f , . ^ . . Dosegli smo velike uspehe Predsednik republike Josip Broz-Tito je ob prehodu v leto 1971 pripra^ novoletno p'^slanico našim držav-ljanon>, za katero je tokrat v imenu vseh jugoslovanskih radijskih in tclcvizg- skih postaj prosila RTV Ljubljana. Predsednik Tito je v poslanici med drugim dejal; „Velika slabost v našem družbenem ži>djenju je bila doslej v tem, da smo v glavnem preveč poudarjali ali celo dramatizirali različne negativne pojave in težave, nismo pa videli podatkov, ki nam Idjub vsem težavam pričajo o velikem napredku. Prevelika in nekonstruktivna kritika je prav tako'škodljiva kot molčanje o uspehih, ki jih dosegajo naši delovni ljudje,“ je dejal predsednik Tito. Kritika mora biti objektivna, kajti le tako je konstruktivna in koristna. Na tujem se nam mnogi čudijo, da smo tako hrupni ob raznih težavidi, kot da bo pri nas vse propadlo. Vendar imajo dandanes podobne težave skorajda povsod. Po mojem prihaja takšna neodgovorna kiritika največ OO Ica nicA xa nl^OdfiO- . vomi, ki pa pogosto tudi nočejo prevzeti odgovornosti in delati, pač pa hočejo kritizirati, pri tem pa ne prevzeti nobene odgovornosti. To je najlažje. Res so tudi pri nas na odgovornih položajih takšni, U so gluhi za pozitivno in konstruktivno kritiko. Takšnim zares ni prostora na vodilnih p(rioža-jih. Uspehi, ki smo jih dose-so veUki in globoko sem prepričan, da je v glavnem mogoče odpraviti vse, kar je negativn^,“ je nadaljev^ predsednik Tito v svoji novoletni poslanici. Na koncu je predsednik republike zaželel srečno novo leto vsem našim državljanom in državljankam, vsem našim delovnim ljudem, mladini in pioniijem, pripadnikom JLA in ^žavne varnosti. Hranilni knjižici Tončku in Loreni , Dvema otrokoma, ki se v novomeški in brežiški porodnišnici prva rodita v novem letu, običajno Dolenjski list podari za srečno življenje hranth ni knjižici s simbolično začetno vsoto. Tradiciji Za Jelko še 1.030 din! Tik pred zaključkom današnje številke smo dobili za Jelko Lavrič iz Žabje vasi še dve prijetni presenečenji: kolektiv trgovskega podjetja TA-^OR iz Grosuplje^ nam je poslal ljubezmvo pi-^0 in obvestilo, da poši-Jja za zdravljenje Jelke *00 din, hkrati pa prisrč-jje novoletne čestitke. -Naša zvesta naročnica Francka Dim iz vasice se tudi tokrat nismo izneverili: Tončku Kralj in Loreni Goričan, prvima državljanoma v naših porodnišnicah vi 1971 smo poklonili hranilni knjižici s po 200 dinarji prve vloge. Hkrati pa fantku in punčki ter obe-" ma mamicama želimo vso srečo in zdravje v letu, ki se je žačelo! Gomila pri Mimi pa nam je posl^ pismo, da je med snežnim metežem in visokim snegom 2. janu-aijft obSla gospodinje v svoji vasi, ki so prispevale za Jelkino zdra^jenje 530 din. Zbirka za Jelko in njeno zdravje se je povečala še za 1030 din. Več o tem berite na 8. strani današnje številke! i .s- SMUČ.4RSKA VLEČNICA v Trebnjem - ZIMA JP STOPILA NA PLAN . Tri milijone letošnji zimi Od več kot 1000 kilometrov cest v devetih dolenjskih občinah bo samo 28 kilometrov ostalo nepluženlh. Tako zagotavlja Cestno podjetje Prometni strokovnjaki svetujejo previdno vožnjo, avtomobilisti in pešci pa preklinjajo zimsko službo, kadar ceste niso sproti očiščene, kadar prihaja do zastojev v prometu in kad^ na poledenelih in zasneženih pločnikih drsi. Novomeško Cestno podjele, ki skrbi za ceste v ribniški, kočevski, črnomaljski, metliški, novomeški, trebanjski, sevniški, krški in brežiški občini, bo letos za zimsko službo namenilo 2,5 do 3 milijone dinaijev. Na letošnjo zimo so se pri Cestnem podjetju pripravili približno tako kot prejšnja leta. Da bodo ceste ^lužene, bo skrbelo nekaj več kot 60 lesenih plugov in 16 železnih, s poledico pa se bo borilo 11 posipalnih strojev in naprav. Traktorje, ki bodo vlekli lesene pluge, si je podjetje sposodilo pri zadrugah, gozdnih gospodarstvih in zasebnikih. S soljo in peskom se je podjele dobro založilo: samo soh ima več kot 1.500 ton. Zaloge so večje od prejšnjih let, zato se ne bojijo, da bi ob koncu zime ne imeli s čim nad poledico. In kako bodo čistili ceste v letošnji zimi? Prednost bo seveda imela avtomobilska cesta, potem cesta čez Goijance, potem pa vse ceste drugega in tretjega reda: Tanča gora-Stari trg, Vrčice-Planina in Breg-Lisca ter nekaj manjših odsekov. Cesto Br^-Lisca je prevzela pod svoje nadzorstvo po dogovoru s pod-je^em kar sevniška občinska skupščina, tako da bo planinski dom na Lisci verjetno vso zimo dostopen. In še to: kar 350 delavcev bo skrbelo za zimsko službo, torej velika večina kolektiva. V stalni pri- čami, če bo poUebno, pa tudi tovornjake. Ena sama bojazen je: mehanizacije ima podjetje ravno dovolj za uspešno delo. Ce gre več strojev naenkrat v popravilo, bodo zastoji! OD 1. XI. 1970 DO 4. L 1971 1.645 novih! PO 11 TEDNIH NASE AKCIJE lahko danes spoax>čiino veselo novico: 1645 novih naax>čnikov smo sprojeli v tem času v naSe vrste! Spet se je izkazala vrsta pirisstdevnUi pismonoš, vključilo pa se je tudi nekaj novih sodelavcev. Stanje novih naročirikov v ponedeljek opoldne: ČRNOMELJ: . . KOČEVJE: . . KRŠKO: . . . METLIKA: . . NOVO MESTO: S:avljenosti bo vseskozi 160 ljudi, b vsakem sneženju bodo plugi takoj na cestah, da bodo lahko hitro . 116 83 49 . 252 . 25 . 517 17 ; . 270 . 101 . 154 61 M ukrepali. Zato pa bodo miličniki takoj izločali tovornjake s prikoli- Jurij Levičnik dobil nagrado 4. januaija dopoldne je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Leopold Krese v navzočnosti številnih javnih, političnih in gospodarskih delavcev Slovenije slavnostno izročil letošnje nagrade .Borisa Krai-gheija. Med nagrajenci je tudi JURIJ LEVICNIK, generalni direktor IMV iz Novega mesta. V utemeljitvi podelitev nagrad je med drugim rečeno, da je tovariš Levičnik dobil nagrado Borisa Kraigheija v višini 20.000 din in diplomo kot priznanje za izredne dosežke v organizaciji in vodenju Industrije motornih vozil iz Novega mesta za čas od 1956—1970. Že v (NADAUEVANJE NA 3. STR.) ''i m Sprva se bo še nadaljevalo hladno zimsko vreme. Ob koncu tedna so možne ponovne padavine, zlasti sneg. Hkrati bo tudi nekoliko topleje. tedenski mozaik Angleška kraljica Elizabeta in prvak laburistične stranke Ha-rold Wilson sta najbolj priljubljeni osebi britanskega javnega življenja, je pokazala anketa, ki jo je Gallupov institut opravil za Sunday Tdegraph. 17 % anketirancev se je odločilo za kraljico, 10% za nekdanjo laburistično ministrico Barbaro Cast-le, 7 7o za Goldo Meir, prav toliko pa za svoje - žene... Moskovska tkalka Lidija Omelčenko je bila te dni na prvih straneh številnih sovjetskih časnikov. Svoj petletni plan je namreč izpolnila 14 mesecev pred rokom. Zavezala se je, da bo novi petletni plan izpolnila v štirih letih. Njen primer v Sovjetski zvezi na široko popularizirajo. Ameriški predsednik Nixon se je pridružil „dolgolascem". Kajpak se prvi državljan Združenih držav Amerike ni odločil, da bo v celoti posnemal beat-lese s svojo frizuro: omislil si je le nekolikanj daljše lase. Ti pa so, čeprav že malce sivi, seveda takoj vzbudili pozornost na oni strani velike luže. V zadnji številki Newsweeka piše znani ameriški komentator Stewart Alsop, da je družba „Time Life*' plačala za spomine Hruščova 600.000 dolarjev. Komentator pravi, da je večji del tega zneska deponiran v neki švicarski banki na ime Hruščov. Čeprav je Ni ki ta Hruščov javno zanikal, da bi poslal svoje spomine zahodnim založnikom (pri čemer so nekateri natančneži na Zahodu opazili, da v demantiju Hruščov ni zanikal avtorstva, marveč zgolj dejstvo, da bi svoje spomine poslal iz SZ), bo tako, če bo seveda, dobil zanje fantastično vsoto dolarjev. Nihče ne dvomi, da bodo ti dolarji še dolgo časa~pod budnim nadzorom „nepoklicanih'", kajti če bi jih Hruščov ali kdorkoli drug iz SZ poskusil dvigniti, bi bila to kajpak novinarska poslastica, vredna vsai toliko, kot še vedno dokaj sporni spomini velikega državnika. Egiptovski zunanji minister Mahmud Riad ni prispel v London, kot je nameraval, marveč je njegovo letalo zavilo in pristalo - v Parizu. Toda zunanji minister ni imel niti najmanjše želje, da bi zaprosil za politični azil - njegovo letalo ni moglo pristati v Londonu preprosto zato, ker je bila nad letališčem pregosta megla. Tretjič ista karilcatura Kaj Je s sklepi in programi? — Učvrstitev icmetijstva ne sme potisniti kmetijstva na stranski tir — Za pravice se Je treba še i>ojevati, same ne bodo priilel Kmetijski časopis, tiskan v pa bo postalo okroglo šele ta- Novem Sadu, je pred kratkim že tretjič objavil isto karikaturo. Prvič jo je objavil pred 12 leti. Prikazuje, kako draga koruza kolje prašiče. Pod karikaturo je bilo zapisano, da se pravkar pričenja tretja podobna kriza, ki bo v prašičereji povzročila veliko škodo, če je ne bomo znali pravočasno preprečiti. Zgodovina se ne ponavlja — slabosti, ki ogrožajo naše kmetijstvo, pa se vzlic temu ponavljajo. Upajmo, da bomo-vzroke in posledice napovedujoče se krize v vsej živinoreji znali vsaj temeljito omiliti, če že ne odpraviti. Letos smo namreč imeli veliko razprav o kmetijstvu. Sprejeli smo veliko sklepov in naredili dobre delovne programe. Ce jih bomo uresničevali tako vneto, kot smo o njih razpravljali, se razmere v kmetijstvu morajo izboljševati, dobre stvari pa utrjevati (stabilizirati). Nekaj je bilo že narejenega, a žal še ne deluje dovolj učinkovito. V naši republiki je bil podpisan dogovor o cenah goveje živine in mesa. Pri Gospodarski zbornici pa so že pripravili predlog, da bi vanj vldjučili še mleko. Sedanje težave mešalnic krmil, ki povzročajo pomanjkanje močnih krmil pri živinorejcih, opozarjajo, da bi menda tudi on^ morale biti vključene v ta dogovor. To kolo napredka krat, ko se bodo pridružili še pridelovalci zmatih in drugih surovin za močna krmila. Sedanji zvezni sklad za pospeševanje živinoreje in prodajo živine in mesa namreč tudi ne more preprečiti nove krize v živinoreji, ker nima dovolj sreua^^. za kritje razlike med ceno živine in ceno vsak dan dražjih krmil. Kmetijstvu je priznano ustrezno mesto v našem gospodarstvu; tudi kmetom, ki so jih pred leti nekateri imeli le za dodatek ali rezervo kmetijskih organizacij. Toda marsikaj je ostalo še vedno le pri besedah ali na papirju. Veliko je bilo povedanega in zapisanega o samoupravljanju kmetov. Podobno je lepi pravljici. Pravljici zaradi tega, ker se zelo počasi uresničuje. Kmetijska zadruga je še vedno le njen kolektiv. Krnetje so lahko le kooperanti —* kateri so, kajti pogoji so strogi — ali neorganizirani prodajalci svojih pridelkov in živine. O poslovanju, ki je v nekaterih zadrugah močno omejeno na trgovino, odloča v glavnem delovni kolektiv. Tudi o stroških poslovanja. Kmetje-kooperanti lahko samoupravljajo le tisto, kar ostane ob letnem obračunu. In še to le tam, kjer so že prišli do tako „širo-kega“ samoupravljanja. Sreča, da ni povsod tako! V nekaterih kmetijskih organiza- TAJVAN — in Can^cajškov režim sta vse bolj osamljena, vse več držav priznava LR Kitajsko. To je dni storil tudi Čile in Cangkajšek je takoj odpoklical svojega veleposlanika iz te države. Na sliki p* viduno starega Čan^jška in njegovo ženo, ko sta ob novem letu pre^edovala zbrane državB« uslužbence, vojaške voditelje in druge uradne osebe. cijah so že razumeli, da je želje kmetov treba upoštevati ali se sprijazniti z ustanovitvijo nove kmečke organizacije. To pa kaže, da je mnogo odvisno od podjetnosti in vztrajnosti kmetov. Zlasti zdaj, ko so razni organi, ki naj bi skrbeli za uresničevanje sklepov o kmetijstvu, močno zaposleni s