, ki danes že pre- vsen, Za i, vladujejo na zahodnih trgih. Da bi kolektiv tako zamisel lahko uresničil, stalno povečuje proizvodnjo trikotažnih prej, ker želi tudi v prihodnje dosedanje kupce oskrbovati s trikotažnimi prejami, razen tega pa s svojo proizvodnjo trikotaže izpopolniti asoi timent. Naj na kratko opišemo modernost teh pletiv ter njihove prednosti. Predvsem gre za kombinacije različnih materialov, od naravnih do sintetičnih vlaken. S tem je mogoče doseči različne vzorčne učinke. Glavna prednost pa jc, da imajo takšni izdelki na eni strani dobre lastnosti naravnih vlaken (prijeten dotik s kožo, dobro vpiijanje znoja), sintetična vlakna pa zaradi boljših fizikalnih lastnosti zboljšujejo trdnost in obstojnost ter dobro držijo obliko izdelkov. K dobri kvaliteti pa prispeva tudi večja modernost in najsodobnejša tehnologija pletenja in oplemenitenja. Za tekstilne izdel- ke je pomembna tudi izbira modernih vzorcev in barv. Na tem področju sodeluje Go- renjska predilnica Škofja Loka z mnogimi domačimi in s tu j i.mi priznanimi sodelavci. Vse te novosti so pred potrošniki! V trgovinah Se bodo razen preje za ročno pletenje pojavili novi izdelki Gorenjske predilnice v obliki metrske trikotaže, ki jo bodo potrošniki spoznali pod imenom »LOKA JERSEY«. V Gorenjski predilnici Škofja Loka so veseli, da lahko ob tej slavnostni priložnosti seznanijo braJL cc GLASA z novimi proJ*. vodi. Vsem sodelavcem i« občanom Škofje Loke žsl lijo še mnogo uspehov in jun čestitajo k delovnim dosežkom ob občinskem prazniku Škofje Loke! Novi prostori Gorenjske predilnice Škofja Loka na Trati kruh radi jedo Ljubljančani Kruh, ta še zmeraj najosnovnejša hrana Slovencev, je eden izmed značilnih kazalcev življenjske ravni prebivalstva. Hkrati z zahtevami (in željami) ljudi raste tudi njegova kvaliteta. Če smo bili pred dvajsetimi leti zadovoljni s preprosto delitvijo na črne in bele hlebce, se nam danes zdi popolnoma razumljivo, da v trgovinah ponujajo potrošniku deset, petnajst ali celo trideset inačic na- stajočega jedila. Proizvodni obrati, ki so nekdaj spominjali na rokodelske delavnice, naglo izpolnjujejo in modernizirajo strojni park ter preraščajo v pravcato malo industrijo. Značilen primer je podjetje PEKS Škofja Loka, bivSa Pekarna in slaščičarna. Začetki Peksa segajo v leto 1945. Novemu kolektivu so oblasti takrat odstopile prejšnjo Krošljevo stavbo ob Cesti talcev. Sprva jc oskrboval lc prebivalce ožjega mestnega območja, po priključitvi pe-karij v Železnikih in Gorenji vasi pa se je tržišče mahoma raztegnilo ter zajelo skoraj ves teritorij sedanje občine. Seveda ni šlo toliko za kakovosten kakor za kvantiteten skok, kajti pretežni del naprav je bil zastarel in izlro-šen. Odločilno prelomnico so prinesla šele šestdeseta leta, ko je PEKS dokončal moderno, 2000 kvadratnih metrov Visoka kvaliteta avtomatskih tehtnic O Tehtnica Železniki, podjetje precizne mehanike, je sorazmerno mlada, saj je bila ustanovljena leta 1959. Kolektiv jc že na začetku delovne poti naletel na težave. Proizvodnja tehtnic je zah. tevna, primernih proizvodnih prostorov pa podjetje nI Imelo. Ta problem so začasno rešili leta 1964, ko so od Kmetijske zadruge odkupili stavbo, vendar je bilo tudi to premalo. Proizvodnja se je letno poprečno povečevala za 20 °/o, prostori pa so ostali Isti. O Šest let kasneje se je Tehtnica ponovno Lotila popravila in razširitve prostorov. Letos pa sc bodo morali lotiti še tako imenovane II. faze razširitve, če bodo hoteli razširiti proizvodnjo tako kot predvidevajo in kot jo lahko. V sedanjih prostorih sc namreč več kot sedaj narediti ne da. Precizni mehaniki iz Tehtnice bodo začeli letos množičneje izdelovati kvalitetne avtomatske tehtnice, za katere je v Jugoslaviji veliko zanimanje, Tehtnica iz Železnikov pa jih NIKO kovinarsko podjetje Železniki izdeluje edina v Jugoslaviji. S kadrovske in strokovne plati bodo tej proizvodnji v Tehtnici lahko kos. Vprašanje pa jc, če bo dovolj obratnih sredstev za prepotreb-no rekonst i tikcijo. Kar 85% prodajo na jugoslovanski trg, zanj pa so značilna neredna plačila. Zato tare Tehtnico iz Železnikov nelikvidnost. Razmerje med kupci in dobavitelji je namreč kar 1:2,5! Kljub tem težavam, ki mimogrede rečeno, niso tako malenkostne, da bi jih lahki) prezrli, upajo v podjetju vse najboljše. Povpraševanj© po njihovih preciznih proizvodih je! Tehtnica Železniki je pred dvema letoma sklenila dolgoročno kooperacij sko pogodbo z zahodnonemško firmo Začetki našega dela segajo v povojni čas 1. 1945. Takrat se jc v bivši obrtniški delavnici začel razvijati naš sedanji proizvodni program, s čimer je bila oživljena kovinarska dejavnost, ki jc z ugasnitvijo plavža 1. 