stabilizacijo vsega kmetijstva. joŽE PETEK . Pred božičnimi prazniki je bila na mejnih prehodih huda gneča. Naši delavci, ki delajo na tujem, so se vračali, da bi novo leto preživeli med domačimi. Ob tej priložnosti je slovenska zveza sindikatov med delavci izvedla anketa so želel’ Spo/jiati, kako Hvt zdomci. Delavci so odgovarjali na 26 vprašanj. Kaj so povedali? Zvečine se še vsi zavedajo slovenske narodnosti, vendar so med ogromno množico delavcev na tujem tudi taki, pri katerih je čutiti, da bodo«kmalu pozabili na svojo domovino. To velja zlasti za ti- Carina je liuda tlaka ste, ki so poročeni in imajo družino v tujini. Med zdomci je veliko'Jc-_^:>feunjb, višjo ali visokč izobrazbo — skoraj toliko kot nekvalificiranih in- kvalificiranih. Veliko se jih želi čimprej vrniti, mnogi pa z vrnitvijo odlašajo, da bi po desetih letih lahko brez carine pripeljali domov različne stroje. Največ se jih za odhod v tujino odloča zaradi boljšega zaslužka, ker niso našli primerne zaposlitve doma, zaradi stano- vanjske stiske, nesporazumov v podjetju ali nerazumevanja, .nekateri. pa tudi iz radovednosti. Da bi prišli domov, žel^pp-doben zasb’žeVr Ji po-jiohnc zaposlitev. Neka-teri se bodo vrnili, ko bodo dovolj ' *privarč eVali, spet drugi takrat, ko; bodo izplačali posojila.''Nekateri ne vedo, kdaj se bodo vrnili, so pa tudi taki, ki se sploh ne nameravajo več vrniti. Ko je anketno vprašanje spraševalo po konzularnih predstavnikih, so delavci odgovorili, da premalo pomagajo, posebno v Zahodni Nemčiji, mnogi pa z njimi sploh nimajo tedenski zunanjepolitični pregledj . . . * General Franco se ni mogd tudi najvplivnejša palestin^ ubraniti silovitih protestov sve- gverilska organizacija Al Fatp tovne javnosti, ki je terjala živ- je sklenila, da se bo umaknilfl ljenje za šest na smrt obsojenih ilegalo in nadaljevala svojo m Baskov in to je bSa nemara naj- javnost v takšnih pogojih. Sv^ bolj prijetna novica minulega urade v Libanonu in druj te^a: Baski, ki jih je sodišče v arabskih državah bodo zapi Buigosu obsodilo na smrt, bodo To je prav gotovo nenavai — čeprav v zaporu — živeli! sklep za predstavnike org; Toda če je to vs^ za trenutek zacije, ki je bila doslej vc-pomirilo vse tiste, ki niso mogli noma vajena svojo vdjo, vplil, doun^ti izjemno okrutne sod* in želje objavljati dokaj glasni stika. J. ZAGORC I tedenski notranjepolitični pregled - tedenski jjotranjepolitični pregled NAGRADE BORISA KRAIGHERJA nejše rezultate dela. Ne glede na oporekanje vosti že amortiziranih iii, da ru nihče, zlastr 1971 so najvišja priznanja za pomembne do- in drugačne poglede slovensko gospodarstvo pa nekateri gospodarsla načrtovalci niso sežke gospodarstvenikov in znanstvenikov, deluje po drugi svetovni vojni pod nekate- upoštevali, da v Slovemji nimamo več neiz- ki najvemeje sledijo idejam sodobnega go- rimi značUnimi pogoji: spodarjenja. Že tretje leto zapored so odličja mnoge organizacije bazične industrije so za uspehe, ki jih je začrtal pokojni Boris nastale pod vsem drugačnimi pogoji glede Kraigher, tvorec gospodarske in družbene re- sm-ovin in prodaje. Mnoge organizacije bazične industrije se Najvišje nagrade za nove kvalitete v toko- zavoljo tega bojujejo z miio^i dodatnmi vih našega gospodarstva in notranjepoUtič težavami v primerjavi s tistimi, ki so bile črpnih možnosti. ZGODOVINSKA PRILOŽNOST SAMOUPRAVLJANJA je v predvidenih spremembah političnega in gospodarskega sistema. Napovedane naloge in spremembe pomenijo resnično novo, odločilno obdobje re- NAGRADE GOSPODARSTVENIKOM be, pa vsekakor ne more povsem utirati glasove tistih, ki v Španiji sami trpe zaradi odsotnosti tistih najosnovnejših demokratskih svoboščin, ki so v naprednem svetu dokaz zrelosti človeštva. ‘Franco skorajda m, imel drugega izhoda, kot milostno podpisati milejšo sodbo, zakaj Španijo samo je kazen tako razburkala, kot že desetletja noben dogodek. Protestne stavke, demonstracije in neredi so ne le obrnili pozornost sveta na to deželo Pirenejskega polotoka, marveč tudi vsaj rahlo zatresli temelje sedaj že ostarelemu diktatorju. _ Poljska doživlja dneve streznitve in pomiritve. Po silovitem izbruhu nezadovoljstva in strelih, ki so odjeknili tudi daleč izven meja, so tisti, ki so protestirali, spoznali, da samo nasilje najbrže ne bo obrodilo sadu. Novo vodstvo upa, da bo z bolj „spelo še nikomut ah manj korenitimi reformami ^ . ^,„ane niti btei-' - predvsem gojodmtva - ^ naposled | znova vmilo živahnejši utnp v . ——. dokaj anemično srce dežele. Težko je napovedati, koliko jim bo to tudi uspelo, zakaj težave, ki jih imajo Poljaki, ^esljivo toda ta trenutek niso majhne in vpra^j je v tem izmed treznih opazov trenutku več, kot je bijj> koli odgovorov. zavzetost Poljakov vendarle sto- re največ, kar se da — zakaj od tega je naposled odvisno njihovo življenje — kljub temu daje obete za prihodnost. Ta trenutek še Hi moč nave4 vseh vzrokov za tako odločite^ Nekateri donmevajo, da naj bi ^remenjeno taktiko dosep več, predvsern pa naj bi se tal? poskusili izogniti nenel ^K>rom — ki so se tu pa razraščali v krvave obračune i z jordanskiin režimom. Še dd^odek, 'ki je'vezan ha Blii vzhod: Gurmar Jarring bo Baski bodo VM ■■ ziveli skušal tisto, kar doslej v praviti nasprotujoče si strani tega, da si bodo venda^ sgj ’ roko. Pogajanja o rešitvi k na Bližnjem vzhodu se bodo nih prizadevanj’ so letos dobili: Jurij Levič-nik, generalni direktor Industrije motornih vozil iz Novega mesta kot priznanje za izjemne dosežke trajnejšega pomena v organi- ustanovljene po vojni, ali pa so bile „pravi čas“ obnovljene in prilagojene sedanjim razmeram: nadaljnja značilnost našega gospodarstva zaciji in vodenju industrije motornih vozil iz je razdrobljenost naših zmo^jivosti in zasta-Novega mesta v letih 1956 do 1970. Viljem relost opreme. Hakel, glavni direktor tovarne oblačil in pe- Kljub temu je naše gospodarstvo odločrio rila Mura iz Murske Sobote, dipl. inž. Ciril usmerjeno v izvoz in mednarodno industrij- Mravlja, direktor ZŽTP iz Ljubljane, dipl. sko povezovanje, še posebej v kooperacijo, inž. Jože Osterman, direktor tovarne šport- ne glede na to, da je polovico industrijskih nega orodja Elan iz Begunj na Gorenjskem in zmogljivosti že odpisanih. univ. prof. Miran Veselič iz Biotehniške fa- 0 kultete Univerze v Ljubljani. ' PREDVIDENE SPREMEMBE GOSPO- DARSKEGA SISTEMA zlasti za slovensko gospodarstvo ne morejo biti nekaj novega, do zdaj podrejalo re- forme, stabilizacije in napredka našega gospodarstva, če bomo zares brez kompromisov uresničevali zastavljene in napovedane smernice Konference Zveze komunistov Jugoslavije. Zdi se, da bomo v teh prizadevanjih, ne glede na dinamičen in gibčen razvoj in protislovja, dovolj enotni in enaki zaradi interesov, ki nas združujejo. cev pripravljen priseči, da bodo tudi - vsaj kmalu uspešno končala. Nihče ne d mi v sposobnosti molčeč^j švedskega diplomata, toda oviP in nasprotovanja so tako velik« da je upanja na skorajšnji uspel Kot bi nemiri, nezaupanje in v tem negotovost dobfli krila prav v Toda besede diplomajov so zadnjih dneh minulega leta, se vedno sp^budnej^ znarneri; je tudi najugovzhodu Evrope in prihodnost kot eksp oz M dmgi strani Dardanel je bdo vHo novo žarišče napetosU: tur- obeh straneh Sueštega prekof ški študentje in del nezado- dodej mnogo preveč, voljne javnosti so pribili vlado in predsednika republike, da so naposled začeli resneje ukrepati. Politični položaj v deželi nemiri na imiverzah V Indiji bodo novi poslan razpuščenega parlamenta p skusili uresničiti stari progra socialistične politik« ,1*'^ ni rožnat, nemin na uraveizan GandhL te )osledica globokega ne- predsedmku nzerv svari, da bo ukrepala, če civi- tivcev v dezeii m ».u^« uttsi NARODNI DOHODEK V SLOVENIJI JE ZA 14% večji in s tem bi bi^i lahko zadovoljni, če ne bi lansko leto (1970) uvozili za polovico več kot smo izvozili. Res, da se je dmžbeni proizvod po tekočih cenah povečal SLOVENSKO GOSPODARSTVO IMA ker se je le to že do zdaj podrejalo re- m 15 odstotkov toda cene so ^ POMEMBNE USPEHE zlasti v zadnjem letu, formnim prizadevanjem. Vsi v Sloveniji, zla- kljub uradni statistiki vmj za 13 ;^pr,rjiv mn npkateri ooorekaio nristnost do- sti pa v Jugoslaviji bi morali vedeti, da una m za dinar je bilo moč kupiti 7 % n j slovenska industrija 60 odstotkov zmoglji- lam. čeprav mu nekateri oporekajo pristnost sežkov zaradi tradicije in navajenosti na traj- so bili posledica globokega ne- predseomKu zadovoljna z neučinkovitostjo naj razpi»»<* p^lame o, k( Sttvne oblasti. Armada resio zararfl nasprotovanj ton«« ^i, da bo ukrepala, če civi- Novo pokopališče Jame za postavitev drogov javne razsvetljave so skopali pri oficirskih blokih v Ribnici že letos spomladi Zdaj je že zima, drogovi pa še niso postavljeni Seveda tudi jam ni nihče zasuL Ker je znano, kako hitro v Ribnici grade, lahko računamo, da bo tako ostalo še nekaj let. Zdaj pozimi to ribniško sramoto zakriva sneg. Spomladi, ko cveto okoU jam rože, pa je videti ta del Ribnice kot pokopališče, kjer nekaj jam čaka na pokojnike. Res je, da dolenjskim občinam, ki so zvečine še nerazvite, manjka denaija za reševanje takih težav. Ko bo narejen enoten program reševanja, lahko pričakujejo tudi republiško pomoč; odtemeljne izobraževalne skupnosti za pomoč pri Šolanju Ciganov in iz drugih virov za namenske akcije. Potrebno bo, da bodo občine zagotovile denar, da bi nekaj ljudi lahko ciganski problem načrtno reševalo. Prva naloga v dolgoročnem reševanju je torej izdelava programa, potem lahko Dolenjska računa tudi na republiški denar. Kajti, je poudaril dr. Brilej, dokler bomo o težavah samo tarnali, ni pričakovati otipljive pomoči J. SPLICHAL Penko In Sitar vodita Po nepopolnem sedmem kolu šahovskega prvenstva Novega mesta je v vodstvu mojstrski kandidat prof. Igor Penko s 5,5 točkami, sledijo Sitar in Hrovatič 4 točke, Škerlj, Milič in Istenič 3,5 itd. Še v zadnjih dneh starega leta je prišlo do hudega trčenja na avtomobilski cesti, zaradi česar je bila cesta za dve uri in pol zaprta za ves promet med I)rnovim in Čatežem. Blizu 20 avtomobilov je bilo udarjenih, na srečo pa so ljudje odnesli celo kožo. In vzrok? V megli, deloma na spolzki in zasneženi cesti so avtomobilisti vozili kot sredi poletja: z varnostno razdaljo, ki ni bila večja od nekaj metrov, nekateri brez luči, nekateri celo brez izkušenj - in nesreča je bila neizogibna. Pravzaprav je bila to celo cenena šola za zimske nevšečnosti, ki jih še lahko pričakujemo. Zimska oprema pri nas ni obvezna, čeprav prometni strokovnjaki svetujejo zimske gume sneženke ali verige, ker je varnost v takem primeru za približno petino večja. A zavedati se je treba, da je še kljub temu odločno manjša kot v običajnih pogojih vožnje. 1970. leto je bilo na naših cestah\zares krvavo. Postaja milice v Novem mestu je že po dobrih devetih mesecih imela toliko nesreč kot v vsem 1969. letu. Da ne bi tega žalostnega rekorda letos spet potolkli, je potrebna previdnost, obzirnost do pešcev in do vdznikov. Na cesti nisi sam! To geslo velja vsako leto bolj. Avtomobilski vrvež na naših cestah je iz leta v leto veliko večji Cestna gradnja ne dohaja vse večjih potreb. Torej nas lahko obvaruje^ le pazljivost! Na izkušnjah ^e učimo. Ali bomo ta pregovor znali upoštevati vsaj zdaj, Ico je zima mstavila svoje pasti? 21-227 Gostilničarji naj plačajo Svet za gostinstvo in turizem pri občinski skupščini Črnomelj je razpravljal o lanski turistični sezoni ter o neporavnanih obveznostih zasebnih ^stilničaijev do družbe. Ugotavljajo namreč, da je na občinskih davkih dolga za 360.000 din. Svet je sklenil, da mora davčna služba zapadle obveznosti izteijati do prihodnje seje ali pa naj da predloge, da se gostilniča^em, ki ne plačujejo davkov, lokali zapro. KMETIJSKE NOVICE Pospeševanje, toda kakšno ? Roko na srce: samo z neodgovornim ter z dokazi nepodkrep-Ijenim kritiziranjem, da je v kmetijstvu vse zavoženo, zagate, v kakršni je že dalj časa naše kmetijstvo, ne bomo odpravili. Kazati s prstom na odgovornost in naloge drugih v bistvu ni najbolj pošten posel, če vsak prizadeti po svojih močeh ne prispeva, da bi bilo drugače. Oglejmo si primer s kmetijsko pospeševalno službo, o kateri je zdaj toliko besedovanja. Republiška skupščina je namenila za letos skoraj 200 milijonov starih dinarjev namensko za pospeševalno službo. Ta denar prav gotovo ne zadošča, toda če mu prištejemo še del denaija iz občinskih kmetijskih skladov, predstavlja znesek vendarle izreden napredek v primerjavi s prejšnjimi leti. Ta denar je lahko dokaj dobra začetna osnova za kmetijsko pospeševalno službo, če bi znali organizirati zares učinkovito pospeševalno službo. Dobre pospeševalne službe ne bo brez pravilnega medsebojnega odnosa pospeševalec — kmet, brez razumevanja in sodelovanja. Vsak kmetijski pospeševalec si mora sam ustvariti ugled s strokovnim delom, z vsestransko razgledanostjo, z osebnimi vrlinami, z organizatorskimi sposobnostmi itd., ob strani pa mu mora stati ustaljen gospodarski sistem. Toda to še ni vse. Potrebuje tudi voljo in pripravljenost kmetov, ki jim je pospeševalna služba namenjena. Tako smo skupaj s trditvijo iz pr\dh vrstic. Zakaj to pouda^amo? V Sloveniji se peča s kmetijskim pospeševalnim delom toliko kmetijskih strokovnjakov, da pride na enega precej več kot tisoč kmetij. V enem letu jih niti obiskati ne bi mogel, kaj šele da bi delal z vsakim posameznikom. Če bi to hoteli, bi takoj potrebovali najmanj 5-krat toliko pospeševalcev, za kar pa ni ne ljudi, ne denaija. Treba bo torej po drugi poti, ta pa je: povezovanje kmetov v večjo pospeševalno enoto, kot je to posamična kmetija. V ta namen bo potrebno, kolikor je mogoče, rajo-nizirati in usmeriti kmetijstvo v tiste proizvodne smeri, ki so za posamično območje najbolj donosne. inž. M. LEGAN IZ RAZGOVORA V TREBNJEM 29. DECEMBRA Zdomci po sili razmer Delati in bolje zaslužiti, to nas Je gnalo v tujino, so dejali na sestanku v Trebnjem Kljub nekaterim dvomom v korist in učinkovitost sestanka z našimi ljudmi, ki začasno delajo v tujini, smo se v razgovoru, ki so ga priredili v Trebnjem, vendarle lahko prepričali, da je to dobra oblika sodelovanja. Konec koncev je že samo seznanjanje veliko, svoj čas tudi tega ni bilo. Načelnik oddelka za gospodarstvo Ciril Pungartnik je nad 30 ljudi, ki so se odzvali vabilu, seznanil z možnostmi zaposlitve v domači občini, z olajšavami pri odpiranju obrtnih delavnic, z zahtevami in načrti pri gradnji stanovanjskih hiš itd. Predstavnik novomeškega Zavoda za zaposlovanje Ludvik Kebe je pojasnil več nesporazumov glede zaposlovanja v tujini in postopka pri tem, tov. Gričar je razlagal, kako je z zdravstvenim varstvom, Roman Ogrin pa je razložil pomen takih srečanj. Začasni delavci v tujini so zastavili vrsto vprašanj, ki so zanje življenjskega pomena. Njihov n'amenje jasen, nimajo kaj skrivati: v tujino so šli da bi bolje zaslužili in si kaj prihranili za boljše življenje doma. Zato so, razumljivo, kritizirali carino in tiste predpise, ki jim ta zaslužek zmanjšujejo. Tako rekoč vsi so izjavljali, da so pripravljeni kmalu zapustiti tujino, če bo doma le zanje primerno delo. Sodijo, da je v trebanjski občini čez 500 zdomcev, torej gre za veliko skupino običajno zelo produktivnih ljudi, predvsem fizičnih delavcev, na katere je treba računati v razvoju gospodarstva, če odmislimo vse druge vzroke zanimanja zanje. M. L. Nihče ne gre rad od doma Izjave delavcev v tujini pričajo, da znajo Nemci sposobne bolje izkoristiti kot mi >s?-m 1 i Ko so na metliškem sestanku zdomci razpravljali o vzrokih, ki so posameznika pognali v svet, so med drugim padalc take izjave: - Radi bi vedeli, zakaj smo šli? Vsi razlogi se vrtijo okoli denarja, ■fudi odnos koga od vodilnih do delavca je že marsikoga pognal čez mejo . . . Ce bi bili zaslužki v domačih podjetjih vsaj 50 odstotkov boljši, bi kmalu prišli nazaj, čeprav na slabše v primerjavi z dohodkom v Nemčiji . . . - Meni se je zgodilo, da mi je pomočnik direktorja v eni metliških tovarn na vprašanje, če imajo službo za kvalificiranega krojih:a, zabrusil: „Gori rumena luč, izprazni križišče! Pri nas nimaš kaj iskati!" Je to odgovor delavcu, ki išče službo? ■ Bil sem 9 let vodovodni inštalater pri komunali. Sem samouk, napeljeval pa sem samostojno vse vodovode. Plače sem imel 740 din, kar je za 4 člane družine premalo. V Nemčiji imam 1400 mark. Nihče me ni vprašal, če sem samouk ali mojster. Preskusili' so samo, kaj znam . . . Bil sem v Metliki v službi in vem, da ponekod odrejajo osebne dohodke na lepe oči ali glede na sorodstvo. Tako je bilo; če je še zdaj, ne vem. To me je zelo motilo. Pri nas, v državi s samoupravljanjem, si posamezni nadrejeni človek privošči v odnosu do delavca več kot v Nemčiji, kjer je kapitalizem . . . - Zakaj zahtevate dokumente, če je nekdo sposoben? Vrsto let sem delal v Lepisu in v Ljubljani. Kot nekvalificiran sem zaslužil komaj za sol, čeprav znam mizariti, in to dobro. V Nemčiji sem takoj dobil mesto kvalificiranega mizarja, ko so videli, česa sem sposoben. Deset let sem že tam . . . - Tisti hip pridem domov, ko bom lahko pripeljal brez večjih stroškov stroj, da bom začel obrt. Da bi dvakrat plačal stroj, me ne bodo pripravili. Dokler bodo v veljavi sedanji carinski predpisi, me ne bo domov . . . - Sramota je, kar sem doživel na carini. Pred italijanskimi kolegi me je bilo sram. Za dva predmeta v vrednosti 99 mark sem moral plačati visoko carino. Dinarjev nisem imel, cariniku sem dal 70 mark. Ni imel drobiža, odšel je z njimi ... - Želel bi, da se naši predstavniki, kadar pridejo na uradni obisk, dostojneje obnašajo. Bil sem na srečanju v Sindelfingenu. Ljubljanska folklora se prvo uro ni več držala na svojih nogah. Naj taki predstavljajo naš ugled? Nemška televizija je snemala . .. ZAPISALA; riabaCer Naši ste in na vas računamo Če ne bi bilo tako mraz, bi najbrž razprava z delavci iz tujine v Črnomlju še trajala ■— Želje po vrnitvi, kadar bo dovolj delovnih mest s primernimi zaslužki — Precej zanimanja za obrt Nova dvorana gasilskega doma je sicer lepa, a pozimi neprikladna za sestanke, ker ena peč ne daje velikemu prostoru nic toplote.‘Sestanek z delavci iz tujine je bil zelo dobro obiskan, prišlo pa je tudi več predstavnikov zavoda za zaposlovanje, zavoda za socialno zavarovanje in predstavnikov občinskega in republiškega odbora Zveze sindikatov Jugodavije. Ko so dobili zdomci, kot jih po novem imenujemo, vrsto pojasnil o njihovih pravicah po mednarodni konvenciji, prav tako konkretnih napotkov, kam naj se obrnejo po pomoč v tujini, če bi zašli v težave, so se oglašali k besedi. Zanimali so se predvsem za razmere v obrti ter za kmetijsko politiko in njene spremembe v zadnjem času, kajti večina zaposlenih na tujem je z eno nogo še vednb doma na kmetiji. Franc Stajdohar jim je v imenu občinskih družbeno-poUtič-nih organizacij odgovarjal, obenem pa je poudaril, da je obrt v črnomaljski občini potrebna širšega razmaha in da občina ne namerava koga zadušiti z davki, če gre za obrt, ki je primanjkuje." Vsekakor pa odpiranja gostišč v Črnomlju za- enkrat ne bi podprli, ker je takih lokalov za sedanje razmere že dovolj," je dejal. Udeleženci sestanka so predlagali, naj bi se v domačih šolah učili nemškega namesto angleškega jezika, ker ima vsak velike težave, ko pride v Nemčijo, ker ne razume najbolj preprostih stavkov. Želeli so tudi, naj bi jih predstavniki domačega javnega življenja večkrat obiskali, medtem ko so črnomaljski funkcion^i prosili udeležence sestanka, naj z dobro besedo podprejo akcijo za uvedbo krajevnega samoprispevka. „Tudi v vašem interesu je,“ so dejali, „da boste imeli dobre ceste in vodovode, ko se vrnete domov.“ R. B. Dovolj je tujine I Prisrčno srečanje zdomar-jev In domačinov — Vsi niso mogli v dvorano, kjer so jim domačini pripravili tu* dl kulturni program Razgovor z ribniškimi delavci, ki so na začasnem delu v tujini, je bil 26. decembra v prostorih ribniške Restavracije. Presegel je vsa pričakovanja. Udeležilo se ga je nad sto delavcev in delavk, ki so na začasnem delu v tujini. Organizatorja razgovora, občinski svet Zveze sindikatov in podružnica Slovenske izseljenske matice Ribnica, sta imela srečno roko, ko sta povabila za popestritev razgovora moški pevski zbor „Lončar“ iz Dolenje vasi in glasbene šole iz Ribnice. Tako pevci kot učenci glasbene šole so s svojim zelo dobrim programom navdušili hvaležne poslušalce, ki prijetnega srečanja ne bodo zlepa pozabili. Razgovor je bil zelo živahen. Zdo-marji so povedali težave, s katerimi se ubadajo v tujini. Največ jih imajo zaradi zdravstvenega zavarovanja. Toda sleherni, ki je sodeloval v razgovoru, je izrazil željo: „Priskrbite nam delo doma! Zadovoljni bomo tudi z manjšim zaslužkom. Tujina nam je mačeha. Nemci nas imajo za tujce. Za nemške tovarnarje predstavljamo zgolj delovno silo, številke .. Predsednik občinske skupščine Bogo Abrahamsberg'in navzoči direktorji nekaterih večjih delovnih organizacij so povedali ljudem, kakšne so možnosti za zaposlitev. Predsednik skupščine je med drugim opozoril zlasti na pomanjkanje nekaterih obrtnikov. Razgovor je potekal v tovariškem vzdušju inje v celoti dosegel namen: stik domovine z delavci, ki delajo na tujem, in soočenje z njihovimi problemi ter dal odgovor na vprašanje, kakšne so možnosti za zaposlitev po vrnitvi iz tujine. -r Raje danei domov kot jutri Carina jim greni upe — Pritožbe nad trboveljskimi delodajalci Delavce v tujini najbolj zanima, kako je zdaj to in ono urejeno doma Kakšne so možnosti za zaposlitev, stanovanje, kakšne so plače — Tudi kritične besede na račun razmer doma in v tujini so izrekli Razgovor z delavci kočevske občine, ki so začasno ali stalno na dolu v tujini, je bil 26. decembra v novem motelu na Jasnici. Organizirala sta ga občinski sindikalni svet in izseljenska matica v sodelovanju z raznimi delovnimi in drugimi organizacijami. »Vsi vemo: najlepše je doma!