1906 v Železnikih zamrla. V letih obstoja je podjetje doživljalo vrsto organizacijskih oblik, ki so bile značilne za čas zadnjih dvajsetih let, ko se je oblikovala na novo se porajajoča slovenska industrija. Proizvodni program, ki ga podjetje izvaja, je bil začrtan Že ob sami ustanovitvi. Seveda se ta program zavestno dopolnjuje in izpolnjuje, pri tem pa skrbi za visoko stopnjo kvalitete svojih izdelkov, za katere lahko upravičeno trdimo, da so na ravni evropskih proizvajalcev. To nam potrjuje dejstvo, da so naši izdelki iskani tako na notranjem kot na znanjem tržišču. S prodajo smo se zunaj uveljavili na tržiščih: Anglije, ZR Nemčije, Italije in deželah bližnjega vzhoda. Prema j h ne proizvodne zmogljivosti že dolgo ne pokrivajo velikega povpraševanja po naših izdelkih. Zato si je podjetje zadalo nalogo kapacitete v bližnji prihodnosti razširiti. Sauter. V sodelovanju s to firmo gre precej proizvodov Tehtnice, predvsem avtomatskih tehtnic, tudi na svetov-ni trg. Kvaliteta ne zaostaja. Pri tem imajo največje zasluge delavci, ki so v rekord, nem času osvojili tehnične novosti. # 105-članski kolektiv Tehtnice iz Železnikov, podjetja precizne mehanike, želi ob občinskem prazniku občine Škofja Loka in ob 1000-letnici mesta škofja Loka vsem občanom in poslovnim prijateljem veliko delovnih uspehovl veliko pekarno na Trati ter jel odpirati prodajalne v Medvodah in Ljubljani. Po predvidevanjih strokovnjakov naj bi zmogljivosti objekta zadoščale najmanj do konca stoletja. Toda že kmalu je postalo jasno, da so pogrešili; spričo naglega naraščanja potreb, ki jih pogojuje pospešena izgradnja lastne trgovske mreže — letos bo število Peksovih trgovin naraslo od 8 na 13 — uprava pripravlja načrt o izgradnji dodatnih 3000 kvadratnih metrov prostorskih kapacitet, s čimer bi iz obrtne prerasli v industrijsko gospodarsko organizacijo. PEKS ima poprečno 106 zaposlenih in je lani ustvaril 17 milijonov din kosmatega dohodka. Trenutno izdeluje 17 vrst kruha in 14 vrst peciva, vendar namerava izbiro v prihodnje še razširiti. Samo obrat Slaščičarna je v zadnjem obdobju svojo proizvodnjo več kot potrojil in nudi kupcem kar 72 različnih posladkov. Perspektive so torej odlične. Ob poltretjem milijonu dobička lahko verjamemo, da bodo uresničili tudi program intenzivnega investiranja v stanovanja, namenjena delavcem. Poprečni osebni dohodek Ie-teh je v minulih 12 mesecih znašala 1370,00 dinarjev. Mizarsko podjetje Ziri Mizarsko podjetje žiri je s 67 zaposlenimi v letu 1972 ustvarilo skupni bruto produkt v vrednosti 6,5 milijona dinarjev. Proizvodnega programa tega žirovskega podjetja ni težko označiti. Mizarji izdelujejo stavbno pohištvo, opremljajo poslovne in gostinske lokale ter opravljajo vsa ostala mizarska dela po naročilu. V letu 1972 med največje dosežke štejejo opremo blejskega hotela Toplice, du-brovniškega hotela Mirama-re, nove osnovne šole v Cerknem, ljubljanske fakultete za elektrotehmko, nove proizvodne haile žirovske Etikete* vrtca na Trati ... Žal pa zaradi premajhnih prostorov Mizarsko podjetje iz žirov komaj lahko ust reže vsem zahtevam na tržišču. Zato že nekaj časa razmišljajo o gradnji nove proizvodne hale. Načrti za leto 1973? V Mizarskem podjetju Žiri bo po besedah direktorja Dušana Podobnika še naprej glavna usmeritev izvenserijska proizvodnja! Občanom želi kolektiv Mizarskega podjetja Žiri ob občinskem prazniku mnogo uspehov! Delavci Mizarskega podjetja žiri so opremili tudi novo halo Etikete Etiketa Žiri V novem letu v novih prostorih »Naša pot je bila ob ustanovitvi le grobo začrtana, brez jasnejših ciljev in opredelitev. Zakaj? Zato, ker to Praktično nI bilo mogoče. Podjetij takih strok pri sPloh še nikjer nI bilo. Tako ni bilo moč dobiti nikakršnih navodil in nasvetov. Znajti smo se morali kakor smo sedeli m znali,« pravi direktor žlrovske Etikete Janko Zabukovec. Novemu žirovskemu pod-ictiu niti največji optimisti Jjiso upali napovedati kake Meščeče bodočnosti. Pa ven-aarl Podjetje je raslo, se Si-*■*>, število zaposlenih se je neprekinjeno večalo. Danes t1e Se doseglo številko 108. ubrezno z večanjem števila zaposlenih pa so postajali Proizvodni prostori pretesni. V zadnjem.letu jih je imela Etiketa že na desetih krajih v Žicreh. Zato so v podjetju že dlje časa nihali med dvema možnostima: adaptacijo starih prostorov ali pa gradnjo nove hale. Po temeljitem premisleku so se odločili za gradnjo popolnoma novih prostorov v industrijskem predelu v Žireh. Celotna investicija v novo proizvodno halo znaša 4 milijone dinarjev. Na podlagi izdelanega elaborata je Ljubljanska banka odobrila Etiketi 1,270.000 dinarjev kredita za dobo petih let, iz sklada skupnih rezerv pa je »priteklo« 500.000 dinarjev posojila za dobo dveh let. V novih prostorih bo potekala priprava dela, proizvodnja sama; urejena pa bo tudi soba za razdeljevanje toplih obrokov. Uprava, računovodstvo in komercialna služba bo še nekaj časa ostalo v stari stavbi. Nova proizvodna hala žirovske Etikete Po predvidevanjih naj bi Etiketa v prihodnje zaposlovala približno 130 ljudi, vendar pa bo že v prihodnjih letih treba začeti misliti na prizidek k novi hali, saj bo sedanja s površino 1300 kvadratnih metrov še premajhna. S kadrovsko sestavo so trenutno v podjetju kar zado- voljni. Večje število štipendistov imajo v Etiketi v srednjih, višjih in visokih šolah, precej redno zaposlenih pa študira izredno. Zato člani kolektiva zrejo v bodočnost z lepo mero optimizma. Proizvodnja etiket, ki je bila sprva vezana skoraj izključno na tekstilno industrijo, se vse bolj širi tudi na ke- mično, lesno, strojno, obutveno ... To pa pomeni da bodo na vrata žirovske Etikete trkali novi in novi potrošniki teh proizvodov. Člani kolektiva Etiketa žiri vsem poslovnim prijateljem' in občanom občine Škofja Loka ob prazniku iskreno čestitajo in jim želijo veliko delovnih uspehov! občinski pr Obrtni center Žiri Novo ime podjetja je Poiiks JJ poiiks nI PODJETJE OBUTVENE. LESNE IN KOVINSKE STROKE več zaposliti, saj so prostori že zdavnaj pretesni. Omenjeno težavo delno rešujemo tako, da imamo več ljudi s tega področja pogodbeno vezanih za delo na domu. še na slabšem smo s strokovnimi kadri. Zaradi nizkih osebnih dohodkov, povprečje znaša le okrog 1400 dinarjev, se mnogi raje zaposlujejo v ostalih žlrovskih podjetjih. Menim pa, da bomo zdaj, ko smo v precejšnji meri preuredili proizvodne prostore, tudi mi laže dihali. Zato nam bo vsak strokovnjak, ki bi se hotel zaposliti pri nas, izredno dobrodošel.«' V Obrtnem centru Žiri so se odločili, da se bo podjetje odslej imenovalo Poiiks. Ime bo v celoti predstavljalo njegovo dejavnost — Podjetje Obutvene, Lesne In Kovinske Stroke! Kolektiv Obrtnega centra Žiri (Poliksa) vsem poslovnim prijateljem in občanom ob prazniku občine Škofja Loka iskreno čestita! Žu?ebrntni cen*er iz žirov zdru- d*JavnostiSVOi:,n °kriljem tH sko in i obutvcno, kovin- nutno t ° industriJo. Tre-85 dpi *e v njem zaposlenih «stvaHHCeV' ki so v ,etu 1972 nov s?. pribli*no 5 milijo-ta *uPnega bruto produk- Večin Četrtino delavcev. skoraj tri je'7-,J v Obrtnem centru **8Flennih v obutveni in- Polenih ^Sn?Vni. izddek za-v*dni cl Ccvl)arjev so telo-le-teh t Pri Proizvodnji sk0 Au-Sna 8°deluje z žirov-a-ajo 'Pm°- Prav zato s pro- Ji'proK1POScbnih težav- vcč" probj1?!1 nastajajo le v bo Obrt J1' VerJctno pa se hodniih i ccnter žiri v Pekovi tih bo'J usmcril v in mom .lndustli',0: zdelava naPelh„ 9 k,lma naPrav ter nja. ffi pralnega ogreva- bila ves xlj ddjena pa so dalinie£T mnenja glede na-La razvoja mizarske stroke. Nekateri so bili za ukinitev, drugi za pospešeno rast te veje! V Obrtnem centru Žiri so sc pred časom že dogovarjali s škofjeloško tovarno LTH o možnostih izdelave hladilnih pultov, vendar je večina menila, da še zdaleč ne morejo konkurirati sorodnemu Mizarskemu podjetju na Dobračevi. Zato so mizarje za nekaj časa angažirali predvsem pri delih za preu rojevanje proizvodnih prostorov, zdaj pa so se odločili, da bodo skupno s kovinarji izdelovali posebna okna. »Na vse mogoče načine se trudimo, da bi povečali proizvodnjo,« pravi direktor podjetja Janko Poljanšek, »vendar se moramo spopadati s številnimi težavami. Najhuje nas trenutno tare pomanjkanje delavcev. Na drugi strani pa jih tudi ne moremo Obrtni center iz žirov za žago Slovenljales transport lesnih odpadkov v Spodnji Idriji izdelal moderno napravo za za občinski praznik predstavljamo Tovarna elementov za avtomatizacijo in precizno mehaniko KLADIVAR ŽIRI Proizvodni program tovarne elementov za avtomatizacijo in precizno mehaniko Klad i var Žiri se v glavnem deli na dve skupini proizvodov: vibracijske dodajalni'ke In elemente za hidravlično tehniko. Vibracijski dodajal; m1: i Se uporabljajo predvsem na področju cenene avtomatizacije. S smotrno uporabo Ie-teh je mogoče reševati vse probleme mi kro transport a na delovnih mestih. Razmeroma mlada veja tehnike se v industriji nepričakovano hitro uveljavlja. Prednost uporabe je v tem, da se z majhnimi vlaganji dosegajo lepi rezult-tati — zlasli v smislu skrajševanja časa izdelave. V drugo skupino proizvodnega pro. grama pa se prištevajo elementi za uporabo v hidravlični tehniki: elektromagnetni ventili, radialne batne črpalke in drugo. Podjetje si je ta proizvodni program zastavilo v letih 1966 do 1969. Od leta 1968 pa do konca leta 1972 je podjetju uspelo povečati