« Na sestanku z začasnimi izseljenci v Metliki bojazen, da jih ne bi grdo gledali po vrnitvi v domovino — Radi bi prišli nazaj, če... pol Mc skupščine v Metliki je mlade fante, moze, žene in dekleta pozdravil Andrej Smuk, predsednik občinskega sindikalnega sveta, zatem pa so udeleženci sestanka spraševali za pravice iz socialnega in zdravstvenega varstva. Odgovarjal je tov. Kol-bezen iz Črnomlja. Sestanek je pokazal, da so iz kmetij ljudje odhajali zato, ker skopa hribovska zemlja ali razdrobljeno kmetijstvo ne dajeta mladim možnosti za primemo življenje. Podjetja pa so nekateri zapuščali zavoljo majhnih osebnih dohodkov, slabih odnosov, pa tudi zato, ker svojih sposobnosti niso mogli uveljaviti zgolj zaradi tega, ker niso imeli formalnega spričevala. Da si naši ljudje na tujem želijo stikov z domovino, je pokazala udeležba na sestanku: zmanjkalo je stolov in kar naprej so jih morali prinašati iz drugih sob. Z zanimanjem so zdomci poslušali predsednika občinske skupščine Ivana Želeta, ko je govoril o dosedanji gospodarski in komunalni izgradnji občine, prav tako o načrtih za bodoče, pri katerih niso pozabili delavcev v tujini. Razvijali bodo namreč take dejavnosti, v katerih se bodo zaposlovali zlasti moški. Sposobnost, ki so si jo pridobili na tujem, bodo z veseljem porabili doma, če sc bodo hoteli vrniti. ,,Jasno pa je“, so poudarili, „da zaenkrat Šc ne moremo obljubiti takih dohodkov, kol jih imate v Ni'rnćiji, in tudi no stanovanj." Več prisotnih je izjavilo, da se bodo radi vrnili tisti hip, ko bodo Criznane carinske olajšave. Pripeljali i radi kak stroj za obrtno dejavnost, toda po sedaj veljavnih predpisih sc jim to ne izplača. R. B. V razgovoru je sodelovalo okoli 30 delavcev, ki delajo v tujini, in 15 občinskih predstavnikov. Iz kočevske občine je na delu v tujini okoli 600 ljudi. Delavci so sc predvsem zanimali, kakšne so možnosti za zaposlitev doma, kakšni so osebni dohodki v domačili podjetjih, kakšne so možnosti za pridobitev ali gradnjo stanovanj in drugo. Več vprašanj se je nanašalo tudi na razne pravice in dolžnosti s področja zdravstvenega in socialnega varstva. Na vprašanja delavcev so odgovarjali predstavniki sindikata, zavoda za zaposlovanje in zavoda za socialno zavarovanje, banke, posameznili podjetij in drugi. Delavci pa so kritično spregovorili tudi o nekaterih odnosih do njih doma in v tujini. J. P. Dvorana Prosvetnega doma v Brežicah 29. decembra. Zdomci se zbirajo. Nekateri vstopajo samozavestno in glasno pozdravljajo znance, drugi spet tiho sedajo na prostore. Sami mladi ljudje. Ta se hvali, oni se pritožuje z' grenkifrt razočaranjem v glasu. Največ je takih, ki čakajo na prvo priložnost za zaposlitev doma. Pozorno prisluhnejo, ko jim podpredsednik občinske skupščine Ivan Ži-vič spregovori o načrtih brežiškega gospodarstva in prostih delovnih mestih. Obetajo se v novi tovarni avtomobilske opreme IMV, ki raste v Brežicah, v obratih konfekcije Jutranjke in Belokranjske tekstilne industrije, v novi restavraciji in povečani bencinski črpalki Petrola na Čatežu, v Kovinski galanteriji na Bizeljskem itd. Nad investicijami, ki so zastavljene, so mnogi prijetno presenečeni, ker pa so preživeli že marsikatero razočaranje, niso povsem pripravljeni verjeti, da se bo za povratnike iz tujine našlo dovolj prostih delovnih mest. ,Raje bi se vrnili danes kot jutri,“ zagotavljajo, ,toda skrbi nas, če bo doma dovolj dela za naše roke.“ Na dan prihajajo s težavami, kijih sprem^ajo na delu v tujini. Nekateri žolčno segajo v besedo. To so delavci, ki so se zaposlili s posredovanjem zavoda za zaposlovanje in dobili "delo pri IBT iz Trbovelj. Naštevajo vrsto krivic, ki se jim dogajajo, in so ogorčeni, da jih domače podjetje tako izkorišča. „Tistim, ki so zaposleni neposredno pri nemških podjetjih, je mnogo bolje,“ pripovedujejo. „Vključeni so v sindikate in laže pridejo do pravic, ki jim pripadajo." Časnikom očitajo, da premalo pišejo o teh pojavih in nezakonitostih. Seveda tudi tokrat ni šlo brez očitkov na račun visoke carine. Ko so poslušali, kako je v občini z obrtjo, kakšni so davki in olajšave za začetnike, so izjavili, da jim carina najbolj greni upe, saj pod takimi pogoji ne morejo pripeljati nobenih strojev čez mejo. JOŽICA TEPPEV DOLENJSKI LIST KOČEVSKE SNEŽINKE - Komaj so v Kočevju do novega leta potrošniki pospravili kruh, ki so ga v pekariji spekli še za bgžič, že k(iže, ^da bodo morali do pusta jesti kruh, ki je bil spečen za novo leto. - ELEKTRO za novo leto kočevskih potrošnikov ni presenetilo, saj je tudi 1. januarja zmanjkalo toka. - Skupino mlajših Kočevcev je zametel sneg v vikendu v Lazih ob Kolpi Domov jim je le uspelo poslati pošto, da jim zaradi pretrganih avtobusnih zvez ne grozi lakota, ker so jim domačini zaklali prašiča. - Na kočevskem mostu po novoletnem slavju ni ostala cela nobena žarnica, čeprav jih je za dedka Mraza viselo okoli 100. Domnevajo, da jih je razbil neki duševno zaostali občan, ker pametni česa takega ne bi naredil z' Na carino letijo strele ,Vedno naj bo tak sprejem' Mnogi delavci, ki delajo na tujem, se žele vrniti domov Na novomeškem posvetu z delavci,. ki delajo na tujem, je za uvod Sentjemejski oktet zapel tri domače pesmi, ob katerih se je marsikomu stožilo po domu. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Adolf Šuštar je nato zdomce seznanil z gospodarskimi uspehi občine, z naglo rastjo industrije in s hitrim zaposlovanjem, ter z razveseljivim dejstvom, da se tudi osebni dohodki večajo. Delavci, ki delajo na tujem, so se razveselili lepega sprejema, želeli pa so, naj bi tako lep sprejem naredili povsod. V nekaterih podjetjih namreč nočejo pri- znati niti prakse niti izobrazbe, ki so jo dobili zdomci med delom v tujini. Letos bo samo v industriji novomeške občine nekaj sto prostih delovni}] mest. Najlaže bodo našli zaposlitev tisti, ki delajo v kovinski stroki. Ko so delavci, ki delajo na tujem, razlagali svoje težave, je beseda nanesla tudi na carinske olajšave. Povedali so, da bi mnogi prišU domov, ko bi lahko z olajšavami pripeljali stroje, s katerimi bi lahkT) doma začeli z obrtjo ali pa z modernejšim kmetijstvom. Zanimivo je t*idi, da so se pritoževali čez odnose na carmi. Bili so mnenja, da bi'morali na slovenskih prehodih govoriti slovensko in da bi moral biti tudi postopek bolj človeški. Nasploh so poudarili, da bi nekateri vodilni delavci iz našili podjetij lahko veliko pridobili z nemškimi izkušnjami, kajti tam je delavec veliko bolj cenjen kot pri nas. Zdomci so se zavzeli, naj bi podobna srečanja pripravljali tudi >ili zelo veseli, ko bi jih pred- irihodnja leta. Povedali so, da bi pr stavniki iz domovine večkrat obiskali tudi na delovnih mestih na tujem. J. SPLICHAL če bomo zaslužili polovico tega, kar takoj vrnemo dobimo v tujini, se Nedeljsko jutro. Snežilo je kot za stavo. Na pogovor, ki gaje občinski sindikalni svet Krško sklical z zdomci 27. decembra, so prihajali večinoma tisti iz bližnje okolice. Hribovce je sneg zadržal doma. moJ ,,Morda bomo danes zvedeli, če nas lahko kje sprejmejo na delo,“ so pripominjali ob pozdravu. Prišlo je tudi nekaj sorodnikov, ki jih prav tako zanima, če je kaj upanja na zaposlitev njihovih sinov, hčera in bratov doma. Nove investicije bodo spremenile razmere v občini, je razlaga! načelnik oddelka za gospodarstvo. Naštel jc podjetja, ki že sedaj potrebujejo dclavce. Med njimi je Kovinarska. Ta jih bo sčasoma sprejela 200. V gradbenem podjetju Savi iščejo nekvalificirane delavce. 30 bi jih takoj sprejeli. Graditev jedrske elektrarne bo prav gotovo sprožila nove dejavnosti, ki jih v občini še ni. Zaživela bosta obrt, turizem in tudi nekatera domača podjetja bodo "dobila vei' dela. „Malo bolj vedro torej žc lahko gledamo na vrnitev,“ so dejali ob tem pojasnilu. ,»Toda tu jc .še pre- malo. Preden bomo prišh nazaj, bi radi zvedeli, koliko bomo zaslužili. Zaradi slabega dohodka smo mnogi odšh v tujino. Ce bi doma lahko dobili polovico tega, kolikor zaslužimo v Nemčiji, ne bi nič premišljali. Sedli bi na prvi vlak.“ Tudi ta pojasnila so dobili* Spoznali so, da se je v zadnjern letu marsikaj spremenilo. Tudi predstav-luk Kovinarske, b. katere so pred ne-dauiim še uhajali delavci, je POve-dalT da sc je pri njih položaj poprg. vil. Potem je Edo Komočar naštel poprečje osebnih dohodkov v ^p. tembm in pojasnil, kateri pokuciso. v podjetjih trenutno najbolj '^*^^ni. Brez prizanašanja so '(ci udarili po carini, saj jih ta pri^>*‘jujt, da bi ostali zdoma najmarij deset let, sicer si ne morejo pripeljati s J^boj strojev za gospodinjstvo,, obrt i^ kmetijstvo brez pretirano visoke carinc. JOŽICA TEPPEV 4 H št. 1 (i084r^- 7. 1-1971 Na poštnih pošiljkah: poštne številke Hiter razvoj gospodarstva doma in po svetu zahteva, da se skladno z drugimi panogami gospodarstva razvija tudi poštni promet. Poštnih pošiljk: pisem, dopisnic, tiskovin, razglednic, nakaznic, paketov in drugih, je že toliko, da jih PTT pri sedanji organizaciji svojega dela ne more več dohajati. Tudi prometne zveze postajajo vse hitrejše, saj železniške proge modernizirajo, uvajajo pa tudi nove letalske zveze. Zaradi teh okolnosti mora PTT posodobiti svoj način dela in v večji meri uporabljati mehanizacijo in avtomatizacijo. Da bi to dosegh, pa je nujno uvesti nekaj novega: naslavljanje pošiljk z novimi poštnimi številkami. Tako naslavljajo pošto že nekaj let poštne uprave v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Švici, na Japonskem, v ZDA in še kje. POŠTNA ŠTEVILKA je številka vsake pošte, ki jo napišemo pred imenom pošte in ki jo je določila Skupnost jugosio- Pred 30. obletnico ustanovitve OF Na zadnji skupni seji predsedstva in izvršnega odbora RK SZDL Slovenije so 7. decembra med drugim sprejeli tudi predlog proslav v letu 1971. Osrednja proslava 27. aprila -30. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda bo v Ljubljani. Slovesne prireditve se bodo udeležili nekdanji in sedanji aktivisti iz vseh krajev Slovenije in zamejstva. 26. aprila bodo podelili zlata priznanja OF slovenskega naroda. vanskih pošt, telegrafov in telefonov. Poštna'številka ima pri nas pet številk (primer: 68000 Novo mesto, 68270 Krško itd.). Vsaka številka v poštni številki ima svoj namen. Zato bomo lahko novi sistem uspešno uporabljali tudi pri strojni obdelavi Mali tolovaji Kobilica nerada potuje po velikih cestah, kjer vozniki divjajo, da veter kar klot uke odnaša. V Žigmaricah se po stari navadi med polji dvignem do Sv. Gregorja, kjer je krajša pot in tudi narava je v jeseni bogata s kostanji in orehi. Pot je za ježo najlepša, kar jih je v obližji. Tudi vasi niso velike. Hiše so tu in tam raztresene in poslopja so večidel zidana. Starega ortneškega gradu nisem šel gledat, saj je ostalo zgolj črno, z mahom in grmadami poraščeno zidovje in ni nikjer več žive duše, ki bi se pogovorila s človekom. Spustil sem se na glavno cesto in takoj navkreber proti Velikim Poljanam, akoravno je pot strma. Vleklo me je na Grmado, da si po dolgem času spet ogledam Ribniško dolino, Slemena in drugo plat tja gor do Lašč, Mokrca in turjaških hribov. V vasi sem srečal staro ženo. ki me je vsa v solzah skoraj objela in mi pravila: „Krpan, varuj me! Ubiti in oropati me hočejo!" „I, kako neki! Saj ni več razbojnikov in tolovajev kot včasih, pa tudi ceste niso več tako samotne in nevarne. Tolovaji ne strežejo več popotnim, da bi jim jemali, kar se je zateklo, ali jih celo pobijali. “ ,J^e, ne, Krpan! Saj to so mladi vaščani in celo šolarji med njimi. Prišli so k meni s palico, ki meče zrna in ji pravijo puška. Govorili so, da me bodo ubili, ako jim ne dam novcev. Vidiš, kako so do starih ljudi nepravdanski! Vselej me sprelete bridke misij, kadar idem mimo teh mladih ljudi. “' ,,I, glej no, od tod je vsa nesreča! Vedno sem tam, kjer se kaj napak naredi. To je tako gotovo, kakor bi odrezal. Že vidim, da bom moral prinesti s sabo kij in jim posvetiti po nepravdanskih glavah,ko jim starši in drugi ne znajo dopovedati, da je bilo tolovajstvo v vseh časih strogo prepovedano!" MARTIN KRPAN pošiljk. To pomeni: po teh številkah v n^ovu bomo pošto usmerjali in delili po namembnih poštah ter dostavnih okrajih po novem, sodobnejšem načinu, ki bo pospešil prevoz in dostavo. Prva številka v poštni številki NA VSAKO POŠILJKO POSTNO ŠTEVILKO Vzorec naslovne kuverte: številka 68000 pove, da živi Ivan Pečar v Novem mestu Ne ukrepajmo prehitro Preudarno stabilizirati gospodarstvo, nato šele uvajati bolj ali manj nujne spremembe 4 4 5 4 4 4 4 s 4 J 5 4 4 4 4 4 4 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 S 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 V ponedeljek, 14. decembra, je bila v Kočevju razprava širšega občinskega političnega aktiva o sklepih 17. seje CK ZKS z dne 8. decembra o spremembah političnega sistema v federaciji. Razprava, ki sta jo sklicala skupno komite občinske konference ZK in izvršni odbor občinske konference SZDL, je obrav-nav^la tudi nekatera druga vprašanja. Vsi, ki so sodelovali v razpravi, so več ali manj poudarjali, da' se v načelu strinjajo s sklepi CK ZKS. Večina pa jih je menila tudi, da je treba spremembe uvajati preudarno, ne prenaglo, in da je najprej treba do- Našii so mrtvega 60-letni Jože Repše, doma z Jesenic na Dolenjskem, se je 3. januarja zvečer vrnil z novoletnega praznovanja v Novo mesto, kjer je zaposlen v Novole-sovi tovarni ploskovnega pohištva (prej Opremales). Legel je na posteljo v skupni spalnici za zunanje tovarniške delavce. 