svoj proizvod, ni program za desetkrat. Trenutno žirovski KJadivar za- posluje 82 delavcev, bruto produkt za leto 1972 pa znaša 7,5 milijona dinarjev. M zadnjih letih je podjetje veliko pozornost posvečalo predvsem kadrom. O tem zgovorno priča podatek, da Je v Kladivarju zaposlenih 40 kvalificiranih delavcev in 20 delavcev s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo. Poleg tega pa podjetje štipendira 12 dijakov na srednjih šolah in 16 vajencev. V zadnjem času jc Kladivar posvetil največjo pozornost razvoju novih izdelkov, tehnologiji ter opremi podjetja. Ravno proizvodni program in smotrna politika na področju razvoja podjetja zagotavljata ugodno perspektivo in ugoden plasma izdelkov. V letu 1973 se podjetju odpirajo lepe možnosti na področju izvoza. Utemeljeno je pričakovanje, da bo podjetje uspelo prebrodili tudi denarne težave, ki so doslej večkrat zaviralno vplivale na razvoj tovarne in plasma izdelkov. Vsem poslovnim prijateljem in občanom Kladivar iz žirov ob občinskem prazniku iskreno čestita! Obrtno podjetje DOM-OPREMA Železniki Obrtno podjetje DOM-OPREMA iz Železnikov izdeluje kvalitetno najrazličnejše mizarske izdelke po želji naročnikov. Razen tega pripravlja tudi načrte in jih uresničuje do dogovorjenega roka. Ob praznovanju občinskega praznika Škofje Loke in praznovanju 1000-letnice mesta Škofje Loke želi kolektiv obrtnega podjetja Dom oprema iz Železnikov vsem delovnim organizacijam družbenopolitičnim organizacijam, pos-lovnim prijateljem in še posebno vsem občanom čim več uspeha pr; nadaljnjem delu! Kmetijsko gozdarska zadruga Sora Žiri Skrb za napredek kmetijstva Kmetijsko gozdarska zadruga Sora Žiri bo v letu 1973 praznovala 25-letnico obstoja. Srebrni jubilej je zato nemara najlepša priložnost, da na kratko predstavimo razgiba, no dejavnost slavljenca. Področje dela zadruge se je pogosto spreminjalo. Iz leta v leto so se razvijale nove in nove dejavnosti, nekatere stare pa odpadale. Danes se kmetijsko gozdarska zadruga Sora žiri ukvarja s kmetijstvom, gozdarstvom, trgovino, transportom in še z nekaterimi dejavnostmi. Nekmetijske dejavnosti so bile nekaterim posameznikom pOgOSt kamen spotilke. Kljub temu pa v Žireh menijo, da brez. Jc-teh ne morejo dobro gospodariti. Prav te dejavnosti namreč prispevajo levji delež dohodka za režijo in s tem razbremenjujejo kmeta. Kmetom pa jc na ta način kadarkoli mogoče izplačati zasluženi denar. Preusmerjanje kmetij na področju žirovske zadruge se je začelo pred tremi leti. V kratkem obdobju se je za smotrno vlaganje v svoje kmetije in za preusmeritev odločilo 37 kmetov, nadaljnjih 19 pa je zaprosilo za kredit v letu 1973. Višina zaprošenih kreditov za letos znaša 1.300.000 dinarjev, približno enaka vsota pa je bila odobrena tudi leta 1972. Možnost pri najetju kredita je trenutno precej večja kot pred leti. Kredite kmetje odplačajo v osmih letih in prvo anuiteto šele leto po najetju. Vendar pa na zadrugi menijo, da bi zlasti za gradnjo gospodarskih poslopij morali dajati še večje kredite In na daljše roke odplačevanja. V Žireh niso pozabili tudi na izobraževanje. Večje število mladih obiskuje kmetijske šole (nekateri tudi bolj specializirane), za starejše pa zlasti v zimskem Času pripravljajo številna predavanja. In še eno željo so zaupali v kmetijsko gozdarski zadrugi Sora žiri. Po njihovem mnenju bi se moralo na celotnem podrolju ustanoviti čimveč strojnih skupnosti. Zato so se odločili, da za stroj, ki ga lahko zaradi boljše Izkoriščenosti uporablja več kmetov iste vasi obenem. dodelijo posojalo le enemu ske zadruge Sora žiri iskrfj čestita vsem občanom ob * činskem prazniku! kmetu iz določenega kraja. Kolektiv kmetijsko gozdar- Čevljarna »Ratitovec« Železniki Ustanovljena je bila leta 1938 kot zadruga, v kateri je dobilo kruh 6 takratnih čevljarskih mojstrov. Čevljarna bo prihodnje leto slavila 35. obletnico obstoja, kar nameravajo v kolektivu primerno proslaviti. Leta 1961 so delavci čevljarne s prostovoljnim delom in s pomočjo kreditov ter prihranjenih sredstev zgradili nove prostore v Železnikih. Zaradi vlaganja v proizvodne in poslovne prostore za modernizacijo tehnološkega procesa ni bilo denarja in je tako prevladovalo ročno delo. Osebni dohodki so bili zato nižji, kar je razumljivo povzročalo fluktuacijo delavcev. Zadnjih pet let pa vlaga Čevljarna »Rati-tovec« iz Železnikov, ki ima 77 zaposlenih, vsa razpoložljiva sredstva v novo tehnologijo in stroje. Čevljarji iz Železnikov imajo že vso opremo za izdelovanje spodnjih delov obutve, Jani pa so razen tega temeljito obnoV šivalnico, kupili avtomat* tekoči trak ter nekaj naj5* dobnojših šivalnih in poflfl* nih strojev. Proizvodnjo ' specializirali in tako izd«* jejo danes v glavnem mo^ in fantovsko ter deklic* obutev, v čemer vidi kolek*1 tudi svojo prihodnost. Ra^ tega uvajajo pri izdelavi #j Ijev montažni sistem. 