4. januarja zjutraj, koje bilo treba na delo, pa ni več vstal. Ugotovili so, da ga je ponoči zadela kap. ŠE ENO »DOBRO OPRAVIČILO« V št. 52 Dolenjskega lista je natisnjen članek z naslovom ,,Dobro opravičilo*'. Anekdota se pripisuje takratnemu župniku v Gabru. Ne rečem, da niso bili takrat ponekod zelo brilitni župniki, Jci so marsikatero pametno uganili. Toda objavljena sc mi zdi, daje najbrž izposojena oziroma precej ponarejena. Takole približno je bilo. Na cesarskem dvoru na Dunaju je živel me-ruh, član reda „bosonogih avguštin-cev“ z imenom pater Abraham a Santa Clara, ki je opravljal na dvoru službo dvornega pridigarja. Ker je živel na dvoru, je imel dovolj priložnosti opazovati življenje takratnih dvornih dam. Moralno najbrž ni bilo preveč vzgledno in si je zato dovolil naslednic šalo: Neko nedeljo si je pri pridigi privoščil dvorne dame in rekel: ,,Dunajske dvorne dame niso vredne, da bi jih kdo na umazanih ,šajtrgah‘ odpeljal na gnojišče!** Dvorne dame, ki so to slišale, so razburjene tekle k cesarju in zahtevale, naj patru zapove, da mora to žalitev pri prihodnji pridigi preklicati. In res, P. Abraham, ki je bil vseh muh poln, je to rad preklical: pri naslednji pridigi je namreč povedal, da so dvorne dame vredne, da jih v „šaj trgah** odpeljejo na gnojišče. Prof. J. K. seči stabilizacijo gospodarstva, nato spremembo političnega sistema in nato postopoma ostale spremembe. Nadalje so v razpravi vsi poudarjali, da se strinjajo z manjšim obremenjevanjem gospodarstva. Nekateri so poudarjali, da je to „zgodovinski trenutek** za nadaljnji hitrejši razvoj samoupravljanja. Nekateri pa so spet opozajjali, da so naša glavna napaka preveč splošni sklepi, priporočila, predpisi in da malo več etatizma — to pomeni hkrati manj demokratizacije - včasih ne bi škodilo. V razpravi je bilo največ govora o nacionalnem vprašanju. Nekateri udeleženci so tudi opozorili, da se ne strinjajo s pretirano skrbjo za enakopravnost jezikov v vojski in drugod in z ukinitvyo zveznega sklada za raziskovalno delo. i ' J. P. Dedek Mraz je izpolnil obljubo Ko je dedek Mraž v nedeljo, 27. decembra, obiskal cicibane v domu TVD Partizan v Sevnici in se za hip ustavil še v domu počitka na Impolj-ci, je nam šolarjem sporočil, da bo za nas poskrbel v torek. In res je izpolnil obljubo. Razen daril je učenccm podaril lepo igrico „Dedek Mraz in Rdeča kapica**, katere smo bili zelo veseli, saj si igric zelo želimo. V sredo se je ustavil še med cicibani v otroškem vrtcu in s tem je bilo konec njegovega obiska, ki smo ga tako dolgo pričakovali. Ob odhodu smo se mu zahvalili za darilca in mu zaželeli srečno novo leto! MOJCA ZAGORC, član. dop. krožka, Sevnica pomeni republiko ali avtonomno pokrajino. Prvi dve številki določata poštni center, v katerem bodo pošiljke usmerjali za določeno območje (primer: 68 je poštni center v Novem mestu, ki bo usmerjal vse pošiljke za Dolenjsko; 64 je poštni center v Kranju, ki bo usmerjal vse pošiljke za Gorenjsko itd.). Zadnje tri številke pa so številke vsake posamezne pošte. Celotna poštna številka pomeni torej sama po sebi smer in kraj Vročitve. Poštne številke so začele veljati 1. januarja 1971. Z njimi želi PTT pospešiti pot poštnih pošiljk do naslovnikov. Zaradi izrednega pomena takega novega označevanja poštnih številk v naslovnih so podjetja za ptt promet v Sloveniji izdala poseben priročnik s poštnimi številkami. Tak priročnik razdeljujejo pošte vsem delovnim organizacijam in večjim gospodinjstvom. V njem so označene vse pošte SFRJ po abecednem redu z njihovimi poštnimi številkami. Na zadnjih straneh je tudi nekaj primerov novega načina naslavljanja. Poštna številka je sestavni del vsakega naslova. Zato jo moramo pisati v vseh naslovih; tudi kadar pišemo svoj naslov na poštno pošiljko, naj na njej ne manjka naša poštna številka. PTT prosi uporabnike uslug za razumevanje in pisanje novih poštnih številk na vso pošto. Ta novost je pogoj, da bomo poštni promet sodobno urediH in zajamčili hiter ter kvaliteten prenos, dostavo iz izročitev poštnih pošiljk. PTT PODJETJE NOVO MESTO Kdo ima več svetnikov v novoletni številki nam je tiskarski škrat pošteno zagodel za slovo od tiskarne DELA.: Precej vrstic in naslovov je bilo zamešanih, nekaj tudi izgubljenih, nekatere stvari pa so ostale celo nerazumljive. Zaradi izredno težkih pogojev, v katerih smo v tiskarni sestavili našo zadnjo številko, se bralcem in naročnikom opravičujemo za tiskarske in druge napake v listu. Salo „Kdo ima več svetnikov**, ki ji je tiskarski škrat odrezal zadnji odstavek, pa popravljamo oz. dopolnjujemo s spodnjim besedilom, da bi se bralci po 71 letih „BRUSU** lahko nasmejali. UREDNIŠTVO „A jedva je bilo to število polno, razjari se pop, skoči s stola in zagrabi rabinca oberoč za brado ter zakriči, kolikor je le mogel: štirideset tisoč mučenikov! In hudo bi se bilo godilo rabincu, ne bil bi odnesel niti jedne dlake domov, da mu ni prišel gostilničar na pomoč.** TRIKRAT GORELO - Od 28. decembra do novega leta je v kočevski občini kar trikrat gorelo. V Rajndolu so otroci zažgali seno, vredno okoli 300 din. V Kočevju je gorelo v stanovanju družine Skaper na Ljubljanski cesti 53. Do požara, ki je povzročil za okoli 25.000 din škode, je prišlo zaradi električne pečice. Nato je iz neznanega vzroka zgorela še baraka Cestnega podjetja, vredna okoli 1000 din. Sanje o pohištvu Prijatelj, ki je že malce starejši, si je opremljal stanovanje pred leti, v tistih časih torej, ko so pohištvo še dajali delat po meri, kakor so rekli. Naredil mu ga je dober, cenjen obrtnik in takrat je veljalo lepe denarce. Zavistneži so sicer trdili, da bi bilo pametneje, ko bi denar naložil v avto, vikend ali kaj podobnega, a on je bil mož trdnih načel - ni popustil, ni se dal ugnati; prekrasno . orehovo pohištvo še danes krasi njegovo stanovanje. Pravzaprav - oprostite -je krasilo, kajti pohištva, narejenega po meri, danes ni več v njegovem stanovanju. Žerm mu je venomer očitala, da je starokopiten: „Prav zabit si, da veš! Kar poglej: sosedovi pa Korenčkovi, pa brat, pa tašča, ki je mnogo starejša - no, kar poglej: ali imajo še kje tako pohištvo? Samo pri nas smo tako nazadnjaški, da ne rečem zabiti, in strašimo s to starino, ki nima nobene vrednosti. Stanovanje mora NAJNOVEJŠI SKLEP: Akcija podaljšana! Nove naročnike bodo zbirali pismonoše ter naši so> delavci v delovnih organizacijah do 31. marca 1971 — Vsi dosedanji pogoji za tekmovanje ostanejo i« naprej v veljavi Po 11 tednih smo zbrali 1645 naročnikov. Uspehe pismonoš in drugih naših sodelavcev za pretekla dobra dva meseca objavljamo kot po navadi na 1. strani naše številke, tu pa bi radi sporočili vsem, ki nam v akciji pomagajo: Na splošno željo pismonoš, organizacij, sindikalnih podružnic in drugih činiteljev v pokrajini pod^jšujemo zbiranje novih naročnikov do 31. marca 1971. Vsi pogoji za tekmovanje pismonoš ostanejo v veljavi. Nagrade za nove naročnike, pridobljene do vključno 24. 12. 1970, smo že izplačali konec decembra 1970. Nagrade za zmagovalce so vabljive: 3 MOPEDI in 9 NAGRAD ,4»0SEBN0 PRESENEČEN JE“ Seveda ostane v veljavi tudi običajna denarna nagrada, ki jo dobi vsak, kdor nam pridobi novega naročnika. Nosilec „rumene majiće“ Božo Kuzmički iz Sevnice vedno vodi: do 4. januarja 1971 je nabral že 220 novih naročnikov! Sledi mu Mustafa Sulja^č iz Novega mesta, ki ima 206 novih naročnikov, za njim pa so se do tega ponedeljka zvrstili: Jože Radešček iz Šentjerneja — 135, Martin Stopar iz Podbočja — 76, Franc Žnidaršič iz Novega mesta — 50, Ivan Volčanjšek iz Sromelj - 44, Jože Erjavec iz Brusnic - 25, Jože Jankovič s Senovega - 20, Franc Glogovšek iz Brežic -20, Peter Gabrič s Senovega - 18, Anton Škrajnar in Janez Smrke, oba z Mirne - 18 in 17, Martin Švalj iz Kostanjevice - 16, Slavko Gmajnar iz Koprivnice j»ri Brestanici - 15, Leopold Ban s Senovega - 15 itd. Prizadevna sta tudi Ivanka Zemljak iz sevniške LISCE - 28 novih naročnikov in Janez Gliha iz Žužernberka, ki jih je pridobil 21. V VSAKO HIŠO DOLENJSKI LIST! UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA DOLENJSKI LIST 1X H mh biti toplo, dihati mora domačnost!" Še posebno odločna je bila deset minut pred dvajseto in takoj po televizijskem dnevniku. Zakaj? No, očitno ne Redate televizije, drugače ne bi mogli tako neumno vprašati! Svetujem vam, da si te reklamne oddaje kar najhitreje ogledate. Kako pa sicer sploh kupujete, prosim? Saj tam zveste prav vse. Tako tudi o pohištvu: spalnica Jana gor, spalnica Jana dol, to je najboljša spalnica, nekaj enkratnega, čudovito spanje, spanje je užitek - vzemite Jano. Zraven pa se smehlja dekle, tako da neveden človek ob koncu reklame sploh ne ve, ali naj vzame dekle Jano ali spalnico Jano ali mu za denar (cene seveda ne povedo!) ponudijo kar obe. Ali za dnevne sobe: Aleksandra je čudovita, enkratna, stereo, bar, sploh vse, brez česar modema družina ne more. Kako morete biti tako nazadnjaški in živeti v dnevni sobi, ki nima bara? Kako boste gostom ponudili viski, vodko? Kako morete živeti v dnevni sobi, ki nima ^ bara? Kako boste gostom ponudili viski, vodko? Kako težko prigarane prihranke? Torej: Aleksandro še danes popoldne, če ne že kar zjutraj. Ali pa vsaj Florido ekstra, ker ima vgrajen mehanizem, kaj vem za kaj, ker izžareva ameriško (se pravi kapitalistično!) sonce... Prijatelj pošteno prizna, da so ga reklame na televiziji skoraj dotolkle. Ampak, ostal je mož načel Zadnja rešilna slamica, na katero se je obesil, je bilo pomanjkanje denarja: „Kje bova pa vzela denar? “ je zmagoslavno vprašal nekega večera. Ni mogel narediti hujše napake - zakaj so pa krediti? - in žena je zmagoslavno prepričala moža, da so prodali pohištvo. Majhen oglas v časopisu - in že je bilo pohištvo prodano. Že res, da je za vse pohištvo, ki ga je prodal, iztržil komaj za neicaj visečih kuhinjskih omaric - saj res, jed bo mnogo bolje teknila v novi kuhinji, vaši kuhinji, Marles kuhinji (če ne bo kakšna viseča omara padla komu na glavo). Kratek računček je pokazal, da bosta potrebna dva milijončka posojila, da bodo nakupili najnujnejše moderno pohištvo. „Brez porokov, minimalne bresti, zanesljivost!" je obljubljala trgovina. Po nekaj ogledih, da je žena izbrala barvo, stil in vse, kar sodi v nakup modernega pohištva, je moral prijatelj po papirje, da bi najela posojilo. Prav ko je zvečer pisal podatke, je lepa napovedovalka prebrala vest, da so posojila zmanjšali na 6000 dinarjev. Zaradi tega je dnevna soba pri prijatelju zdaj neopremljena. Televizor stoji na tleh, družina gleda program tako, da sedi na preprogi (stari!). In kadar pridejo na vrsto reklame, prijatelj pobesni na vse: na ženo, televizijo, trgovino, proizvodnjo, na ves svet. Samo dve možnosti sta: ali bo