7 vsem tem moramo ornefli* da podjetje ne pozablja 11 vzgojo kadrov, saj kljub ^ razmerni majhnosti štipelj' ra nekaj ljudi na vajensP tehničnih in komercialnih ? lah! Zadnja leta so poi'^ tudi osebni dohodki zapo*^ nih in dosegajo raven sos** njih podjetij. Ob občinskem prazniku^ 1000 letnici Škofje Loke kolektiv Čevljarne RatitoV iz Železnikov vsem občan^ in poslovnim prijateljem °^ lo delovnih uspehov! Novi tekoči trak In stroji v šivalnici Jelovica v olimpijski areni JELOVICA. Traški velikan začenja osvajati zahod-nonemško tržišče, hkrati pa pospešeno razvija svojo trgovsko mrežo e'°vlČlne ekipe so pri gradnji olimpijske vasi v Munchnu imele zelo pomembno vlogo Težko je reči, po čem je škofjeloško lesnoindustrijsko podjetje Jelovica bolj znano: po svojih hišicah ali po stavbnem pohištvu in montažnih objektih, po oknih ter vhodnih in notranjih vratih. Ne prvemu, ne drugemu ni kaj očitati, o čemer nazorno priča nagla rast in razvoj tovarne. Čeprav bi zdaj, na začetku pričujočega zapisa, morali osvetliti predvsem zgodovino gospodarske organizacije, ki sodi med najmogočnejše v občini, pa smo se tokrat odločili narediti izjemo, članek bo temeljil pretežno na sedanjosti in na bližnji pri-hodnostl, kamor so, razumljivo, tudi uprte oči tisoččlanskcga kolektiva. Kajti Jelovičina prihodnost je —v povedano v laičnem žargonu — zagotovljena. Zakaj? V pogovpru z direktorjem Francem Puharjcm smo spoznali, da so bili pretekli meseci za njihovo podjetje uspešnejši kot si kdo spričo težkega ekonomskega stanja v deželi morda predstavlja. Traški velikan sodi v t i s. * i krog jugoslovanskih firm, ki je pomagal pri izgradnji stanovanjskih objektov v Miin-chnu — ali točneje: olimpijske vasi. Poglejmo, kaj pravi o slednjem tov. Puhar: DONOSEN SKOK NA BAVARSKO »Zahtevno preizkušnjo smo dobro prestali. Kljub izjemno kratkim rokom in natančno določenim pogojem v zvezi s kvaliteto proizvodov, so ekipe naših monterjev brez zamude izpolnile vse naloge. Njim gre zahvala, da danes lahko računamo z masovnim prodorom na konvertibilni zahodnonemški trg, saj nas je olimpiada skoraj čez noč naredila znane.« Kot vidimo, olimpijske igre niso le izreden športni dogodek, temveč še bolj izreden bussines. Kdor tamkaj zaslo-vi, kdor zbudi pozornost strokovnjakov — pa naj bo v tekmovalni , areni ali poleg nje — mu kasneje ne zmanjka donosnih poslov. Jelovica je mahoma dobila kup naročil. A ker ostra mednarodna konkurenca terja stalno fizično prisotnost, so sklenili v StuttgartU postaviti manjšo tovarno. Pomagal jim je Alples iz Železnikov, čigar delež vloženega kapitala znaša 5 odstotkov celotne investicijske vsote. Tovarni so dali ime LOKA. Glavni poudarek je trenutno na montažnih storitvah, ki jih opravljajo za gradbeno tvrdko Golf-Peka (letos bodo praznovali 10-iet-nico medsebojnega sodelovanja), toda žc v neposredni bodočnosLi nameravajo urediti posebno skladišče ter se poskusiti ti>di v prodaji na drobno. Hišice pridejo v pošt ev šele kasneje, v dolgoročnejšem programu izvoza. Upajo, da bo do takrat, približno v petih letih, promet od lanskih 30 narastel na 100 novih milijonov. »Važno je budno spremljati tržne razmere. Nepričakovane spremembe bi nam utegnile temeljito prekrižati načrte. Kar zadeva kadre, ni nobenih problemov. Zaposlili smo iz- ključno domačo delovno silo in tehnično osebje, ki sta kos vsakršnim zahtevam,«* je pristavil direktor Puhar. V BODOČE BREZ POSREDNIKOV V Jelovici očitno stremijo k samostojnemu, premišljeno organiziranemu in kontinuiranemu izvozu. Drug nič manj pomemben cilj pa so lastne prodajalne, lastna, neodvisna trgovskn mreža, sposobna, da pokrije prav vsa zanje privlačna območja države. Ca iščeš kupce prek posrednikov, ugotavljajo odgovorni možje, bo levji delež dobička ostal v tujem žepu. Razen tega trgovine pomenijo stalen dotok gotovine, kar danes, ko zaradi splošne nelikvidnosti primanjkuje denarja, ni nepomembna reč. Zato kolektiv že dalj časa odpira dodatne poslovalnice. Za zdaj jih je šest (v Škofji Loki, Zagrebu, Pulju, Crikvenici, Zadru, Šibeniku in Nišu), vendar bodo kmalu usposobili še dve: v Skopju in Sarajevu. Pomemben člen v vedno daljši verigi prodajaln so tudi predstavništva v Tuzli, Osijeku in Splitu, neke vrste »tipalke«, prek katerih vodstvo »sondira teren« in utira pot kasnejšemu dejanskemu prodoru v posamezne potrošniške bazene. Zlasti obetajoči sta Dat macija in okolica Beograda. »Leta 1971 smo s pomočjo trgovske mreže vnovčili za 37,82 milijona din blaga, lani pa je njegova vrednost dosegla 52 milijonov. Naj brž pojasnim, da porast nI relativen, da ne izhaja iz inflacijskih gibanj, temveč kaže dejansko povečanje prometa, saj se od srede leta 1969 cene Jelovičinih proizvodov niso niti malo spremenile,« poudarja tov. Puhar. 0 Z novim letom je podjetje f) začelo uresničevati i/po-0 polnjen program Izdelale % stavbenega pohištva »Je> 0 lovica supei«, ki bo Zna§« % no kvalitetnejše, bolj pri" 0 lagojeno zahtevani olje-0 malcev in predvsem kpše-% ga zunanjega videza.* Po vsem naštetem optimi/em članov kolektiva gotovo ni pretiran, zlasti če vemo, da so v minulih 12 mesecih ustvarili okroglo 200 milijonov dinarjev celotnega dohodka. €i občinski praznik predstavljamo za občinski praznik predstavljamo iMiinmcn Pravimo, da Je čas dragocen, na vseli koncih in krajih se frudimo, da ga kar najbolje izkoristimo. Vsekakor pa so se s to mislijo strinjali ti;.;i, ki so zasnovali velike blagovne hiše, kjer se da tako mimogrede nakupiti blago, ne da bi se pri tem utrujali s tekanjem od trgovine do trgovine. Med take moderno zasnovane trgovske gigante sodi vsekakor tudi trgovsko podjetje Nama, eno prvih takih podjetij pri nas, saj je že pred dobrim letom praznovalo svoj srebrni jubilej. Sicer pa je Namo skoraj odveč predstavljati, saj jo potrošniki dobro poznajo, predvsem po prizadevanjih, da bi nudila kar največ blaga v eni hiši in kar je vsekakor tudi zelo važno, po zmernih cenah. To dobro vedo tudi potrošniki v škofji Loki in okolici, saj s svojim obiskom v blagovnici Nama v Škofji Loki vedno znova potrjujejo potrebnost takšne trgovine na Loškem. Kar odpravimo se na kratek sprehod po blagovnici skupaj z mnogimi, ki tu kupujejo. Kupcev ni malo, na dan jih naštejejo prek 3000, v mesecu dni, podatki veljajo za leto 1972, pa jih je več kot 70.800. In če bi kupce preštevali vse leto, bi jih bilo med 800.000 in 900.000. Vsa ta množica kupcev je lani nakupila v blagovnici Nama za nad 5 rniliijonov din blaga."če še nadaljujemo s štoviLkami: blago se ponuja kupcem na 2100 metrih prodajne površine. Sprva, ko so pred dobrimi štirimi leti v Škofji Loki blagovnico odprli, je imela Skoraj za polovico manjši prodajni prostor. Že kmalu pa se je pokazalo, da je prodajni prostor, če naj bi kupcem res ustrezal, premajhen. Nekaj pred koncem leta 1971, prav ob srebrnem jubileju Name, so blagovnico v Škofji Loki prenovili in prodajni prostor močno povečali. Odveč je poudarjati, kako potrebna je biila sodobna samopostrežna trgovina, saj je eno leto poslovanja pokazailo, da je bila zamisel upravičena. Enako lahko rečemo tudi za nove ali razširjene oddelke. Pred dozidavo prizidka je bilo na primer prodaji obutve namenjeno le malo prostora. Kupci, ki so lani kupovali moške, ženske in otroške čev. lije v razširjenem oddelku, pa. so bili z razširjenim asor-tinieruom obutve seveda zado. voljni. šport in rekreacija sta za sodobnega človeka vsako leto pomembnejša, zato je precejšen del prostora v blagovnici Nama v škofji Loki namenjen športnim potrebščinam. Ob tem je treba omeniti še posebnost, ki jih druge blagovne hiše trgovskega podjet. ja Nama nimajo. Na pobudo loške blagovnice je namreč vsako leto pred začetkom turistične sezone organizirana v maju razstava in prodaja športnih potrebščin in še posebej opreme za taborjenje. Razstava je vsako leto doslej zbudila mnogo zanimanja med kupci, zato bo Nama tak način stikov s kupci obdržala še naprej. Dosti sprememb so z dograditvijo novega dela blagovnice že pred letom dni doživeli tudi drugi oddelki Name v škofji Loki. Povečala se je izbira konfekcije, pokrival, ob- Pri Nami že dobro leto posluje tudi samopostrežna trgovina, ki so Jo dozidali konec leta 1971 log za tla, tapet, preprog, na novo se je ustanovil oddelek za prodajo zlaita, kristala, ur, bi/.uterije, razširjen je bil od- delek s pohištveno opremo in drugo. Le malokdo si med nakupo. vanjem ne zaželi tudi osvežila Ob dograditvi novega dila Name v škofji Loki se je povečal tudi oddelek s pohištveno opremo in okrepčila. V prejšnji i* snovi Blagovnice v škofji Lo* ki je bil restavraciji v tret* ji etaži hiše namenjen le te sen prostor. Z dograditvijo novega dela pa je tudi restaV-racija v Nami doživela velik" spremembo, saj so prodaji prostor termoakustike spi"«* menili v restavracijske pr©* store z okoli 120 sedeži, s te*11 pa je Loka dobila eno najpn? jetnejših restavracij, ki je ne nazadnje dobro obiskan* prav zaradi pristopnih cen. Prav to, namreč ugodne c©* ne, so že vsa leta, kar Naittl obstaja in posluje, poleg Š| rok*.