znorel ali pa razbil televizor. SPLICHAL DOLENJSKI LIST kultura in izobra- ževanje le« LO LA »H CELOVEČERNA PRIREDITEV V NOVEM MESTU V spomin Stanetu Severju I; »Wuči nas veliko vprašanj" Oder mladih predstavil pantomimo in recital iz poezije špansicega pesnika F. G. Lorce Gledališka združenja Združenje gledaliških skupin Slovenije, ustanovljeno v lanskem juniju, bo sestavljeno iz območnih združenj, ki so jim predvideli sedeže v Mariboru, Celju, Kranju, Novem mestu, Idriji in Ljubljani. Gledališki delavci iz občin Novo mesto, Sevnica, Krško, Brežice, Trebnje, Črnomelj in Metlika so se že odločili, da osnujejo območno združenje v Novem mestu. Kočevska, ribniška in grosupeljska občina pa bodo predvidoma v ljubljanskem združenju. Re-pubhški odbor združenja, v katerem je član tudi Vlado Podgoršek iz Brežic, je pozval gledališke in druge skupine pri društvih, ustanovah in drugih organizacijah, naj se včlanijo v novo organizacijo za amatersko gledališko dejavnost in tako pomagajo, da bodo zamisli z ustanovnega občnega zbora republiškega združenja čimprej uresničene. »Filter 58« št. 3 Pred novim letom je izšla tre^a številka literarno - polemičnega glasila „Filter 58“. Okoli 20 strani obsegajoči list so natisnili (na ciklostilu) v upravi novomeške občinske skupščine v zavidljivi nakladi 800 izvodov. Novomeški kupci so ta na}| novejši proizvod „skupine občanov'* lahko (med drugim) kupili za 1 din ob vhodu v knjigarno Mladinske knjige na Glavnem trgu. „Filter 58“ je bil naprodaj brez prodajalca - na samopostrežni način. Tretja številka „Filtra 58“, ki mu je odgovorni urednik Milovan Di-mitrič, uvodoma pojasnjuje, da je glasilo naposled dobilo pravno priznanje, odločbo o tem pa je izdal oddelek za upravno pravne zadeve novomeške občinske skupščine. Pri nadaljnjem listanju pa bralec izve, da bo prihodnji „Filter i,6" že tiskan, to je, da se bo dal kupcem v roke v obliki, ki bo vsaj na zunaj sprejemljivejša. Pričujoča številka prinaša torej poleg uvodnega pojasnila še vrsto prispevkov v besedi in dvoje ilustracij (Irena Bašelj). Zdravko Slak je za razdelek „Kaj mislimo o ...“ prispeval kritičen zapis „Ali se bojimo biti marksisti? “, v katerem ugotavlja, da mladina (v novomeiki občini, zlasti v Novem mestu) ni dovolj zainteresirana za gojitev marksistične misli in da (tudi zato) marksističnih krožkov skoraj ni. To pa je tudi edi-, ni kritično-polemični zapis v tem „l iltru“. Preostali prostorje odmer-*jen pesniškim in proznim proizvodom sodclavcev, v glavnem članov izdajateljskega in uredniškega odbora. Na teh straneh objavljajo: Zdravko Slak pesem „Ono“, Marko Vesel pesem „Ne vem, zakaj", Matjaž Hanžck, pristaš „programirane umetnosti", nerazumljivo in nedojemljivo štreno, Drago Rustja pesmi „Ne vem, zakaj“ in „Jezna mlada gospa", Sašo Djuraševič sestavek „Vidim črno“ in pesem „Thabita (!) kumi“ ter Irena Bašelj pesem „Ura bo bila dvanajstkrat". 1. Z. »Živi Orfej« Pri Cankarjevi založbi bo te dni izšla najobsežnejša antolopja slovenske poezije z naslovom ,2ivi Orfej“. Na več kot 1200 straneh bo prinesla pretehtan izbor te tvornosti na Slovenskem, pri čemer so upoštevane tudi ljudske lirske pesmi. Gradivo za to antologijo so pripravili oziroma izbrali dr. Jože Kastelic, Drago Sega in Cene Vipotnik. „2ivi Oriej“ bo nedvomno zavzel dostojno mesto na policah družbenih in zasebnih knjiž- Spominu velikega slovenskega igralca Staneta Severja se je Novo mesto oddolžilo s celovečernim kulturnim sporedom 28. decembra v Domu kulture. Oder mladih je po zamisli Kristine Piccolli — Barlove predstavil novoletno pantomimo „Igrače opolnoči“ in recital iz poezije španskega pesnika Federica Garcia Lorce ,4*esem hoče biti luč“. Pantomimni nastop je bil v Novem mestu novost in presenečenje za gledalce, z njim pa so članice Odra mladih absolvi-rale dvomesečni tečaj iz mime in pantomime, ki ga je vodila Piccollijeva-Barlova. Recital Lorcove poezije je obsegal izbor značilnih pesmi tega španskega pesnika. Recitatorke so se dokaj potrudile in izpovedale Lor-cov pesniški svet tako, kot so najbolj mogle. Režiser Marijan Kovač je uvodne bosede namenil pokojnemu Stanetu Severju. Dejal je, da je slovenska javnost izgubila s Severjem velikega, resnično ljudskega igralca. Obudil je nekatera srečanja z njim in ga predstavil kot človeka, ki mu je bila pri srcu rast amaterske gledališke kulture v slehernem manjšem kraju. Na zadnjem srečanju je Sever povedal Kovaču, da bi rad kdaj po novem letu spet obiskal Novo mesto. „Smrt je Severju preprečila to pot med nas v Novo mesto,“ je končal režiser Kovač. IZ. \ Doklej nam bodo tujci? 1 4 4 4 Proslava 40-letnice slovenskega kultumo-prosvetnega društva „Triglav“ v Karlovcu je utrdila tradicionalno prijateljstvo Karlovca z Novim mestom in nakazala nove smeri v sodelovanju na kulturnem področju slovenskih in hrvaških obkolpiih občin. Tisti, ki so se udeležili te pr(> slave, se bodo prav gotovo strinjali z ugotovitvijo, da se je v i^lovcu kar sama od sebe nakazala možnost za tesnejše stike s Slovenci, ki živijo v Zagrebu. Pri znati moramo, da smo življenje zagrebških Slovencev, zlasti pa njihovo kulturno dejavnost nin<> gi spoznali šele v „Zorin domu“ na jubileju „Triglava". Zagrebški Slqvenci, združeni v „Slovenskem domu", prav tako vneto gojijo slovensko besedo in slovensko kulturo kot Slovenci v Karlovcu. Že samo dejstvo, da imajo več pevskih zborov, od katerih smo dva lahko poslušali na proslavi „Triglava" v Karlovcu, dokazuje prijetno resnico, da slovenska pesem med Slovenci, ki živijo zunaj meja matične domovine, še dolgo ne bo utihnila. Kajpak je to le majhen izse-ček iz obširne dejavnosti slovenskih Zagrebčanov, ki pa jo, žal, še vse premalo poznamo. A doklej nam bodo naši lastni ljudje tujci? V letu 1970 so kulturni delavci iz slovenskih in hrvaških obkolpskih občin s številnimi srečanji zdaj, v tem zdaj v onem kraju dokazali, da ni niti občinskih niti republiških niti kakršnihkoli drugih meja, ki bi ovirale sporazumevanje in sodelovanje na kulturnem področju. Nedvomno pa bi bilo potrebno v prihodnje v ta krog vključiti tudi zagrebške Slovence, ki so med drugim že v Karlovcu izrazili željo po ponovnih takih srečanjih in gostovanjih. Z njihovo vključitvijo bi se krog obkolpskih kulturnih srečanj lahko samo obogatil. 1.1. Meje med območji? 4 4 4 4 4 4 Na Dolenjskem, v Beli krajini in ^odnjem Posavju so v minulem letu in še prej krepko razvili medobčinsko sodelovanje na kulturnem področju. Črnomaljska, metliška, novomeška in trebanjska občina so se na pobudo medobčinskega sveta ZK povezale pod okriljem novega medobčinskega sveta Zveze kultumo-prosvetnih organizacij. Na podoben način so se na kulturnem področju „sporazumele" tri spodnjeposavsKe občine; Brežice, Krško in Sevnica. Kočevje, Ribnica in tudi Grosuplje takih vezi še nimajo. Tako so se na Dolenjskem v širšem pomenu besede oblikovala tri kulturna območja: spodnjeposavsko, dolenjsko-belo-faanjsko in kočevsko-ribn^ko. Tako v Spodnjem Posavju kot v osrčju Dolenjske je bilo do zdaj slišati številne pripombe na to, kako nujno bi morali na kulturnem področju sodelovati in podobno, če že ne enotno nastopati vsi kulturni delavci od Brežic do Kočevja, ker je to navsezadnje ena pokrajina z bolj ali manj enakimi značilnostmi. Bodo te meje 'razpadle v letu 1971? Odveč je govoriti o dolgoletni tradiciji kulturne aktivnosti na Arti-škem gričku, kot ga je poimenoval Kkojni kulturnik Jakob Dernač. lo nadaljujejo sedaj mladi, ki so pred letom sklenili popestriti program z novimi oblikami. Tako so moškemu pevskemu zboru dodaU folklorno skupino, tamburaški orkester, recitat^jje in vokalni duet ter v številnih gostovanjih predstavili občinstvu dve slovenski pokrajini: (jorenjsko in Belo krajino. Pisani spored je stekel na domačem odru, na Senovem in v Leskovcu ter dvakrat v bratski občini Veliki Planini v Srbiji. Folklorna sku- Mali kulturni barometer z OBČNEGA ZBORA PD OTON ŽUPANČIČ V ARTIČAH Srečanje v Dernačev spomin? Zanimivi načrti — Javnosti t>odo predstavili etnografske posebnosti brežiške občine - ZANIMANJE ZA „PRVI KROG" - Dolenjski bralci so do zdaj pokupili že več izvodov romana „Prvi krog“, za katerega je dobil sovjetski pisatelj Solženicin Nobelovo nagrado za leto 1970. V novomeški knjigarni so nekaj izvodov prodali kot novoletno darilo. - PREMAJHEN OBISK - Razstavo mladega novomeškega slikarja Branka Suhyja v spodnji dvorani Dolenjske galerije je do zdaj obiskalo le nekaj deset obiskovalcev, če izvzamemo tiste ljubitelje likovne umetnosti, ki so se udeležUi otvoritve. Kajpak je obisk premajhen. Zlasti šolarji bi laliko pokazali kaj več zanimanja za Suhyjeve akvarele, pastele, risbe in olja. Razstava bo odprta do 15. januarja. - LADKO KOROŠEC GRE V POKOJ - Priljubljeni prvak ljubljanske Opere, basist Ladko Korošec, se je odločil, da bo stopil v pokoj. Ko je nedavno tega koncertiral v brusni-ški in škocjanski šoli, je dejal, da bo poslej lahko še večkrat obiskal Dolenjsko. Ta najjužnejši del slovenske republike je znani operni pevec prekrižaril po dolgem in počez, posnel s svojo filmsko kamero nekatere najlepše kotičke Dolenjske in Dolenjsko vzljubil. Upamo, da bomo priljubljenega pevca še mnogokrat slišali peti na Koncertih v Novem mestu in drugih krajih. - NAPOSLED PREMIERA -Amatersko gledališče v Novem mestu bo naposled le uprizorilo Kla-bundov ,,krog s kredo", katerega premiera je bila predvidena že v cle-cembru. Uprizoritev bo v okviru abonmajskih gledaliških prireditev na novomeškem odru v sezoni 1970/71. ,,Krog s kredo" bodo uprizorili namesto predvidene slovenske igre „Stroj" Crta Skodlarja. Kaj si želijo mladi Sevničani? — Kakšne so njihove možnosti? — Pavle Perc o novih načrtih Pavla Perca, ki ga Sevničani poznajo kot vodjo lokalne radijske postaje, je sevniška mladina konec decembra izbrala za svojega predsednika. — Kako boš zmogel opravljati dvojno delo? „Mislim, da se oboje med seboj dopolnjuje. Delo je povezano in upam, da mi ne bo delalo težav, posebno še, ker me oboje veseli." — Kot predsednik boš imel določene možnosti odločanja, pa tudi obveznosti in odgovornost. Kje boš začel? ,.Najprej se moramo v Sevnici otresti mrtvila, lahko bi rekel celo zaspanosti. Precej mladine je namreč še neosvešcene in jo zanima le ples in nič drugega." — Na kakšne oblike misliš s tem? „V mislih imam delavske * športne igre, za kar bomo morali navdušiti čimveč zaposlene mladine, različne sekcije Ljudske tehnike, ki ima med mladino velik odmev, in tabornike, saj bo precejšen del dela v prihodnjem obdobju posvečen tudi usposabljanju mladine v splošnem ljudskem odporu." — Kako pa je s klubsko dejavnostjo? „Vsi bi radi imeli disko klub in že precej časa se borimo za prostore na gradu, ki bi bili za to O D S S £ NAŠ NAGRADNI NATEČAJ »Tistega lanskega dne...« najbolj primerni. Pogovarjali smo se že tudi o programu v klubu. Večina mladih je bila mnenja, naj bi to ne bil samo prostor za poslušanje plošč, ampak tudi za zdravo razmišljanje. Nas mlade muči veliko vprašanj, o katerih se želimo pogovarjati s svojimi vrstniki in jih tudi skušati reševati. Ne govorim kot predsednik, ampak kot mlad človek, in ne strinjam se z mnenji nekaterih ljudi, ki na nas mlade gledajo zviška in menijo, da sami nismo ničesar sposobni narediti. Morda smo tudi mi deloma krivi za taka mnenja, zato se moramo potruditi, da jih ovržemo." A. V. • I • 8 • : • : I S TEKMOVANJA »SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO« B(ko je bil junak večera Božo Zakrajšek je v radijskem tekmovanju največ pripomogel, da so v poznavanju Črne gore mladinci Iz Ponikev premagali Slovensko Bistrico ■ ! Včasih se sprašujemo, kje je mladina, kaj dela, kaj jo zanima. Kdor se je udeležil javne radijske oddaje „Spoznavajmo svet in domovinp‘\ si je lahko poiskal odgovor na to vprašanje. Mladino zanima življenje, glasba, tekmovanje, zabava. V tem ni ničesar slabega, če je njihova prireditev dobro organizirana, kvalitetna, če neprisiljeno vzgaja in uči. Za vse, ki so 26, decembra hoteli v kino dvorani v Trebnjem videti, kako se bodo člani mladinskega aktiva iz Ponikev spoprijeli z mladinci iz Slovenske Bistrice, skorajda ni bilo prostora. Ponikovčanom, ki jih je gromko spodbujala skoraj vsa dvorana, sprva ni šlo. Slabo so se izkazali v poznavanju zemljepisa, povsem drugače pa je bilo, ko je prišla na vrsto zgodovina Črne gore. Student Božo Zakrajšek je z natančnimi odgovori prinesel Ponikvam dragocenih 25 točk, sebi pa še 1000 dinarjev nagrade. Ko je kasneje dobro ^odgovarjal še o črnogorskem športu, je postal pravi junak večera, saj je največ pripomogel, da so Ponikve premagale Slovensko Bistrico. Tako so se uvrstile v nadaljnje tekmovanje, v katerem se bodo morale srečati še s tremi tekmovalnimi skupinami. M. L. Mlade bralce našega tednika vabimo, da preizkusijo svoje pisateljske, pesni- • ške in druge sposobnosti v nagradnem natečaju, ki ga s tem razpisujemo. Vabimo vas, da nam zanimivo opišete dogodek iz lanskega leta, ki vam je iz kakršnihkoli razlogov ostal najbolj v spominu ali pa ga še dolgo ne boste pozabili. Pobrskajte po spominu, poiščite način, kako bi to preprosto, po domače napisali in zanimivo povedali. Napišite nam največ 40 tipkanih vrstic (ali 480 do 500 besed, če boste pisali z roko), dajte sestavku naslov in pripišite spodaj svoj točni naslov, starost in poldie. Če hodite v šolo, ^ omenite tudj njen naslov in razred. Vse to nam pošljite naj-f kasneje do 31. januarja 1971. Deset najzanimivejših sestavkov bomo nagradili: pripravili smo tri denarne ♦ nagrade (500, 400 in 300 din) in 7 lepih, dragocenih knjižnih daril naših najbolj znanih založb. Prvih 10 najbolje napisanih zgodb bomo zanesljivo takoj tiskali, med drugimi podanimi zgodbami' i pa bomo izbrali Še nekaj za- j nimivih; za vse objavljene sestavke bodo pisci dobilf honorar. Deset tednov (ali pa' še nekaj dlje) bo tekla na strani OGLEDALO MLADIH naša nova rubrika „Tistega lanskega dne .. Pohitite s pisanjem — veselimo se vaših prispevkov in z veseljem jih bomo objavili! UREDNIŠTVO DL pina se je posebej predstavila na raznih drugih prireditvah, tako na srečanjih izseljencev v Samoboru in Cateških Toplicah. Vse to in še marsikaj drugega je bilo mogoče zaslediti iz poročila predsednika društva Darka Jelčiča ter vodij sekcij, ki so bili do svojega dela izredno kritični. Kljub temu menimo, da so dobro izrabili kratko sezono, saj sc pri delu srečujejo povečini kmetovalci, delavci in uslužbenci in je zato vaje težko uskladiti s prostim časom. Čeprav je tako, so si za bodoče delo pripravili n;ičrt, ki naj prikaže rast kvalitete, teži pa seveda tiidi za novostmi. V tej sezoni bodo še nekajkrat gostovali z že'znanim programom, do svojega kulturnega tedna v aprilu pa bodo naštudirali novega. Predstavili bodo etnografske posebnosti brežiške občine. V dolgoročnem načrtu pa že sedaj snujejo spored, ki bi v besedi, sliki, pesmi, plesu in glasbi znova predstavil dve slovenski pokrajini. Prizadevni Artičani bodo iskali tudi stike s turističnimi delavci in sindikalnimi organizacijami za nastope, radi bi navezali stike s katerim od prosvetnih društev na Koroškem, povečali število članstva ter predlagali občinskemu svetu ZKI’0 vsakoletna srečanja v spomin domačina Jakoba Dernača. Prepričani smo, da bodo tudi v prihodnje dosegali podobne uspehe, da bodo iskali vedno nove možnosti in da bodo dosledni pri snovanju na zastavljeni poti. Vsak dvom o rasti kulturnega ljubiteljstva v Artičah je tudi zaradi tega odveč. V. podgorSi:k Katera vas bo najboljša ? Republiška konferenca ZMS bo letos organizirala tekmovanje, v katerem se bo pomerila in pokazala, kaj zmore tudi vaška mladina. Z razpisom tekmovanja za najboljši aktiv ZMS na vasi želi RK ZMS spodbuditi zanimanje za vsestranske dejavnosti in izobraževanje vaške mladine. Vaškim aktivom, ki so se vključili v tekmovanje, bo za izobraževanje na razpolago „Osnovni izobraževalni program za mladino, ki deluje v aktivih ZM na vasi". Program sta izdelala RK ZMS in Zveza delavskih univerz Slovenije. Posamezni aktivi bodo iz tega programa izbrali teme, ' ki bodo za večino mladih najbolj zanimive, v mesečnih poročilih pa bodo o svojem delu obveščali RK ZMS. Najboljši aktiv bo izbran na osnovi teh poročil. Tekmovanje bo .trajalo od 1. januarja do 1. decembra 1971. Mladi na vasi, sedaj se lahko izkažete! Prihodnjič spet »NAJ TOPLOT« Dragi bralci, obveščamo vas, da bomo v prihodnji številki spet začeli objavljati kupon, s katerim boste glasovali za najbolj poslušano ploščo tedna. V prejšnji številki smo objavili izid zadnjega žrebanja napajencev s ploščami, nismo pa objavili kupona, kot smo najavili. To pa zato, ker smo lansko serijo kuponov zaključili v lanskem letu, letošnjo pa bomo pričeli v naslednji številki lista spet s številkami od ena naprej. Prav tako vas obveščamo, da kupona ne bomo mogli objavljati, v primerih, kadar bo list izšel v skrčenem obsegu in bo ogledalo mladine obsegalo le polovoco strani. Želimo, da tudi letos ostanete naši zvesti sodelavci! Novomeški srednješolci, ki stanujejo v Dija^em domu Majde Sile v Šmihelu pri Novem mestu, so na novoletm prireditvi v soboto, 26. decembra, pripravili zabavni program, ki je bil posebno doživetje. Na sliki: c^lomek iz zabavnega skeča. (Foto: S. Dokl) DOLENJSKI LIST POTA HUDA NESREČA PRI BREZNIKU Avto do smrti zbil pismonošo Avtomobilist Grahek Je zaradi goste megle prepozno zagledal na cesti Alberta Bahorja zadnji hip umaknil z vozilom. Žal pa je bilo vse to prepozno, ker je avtomobil medtem Bahorja že podrl. Nesreča je poleg pokojnikovih - NOVOLETNI POŽAR - Na Novega leta dan je v Želebeju pri Metliki zgorela s slamo krita in pol zidana, pol lesena hiša Martina Vuk-Sniča. Škode je za 30.000 din, lastnik pa je imel hišo zavarovano za 15.000 din. Ogenj je verjetno izbruhnil zaradi kratkega stika na električni napeljavi - TAT ODNESEL LUC - V noči na 3 L december je tat odnesel luč z osebnega avtomobila Stanislava Puglja iz Stranske vasi št. 4. Pugelj je imel vozilo pred hišo. - OKRADEN NA SILVESTROVO - Jože Ravbar iz Dolnjih Kamene je 1. januarja zjutraj ugotovil, da je na Silvestrovo neznanec vdrl v njegovo garažo in ukradel iz osebnega avtomobila za 250 din raznih ključev. - VLOMILEC NA LETALiSCU - V noči na 3L december je neznani tat vlomil v bife na letališču'v Prečni. Na vhodnih vratih je razbil šipe in se splazil v notranjost. Ukradel je za 720 din živil, pijač in cigaret Očitno je iskal tudi denar, vendar ga ni našel. - SPET VLOM NA BREGU -Na Bregu pri Sevnici, kjer je bila tamkajšnja trgovina že večkrat okradena, je bil nekaj časa mir. Po 20. decembru pa so neznanci to osamljeno trgovino spet obiskali in naredili za 1.200 din škode. Do zdaj so vlamljali pobegli gojenci iz vzgojno-poboljševalnega doma v Radečah. TUdi na cesti smo ljudje... 28. decembra sem prečkal cesto na kandijskem križišču v Novem mestu. Ni treba posebej razlagati, da hoja po visoki sneženi kaši ni lahka: za vsak korak naprej narediš dva nazaj. Pazil sem, da ni bilo avtomobila v Mižini. Ko pa sem naredil šest, sedem korakov, je izza ovinka za hotelom rKandija pridivjal opel nemške registracije. Da je divjal, lahko trdim, saj je vozil vsaj 60 na uro, ker pa tudi sam vozim, vem, da je za varno vožnjo na taki cesti primerno peljati največ štirideset,^ Voznik, očitno naš človek, novoletni dopustnik iz Nemčije, pač ni mogel veliko storiti, ko me je zagledal nekaj metrov pred seboj na prehodu za pešce. Zavirati seveda ni smel, zato se je odločil, da mi prečka smer v loku. Vozilo ga ni povsem ubogalo in je letelo naravnost proti meni. Sunkovito sem se pognal nazaj, pa mije spodrsnilo in sem telebnil z nogami naprej. Zadnje kolo je šlo komaj za pedenj od mojih stopal. Opel je zavil na most, ne da bi se voznik zmenil zame. Vstal sem in ugotovil, da lahko hodim. Zdaj sprašujem po mestu, če je kdo videl ali če pozna tega „obzirnega" voznika. Rad bi mu sporočil, da me jii povozil. I. Z. 29. decembra zvečer je tragično izgubil življenje 54-letni Albert Bahor iz Kvasice, pismonoša dragatu-ške pošte. Ko je okoli 20. ure pešačil po levi strani ceste proti Dragatu-šu, ga je pri Brezniku z osebnim avtomobilom zbil Anton Grahek iz Otovca, ki se je pripeljal nasproti. Bahor je za hudimi poškodbami umrl na kraju samem. V času, ko je prišlo do tragičnega dogodka, je nad cesto visela gosta megla in zmanjševala vidljivost. Zato je tudi Grahek, ki je vozil s laatkimi lučmi, prepozno zagledal pešca pred seboj. Trčenju seje poskusil izogniti z zaviranjem in tudi tako, da se je svojcev globoko prizadela tudi kolektiv dragatuške pošte, saj je bil Ba-hor znan kot dober pismonoša. - ZASTOJI ZARADI SNEGA -Zaradi snežnih zametov med novoletnimi prazniki so bili na avtomobilski cesti večji zastoji v prometu. Težja vozila «o izločali iz kolon. Zaradi globokega snega so bile tudi druge ceste na Dolenjskem težko prevozne. S S 0 J 4 s s 0 s 4 J j s % Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Preteklih 14 dni so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Alojz Avbar, uslužbenec iz Bršlina; Franc Seničar, član Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Aleksander Zupan, Franc Sašek, člana IMV Novo mesto; Ivan Kocjančič, Danica Hrastar, Draga Kajtasovič, Jožica Slak, Zlata Arabadžič, Stanko Anžlovar, Vera Grabnar, Janez Počrvina, Marija Jaklič, Drago Novak in Dragoslav Vasič, člani Novo-teksa. Novo mesto; Mirko Stopar, Anton Ivec, Ladislav Martinčič, Marija Nemanič, Jože Kočevar, Anica Stefanič, Niko Reba, Jurij Bučar, Katica Mužar, Olga Zoran, Anton Kočevar, Jože Judnič, Bariča Bučar, Martina Gršič, Ivan Kukman in Jože Dumešič, člani No-voteksa, Metlika; Marta Klemenčič, Štefka Prosenik, Ana Irt, Peter Vukič, Sonja Bajuk in Ana Starešinič, člani Kometa, Metlika; Anton Rus, član Gradbenega obrtnega podjetja. Novo mesto; Slavka'Božič, gospodinja iz Črnomlja; Marija Sajevic in Ana Drganc, gospodinji iz Cešče vasi; Anton Crnugelj, Anton Kozjan in Jože Leščinec, kmetje iz Božakovega; Anton Nemanič, delavec iz Želebeja; Marjeta Jožef, delavka z Vinjega vrha; Marija Nemanič, Albina Kambič, Martin Ple-sec, Lojzka Trstenjak, Martina Hočevar in Ivan Cigič, člani Beti, Metlika; Jožefa Vukšinič, gospodinja iz Božakovega; Martin Nemanič, delavec iz Želebeja; Anica Vukšinič, gospodinja iz Želebeja; Milan Kozjan, član kolektiva Mlekarna, Metlika; Janez Novak, član Dolenjke, Novo mesto. Jože Bratkovič, Alojz Kavšček, Martin Plantan, Jože Udovč, Jože Dragman, Jože Blažič, Franc Ljubi in Ivan Deželi; člani Novoteksa, Novo mesto; Jože Korasa, Alojz Bevc, Anton Petje, Stane Rozman in Franc Dragan, člani Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Albin Hrovat, član Pionirja, Novo mesto; Marjan Pureber in Rado Zupančič, člana UJV Novo mesto; Jože Goršin, Jože Petrič in Jože Videtič, člani IMV Novo mesto; Franc Hrovatič, Jože Pust, Jože Puš in Janez Fink, člani OMP Inštalater, Novo mesto; Ivan Drpn^ delavec iz Cešče vasi; Jože Smrke, član SGP Grosuplje, Kristina Skof, gospodinja in Črešnjevca; Martin Matkovič, kmet iz Giršičev; Amalija Sop-čič