> izbire blaga seveda, ti' sto, kar vedno znova privedb kupca v Namo. Lani je na primer Nama, celotno podjet* je, postregla kar 10 milijo' nom kupcev, ki so nakupil1 v njenih hišah za okoli 500 milijonov din blaga. Razert konkurenčnih cen pa Nam* omogoča svojim kupcem št posebej ugoden nakup z vc£ komercialnimi akcijami, k1 jih potrošniki povsod po Sloveniji, tudi v škofji Loki dobro poznajo. To so razproda-je konfekcije, ta mesec na primer zimske konfekcije. Temu bo sledil že tradicionalni gospodinjski teden s posebnim popustom. Med kom©** oiailnimi prodajnimi akcijami omenimo še vključevanje blagovnice v Škofji Loki v prodajo s popustom med Gorenjskim sejmom v Kranju, n© kaže pa pozabiti tudi prodaj© z novoletnim popustom, ki j© pravzaprav nekakšno novolet' no. voščilo potrošnikom. — 10 ko smo že pri voščilih — čestitkam ob občinskem prazniku Škofje Loke se pridružuje tudi trgovsko podjetj© Nama Ljubljana s svojimi blagovnicami v Ljubljani-škofji Loki, Kočevju in Velenju. Klobuki za vse in vsakogar bodočnosti. Dobršen del »moških« artiklov gre seveda v izvoz, v Vzhodno in Zahodno Evxopo ter na Daljni vzjiod (Perzija). Prodor tjakaj je odpravil »mrtvo sezono« ter kolektivu omogočil, da zlahka prebrodi poletne mesece, ko doma povpraševanje močno upade. Spremembo velja pripisati tudi- umetnemu materialu, čigar lastnosti so olajšale in pocenile izdelavo klobukov za »pSlij« dni«. Posebna pripravljalna ekipa, ki neprestano snuje nove modele in ki mora čim dosledneje upoštevati trenutni okus in želje potrošnikov, budno spremlja spremembe v svetu. Kajpak ni po sredi kopiranje, marveč primerjanje originalnih »hišnih« zamisli z izsledki konkirrence, kar ji pomaga izbrati najustreznejšo varianto. _ Kako pravzaprav nastane klobuk? Ne bi se spuščali v podrobnosti. Dovolj bo, če povemo, da je postopek dokaj zapleten ter da ga sestav- lja nič več in nič manj kot 50 zelo občutljivih kemičnih in mehanskih operacij. Neka- Tovarni Šešir je njen ugled utrl pot daleč čez državne meje.— V Perziji, denimo, so loška pokrivala zelo cenjeno m iskano blago Šešir iz Škofje Loke menda saj je praksa pokazala, da ni treba posebej predstavlja- brez lastne trgovske mreže m ti- Kdor da kaj nase, ima v sv°ji garderobi gotovo vsaj enega od njegovih znamenitih klobukov, ki so »avtorjem« prineslj že celo vrsto nagrad "a najbolj znanih tujih in domačih sejmih oblačil. Petdesetletna tradicija Je prepričljivo jamstvo za kvaliteto kdelkov, med katerimi prevladujejo moška pokrivala. Ne gre pa spregledati prizadevanj podjetja, ki zadnjih devet let skuša prodreti tudi 2 damskimi čepicami. Pri ten> je doslej doseglo odlične rezultate — čeprav izdelki, namenjeni močnejšim polovi-Cam, še vedno krepko vodijo. Glavna obrata tovarne sta v Škofji Loki in v Gorenji Vasi, kjer so se preusmerili skoraj izključno v proizvodnjo klobukov iz blaga. Oboji skupaj pošljejo na tržišče dnevno več kakor 1000 kosov, ki Jih kupci lahko nabavijo bodisi v prodajalnah raznih kooperantov, bodisi v Šešir-Jevih trgovinah. Lete so poljane po vsej Jugoslaviji, tere so skrbno varovana skrivnost, ki je ne izdajo nikomur. Zlasti obdelava sintetičnih vlaken ter njihovo mešanje z naravno dlako sta zaviti v plašč strogega molka. Klobučarstvo pač sodi v sfaro razmeroma mladih industrijskih panog. Tradicije ni in podjetja so prisiljena sama, v internih razvojnih oddelkih, iskati boljši, popolnejši način tehnološke obdelave posameznih materialov. Šešir je v tem pogledu zabeležil že precej zavidanja vrednih uspehov. J Tudi največji izbirčnež bi v tejle zbirki Šešir je vih klobukov našel kaj zase Za občinski praznik predstavljamo Šolski center za kovinsko in avtomehansko stroko izobražuje učence za poklic avtomehanika in kovinarja Šolski center za kovinsko in avtomehansko stroko Šolski Škofapt0imehansk^ stroko v Ijen V ki le bil ustanov-lovnih ta 1961 na Po»«do de. na n or8anizacij v občini in OSnovi potreb po delavcih v industriji m obrti. Poleg osnovnega izobraževanja mladih Kovinarjev in avto-mehanikov je novi center do. bil tudi nalogo funkcionalne-ga usposabljanja že zaposle- nih kadrov, za kar so še posebno zanimanje pokazali LTH, Iskra v Retečah in Transturist. Nazadnje pa so se leta 1969 v njem začeli šo. lati tudi kandidati za poklic, ne voznike motornih vozil. Od leta 1968 šola izobražuje učence izključilo za poklic kovinarja in avtomehanika: kovinarje le s področja škof- jeloške občine, avtomeha mike pa za vso Gorenjsko in delno še za območje ljubljanskih občin. Zbrani podatki povedo, da se je od šolskega leta 1967/68 do 1971/72 za poklic avtomehanika v centru .usposobilo 153 učencev iz jeseniške, 326 učencev iz kranjske, 156 učencev iz radovljiške, 309 učencev iz škofjeloške, 33 učencev iz tr. žiške in 48 učencev iz ljubljanskih občin. Pomembno osnovo za usposabljanje avtomehanl-kov in šoferjev centru nedvomno nudi avtomehanična delavnica, ki se je v dveh letih uspešno prilagodila bistvenim namenom pridobitve praktičnega znanja, ki ga ta dva profila zahtevata. »Naši načrti za delovanje centra v bodoče so povsem jaisni!« pravi njegov direktor Peter Finžgar. »Vsi temelje na osnovi resničnih potreb avtomobilskega prometa m prevozništva na Gorenjskem ter zanimanja učencev za poklic kovinarja, avtomehanika in šoferja. Učenci, slušatelji in člani kolektiva Šolskega centra za kovinsko in avtomehansko stroko iz škofje Loko de vsem občanom ob Občih« skem prazniku in 1000-Ietnici mesta čimveč uspehov na vs.eh področlih in še posebno na področju izobraževa* nja. Bkornji so pripravljeni za prodajo ALPINA ZIRI TOVARNA OBUTVE alpina ŽIRI UHvaiiJc podplatov pri smučarskih čevljih Tovarna obutve Alpina Žirl Je pred nedavnim praznovala 25 letnico svojega obstoja. Čeprav je jubilej šel skoraj neopazno mimo nas — slovesna proslava ob 25-letnici Alpine bo šele v letu 1973 — je nemara prav praznik občine, škofja Loka lepa prilož. nost, da se spomnimo prehojene poti slavijenca. Napačno bi bilo misliti, da so se žilovski čevljarji poja. vili šele v prvih letili po zadnji vojni. Zirovci so se dejansko začeli ukvarjati z izdelovanjem trpežne obutve že v prejšnjih stoletjih. Spremenjene razmere v prvih povojnih mesecih pa so zahtevale, da se posamezni obrtniki tesneje povežejo med seboj v čevljarsko zadrugo. V Žireh je začela rasti tovarna Alpina in sc vse bolj širiti. Poleg proizvodnih prostorov v Žireh ima tovarna zdaj obrata Še v Gorenji vasi in na Colu.' Nekaj deset zaposlenih v prvih letih kmalu ni moglo več izdelati toliko parov čevljev, da bi lahko ugodili zahtevam trga. Število delavcev se jc vse bolj večalo in v zadnjih mesecih tovarna Alpina v proiz. vodnji in trgovski mreži že zaposluje prek 1500 ljudi. »V letu 1972 smo poslovali dokaj solidno,« pravi direktor tovarne Alpina dipl. occ. Izidor Kejc. »Skupni bruto produkt je znašal približno 300 milijonov dinarjev. Za 4 milijone dolarjev izdelkov smo izvezili: polovico na vzhodno in polovico na zahodno tržišče. Ali če povem drugače — številka pomeni izvoz poldrugega milijona parov, smučarskih čevljev! V primeri z lani pomeni to, da smo količinsko izvozili za 8 odstotkov več izdelkov, vrednostno pa za 45 odstotkov več. Pri vseh teh prizadevanjih za čimboljši uspeh pa nas je precej pestilo izjemno povečanje cen materialov in neurejeno stanje na tržišču.« V tovarni Alpina s precejšnjim optimizmom zrejo tudi v leto 1973. Ste v prihodnjih meseci h bo v Žireh zrasla nova hala ki bo name njena skladišču in proizvodnji Novi prostori s površino 3500 kvadratnih metrov bodo brez dvoma velika pridobitev, saj so doslej mnogi kup- ci prav zaradi neustreznega skladiščenja zahtevali številne reklamacije. »V letu 1972 smo odprli na Colu tudi nov obrat, kjer smo zaposlili okrog 60 delavk. Izredno smo bili prese, nečeni nad njihovo hitro pri-učitvijo na delovnih mestih. Za zaposlitev v tem obratu je po okoliških primorskih krajih izjemno veliko zanimanja. Ko bo letos po pogodbi, ki sino jo podpisali s skupščino občine AjcIovščL na, zgrajena Se proizvodna hala s površino 1500 kvadratnih metrov, se bo število zaposlenih lahko povečalo na najmanj 120. Nič manj smelih načrtov nimamo tudi za obrat v Gorenji vasi.« V Alpini veliiko pozornost posvečajo tudi svoji trgovski mreži. Pred nedavnim je bila odprta že dvainpetdeseta prodajalna te priznane tovarne. Prav v teh dneh bo tudi Škofja Loka doMa nove moderne trgovske prostore, kjer bodo Škofjeločani in kupci iz drugih krajev lahko izbirali med bogatimi kolekcijami žirovske tovarne. Alpina jo bo uredila v prostorih hotela Transturist) Prav tako pa bo Alpina že v prihodnjih mesecih odprla svoje prodajalne tudi v Logatcu, Mežici, Kamniku, Velenju, Sevnici in Ajdovščini, preuredila pa prostore v Sarajevu, Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Po načrtih naj bj se število prodajaln povečalo vsako leto vsaj za štiri. Ob tem je treba nedvomno omeni.ti tudi načrt za. gradnjo Alpina centra v Žireh. V letu 1974 — letos je predvidena priprava ^zem-Ijišča — naj bi namreč v »rojstnem kraju« tovamfl obutve Alpina v Žireh zrasla stavba z moderno trgovmo, restavracijo ter v nadstropju z ležišč: in sejnimi sobami. To pa pomeni, da bo končno Alpina tudi v Žireh ustregla kupcem njenih izdelkov, saj je znano, da so sedanji prodajni prostori že zdavnaj premajhni. Kolektiv tovarne obutve Alpina iz Žirov želi vsem potrošnikom, poslovnim sodelavcem in občanom veliko uspehov in zadovoljstva ter obenem vsem čestita ob pna.iiku občine Škofja Loka. za občinski praznik predstavljamo 37