in Terezija Stampohar, gospodinji iz Gradca; Kristina Butala, gospodinja iz Dobravice; Ivan Dragovan, delavec iz Gornje Lokvice; Nikola Popovič, Martina Konda, Anica. Povrženič, Jožefa Kokalj; Ivan Skof, Francka Stepan, Martin Ogrin in Jože Dragovan, člani IMV Suhor; Martin Težak, kmet s Suhorja; Stanko Dragovan, kmet iz Gornje Lokvice. OGENJ OGROZIL PESNIKOV DOM Dve liiši sta goreli V Novem mestu Je požar izbruhnil v hiši, kjer stanuje pesnik Severin ^ali, na Kamni gori pa Je pogorel dom trebanjskega miličnika V nedeljo, 27. decembra okoli pol štirih, je močno prasketanje ognja zbudilo stanovalce' v hiiši novomeškega gostilničarja Franca Pera ob Cesti komandanta Staneta. Videli so, da gori podstrešje in ostrešje nad stanovanjem pesnika Severina Šalija. Takoj so obvestili miličnike in poklicali na pomoč de- - RUHNA VAS: 25 TON SLADKORJA NA TLA - 30. decembra je z avtomobilske ceste pri Ruhni vasi zaneslo tovornjak, s katerim je Jože Narat peljal 25 ton sladkorja proti Ljubljani. Tovornjak se je prevrnil in stresel vreče s sladkorjem. Gmotno škodo so ocenili na 40.000 din. - SMEDNIK: TOVORNJAK V CISTERNO - 30. decembra je Fe-ručo E)ekovič z Reke pri Smedniku ustavil tovornjak s cisterno za nekim osebnim avtom, ki se mu je pokvaril motor. Za njim je Jože Gašparac iz Sel pri Qrosupljem pripeljal tovornjak in treščil v cisterno. Gašparac je bil huje ranjen in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode je bilo za 10.000 din. - CEROVEC: S FICKOM V drevo - V Velikem Cerovcu je 30. decembra zaneslo s ceste fička, s katerim se je iz Metlike vračal domov Novomeščan Jože Potočar. Vozilo je zadelo v drevo in se prevrnilo. Vozniku na srečo ni bilo kaj huj- - DRAMA: S KADETOM V Plug - 29. decembra se je Breži-čan Mihael Jeršič peljal s kadetom proti Šentjerneju, nri Drami je zadel plug, s katerim je Anton Šiška oral sneg. Škode je bUo za 4500 din. - NOVO MESTO: TRCENJE NA MOSTU - Na kandijskem mostu v Novem mestu sta 28. decembra trčila z osebnima avtomobiloma Jože Šuštaršič iz Smolenje vasi in Franc Vrbovšek iz Mokronoga. Šuštaršiča je na zasneženem cestišču zaneslo. Gmotno škodo so ocenili na 4500 din. - BUDNA VAS: TRCENJE NA KLANCU - Na klancu v Budni vasi sta se 26. decembra zaletela z osebnima avtomobiloma Mihael Jazbec in Janez Bregar, oba iz Hrušice. Škode je bilo za 4500 din. - PODGRACENO: ZANESLO JO JE V TOVORNJAK - Pred kratkim je Marija Plajkovič iz Zagreba z osebnim avtomobilom na avtomobilski cesti pri Podgračenem zavirala za nekim vozilom, pa jo je zaneslo na levo stran v tovornjak, ki ga je naproti vozil Albin Pr^ iz Skopic. Voznica je bila ranjena in so jo odpeljali v brežiško bolnišnico. TRNJE: ZADEL KOLESARJA -V Trnju pri Brežicah je Andrej Horvatič iz Mihalovca z osebnim avtom zadel Stefana Stefančiča iz Skopic, ko se je s kolesom peljal proti Dobovi. Kolesar je padel in so ranje- nega odpeljali v brežiško bolnišnico. žumo ekipo poklicne gasilske enote iz Ločne. S takojšnjo pomočjo in trudom se je posrečilo požar pogasiti. Škodo so ocenili na 25.000 din. Ogenj je znatno poškodoval zgornji del Perove hiše, poleg tega pa uničil več premičnin in osebnih predmetov Šalijeve družine. Komisija je ugotovila, da se je ogenj razširil iz vedra s pepelom na podstrešnih stopnicah. 24. decembra ob štirih popoldne je ogenj izbruhnil v Wši trebanjskega miličnika Julija Glavana na Kamni gori. Zgorelo je podstrešje, požar pa je znatno poškodov^ tudi spodnje prostore. Škodo so ocenili na 25.000 din. Ugotovili so, da se je ogenj razširil od slabo napeljane dimne cevi. Niti Perova niti Glavanova hiša nista bili zavarovani, zato so posledice, ki jih je'povzročil požar, še hujše. Nesreče iz Posavja Od 29. do 31. decembra lani se je zgodilo na spodnjeposav-skih cestah šest večjih prometnih nesreč, ki so povzročile več kot 17.000 din gmotne škode. V Sevnici sta se z osebnim avtomobilom zaletela Franc Bauman in Marjan Gulič, v Sotel-skem Antonija Judež in Ivan Gomilšek, v Pijavškem voznik osebnega avtomobila Rado Jokič in tovornjak s Friderikom Šumejem, V Malencah Franc Černelč in Jože Jurišič, v Bo-štanju Anton Krnc in Franc Pe-rovšek ter v Pijavicah Majcen in Jože Lamovšek. Ranjenih ni bilo. NAŠ RAZGOVOR Delavsl(a olimpiada 71 tDelavska olimpiada« bo obogatila športni koledar na Dolenjskem — K sodelovanju so povabili športnike Iz desetih občin Delavske letne športne igre so v dolenjskih občinah v zadnjih letih doživele pravi preporod. Zanimanje in število tekmujočih sta zgovoren dokaz, da je v tej smeri treba iti le naprej. Prvi korak je bil narejen z zimskimi športnimi igrami zaposlenih, ki so se kljub težkim tekmovalnim pogojem kar lepo uveljavile, drugi pa v decembru, ko so odgovorni sindikalni delavci na posvetovanju v Metliki sprejeh sklep o organizaciji „Delavske olim-piade“ za območje Dolenjske, Bele krajine. Spodnjega Posavja in Kočevske. O tem zanimivem športnem tekmovanju, ki bo obogatilo športni koledar, je povedal predsednik ObSS Novo mesto ADOLF SuSTAR tole: „Na posvetovanju v Metliki smo se dogovorili, da organiziramo Delavsko olimpiado, na kateri bi sodelovale občinske reprezentance v naslednjih športnih panogah: mali nogomet, streljanje, šah, kegljanje, namizni tenis, plavanje in atletika. K sodelovanju bomo povabili tekmovalce iz občin Brežice, Črnomelj, Grosuplje, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. Razen malega nogometa, kjer bo uveden ligaški sistem tekmovanja, bodo vsa druga srečanja izvedena v obliki turnirjev. Predlog je, da bi vsaka občina prevzela določeno panogo, tako bodo v Krškem plavali, v Brežicah streljali, v Grosupljem kegljali itd. Da bi tekmovanje teklo čim- bolj organizirano, se bodo v kratkem sestali še predsedniki športnih komisij pri ObSS in izdelali podrobne propozije ter določili tekmovalni koledar. Stroške tekmovanj bodo krili občinski sindikalni sveti sami, razumljivo za svoje občinske reprezentance. Tekmovanje se bo točkovalo in bo najboljša ekipa v skupni uvrstitvi prejela pokal. Verjetno bodo tudi zmagovalci v posameznih panogah deležni priznanj." S. DOKL NOVO V ATLETSKEM TABORU Novomeščan! z novimi močmi Atletske vrste Novomeščanov bodo v tem letu okrepili znani atleti Zaletel, Penko in Slak Za novomeškimi atleti je spet uspešno tekmovalno leto. Novomeška atletika, ki je dala že veliko znanih imen v seznam slovenske „kraljice športa“,. v zadnjih letih spet doživlja lepe trenutke. Pod vodstvom trenerjev prof. Jožeta Glo-narja, Drage Mislej in Marjana Spi-larja raste mlad in borben atletski kolektiv, ki ga sestavljajo nadarjeni mladeniči in dekleta. V vseh lanskih preizkušnjah se je prizadevni kolektiv dobro postavil. Novomeščani so na najvažnejšem tekmovanju, atletskem kriteriju velikih slovenskih mest, jeseni v Ljubljani osvojili v moŠci konkurenci peto mesto, Novomeščanke pa šesto. Dekleta, ki so bile lani na tem tekmovanju nekoliko slabše, bodo na ponovnih kvalifikacijah gotovo dokazale, da sodijo med šest izbranih ekip v naši republiki. V posameznih konkurencah so Novomeščani veliko dosegli. Razumljivo, da so zaradi svoje neizkušenosti tu in tam plačevali ceho, vendar so v konkurenci mladih vedno bili med najboljšimi V svojih vrstah imajo celo državne prvake. Tako je nadarjeni Vojko Dragaš, najboljši mladinec - petero-bojec v Sloveniji in Jugoslaviji. Sledijo mu še drugi, omenimo naj Tatjano Gazvodo, Marjeto Pučko, Vesno Saje, Ivico Jakše in druge. Pozabiti ne smemo na prekaljenćga metalca kopja Marjana Spilarja, ki je še vedno med najboljšimi metalci v Jugoslaviji, dalje Kostjo Viranta, Marjana Hribernika, Marjana Somraka, Branka Suhyja, Francija Kristana, Cirila Koširja in Slavka Retlja. Razveseljivo je, da bodo letos vrste Novomeščanov okrepili nekdanji domači atleti, ki so sodelovali že v državni reprezentanci. Močna okrepitev bo Tine Zaletel, nekdanji državni reprezentant - sprinter, prof. Igor Penko, ki je še vedno med najboljšimi metalci krogle v Sloveniji in Zdravko Slak, ki bo nadaljeval kariero v domačem klubu. S takšno okrepljeno ekipo se bodo Novomeščani potegovali še za vige mesto v republiki. S. DOKL Namizni tenis igra mladili Namizni tenis igrajo na vseh večjih šolah na Dolenjskem — Mladi si želijo več tekmovanj Odkar so s polnimi pljuči zadihala šolska športna društva na Dolenjskem, opažamo hiter razvoj posameznih športnih panog, ki so prej nazadovale. Med take lahko štejemo Pionir Dušan Jevšek iz Novega mesta, je eden od mladih nadarjenih igralcev namiznega tenisa, Id bo s prizadevnostjo še veliko dosegel. rokomet, namizni tenis, šah in dru-ge. Tokrat spregovorimo o namiznem tenisu, ki ga igrajo že skoraj na vseh šolah. Da je tako, nam je pokazalo tudi pred dnevi odigrano občinsko* namiznoteniško prvenstvo v Novem mestu, kjer so razen redkih starejših igralcev nastopali sami pionirji. Mladi so igrah s takšnim elanom in ža-rorttj^da so nas vsi brez izjeme navdušili. Med tekmujočimi so bih tudi cicibani; nekateri so bili takšne rasti, da so komaj videli na mizo, belo žogico pa so zadevali, kot bi jim prirasla na loparček. Takšnih tekmovanj bi moralo biti več. Morda ne bi bilo slabo, če bi ustanovili tudi občinsko ligo. Mladi si želijo srečanj, to pa bo tudi vodilo k napredku. Resda so se delavske športne igre razveseljivo razvile, vendar morajo v delovnih organizacijah tu in tam za nastopanje na tekmovanjih prositi posamezne tekmovalce, da nasto-pijo. Prepričani smo, da bo čez ne-kkj let precej bolje, mladih tekmovalcev bo dovolj, zato ne bo treba prosjačiti posameznih „zvezd“. Takšne turnirje, kot je bil pred dnevi v Novem mestu, bi morale podpreti tudi delovne organizacije m organizacije, ki delajo z mladino. Žal pa razen nekaterih prizadevnih Posameznikov iz namiznoteniškega iuba Novo mesto in spremljevalcev s posameznih šol nismo opazili nikogar. Manjka nam prikupnih oblik, da bi se mladi združevali, kadar pa se dobijo, jih skoraj pustimo same, da sc po svoje zabavajo! S. DOKL ŠENTJERNEJ - V nedeljo, 10. januaija, bodo ob 10. uri meddru-števene tekme v smučarskih skokih na 20-metrski skakalnici v Šentjerneju za vse kategorije. m '"s ^ NOVO MESTO - V počastitev dneva JLA je bil odigran tradicionalni šahovski dvoboj na 15 deskah med pripadniki novomeške garnizije in člani šahovskega kluba. Zmagali so šahisti Novega mesta z 9,5:5,5 in tako že tre^ič osvojili prehodni pokal komandanta novomeške garnizije Jožeta Nagodeta. Rezultati: Penko - Gre^rič 1:0, Škerlj - Jankovič 1:0, sporar - Nestarović remi, Udir - Durković 1:0, Istenič - Šušnjar 0:1, Bjelanovič - Sevo 0:1, Tisu - Džolović 1:0, Milić -Pesić 1:0, Ilc - Stojkovič 1:0, Ko-melj - Peič 1:0, Poredoš - Josifov 1:0, Ihicelj - Tasič 0:1, Poljanšek -Djudović 0:1, Spendal - Vučkovič 0:1 in Kitanovič - Apostolovski 1:0. (J. U.) Črnomelj - v prijateljskem odbojkarskem srečanju so študenti brez težav s 3:0 (15:8, 15:8, 15:8) premagali gimnazijce. (A. L.) KRMELJ - Novoletnega hitropoteznega šahovskega turnirja se je udeležilo 12 tekmovalcev iz Krmelja in Sevnice. Vrstni red je bil naslednji: Prosenik 9,5, Markovič, Sribar ^ Blas 7,5, Debelak 6,5, Sibilja, Zvar 6 itd. Rezultati tega turnirja se štejejo za šahovsko prvenstvo v letu \91\, ki ga organizira Svoboda v Krmelju. Igrajo vsako prvo soboto v mesecu od 16. ure dalje v sejni dvorani Metalne. (B. D.) NOVO MESTO - Na rednem mesečnem hitropoteznem šahovskem turnirju sta si med 10 udeleženci prvo mesto razdelila Marko Picek in Bojan Jerančič s 7 točkami, tretji je bil Milič, četrti Bjelanovič, peti Sč^ itd. (J. U.) CRMOSNJICE - Prva letošnja večja smučarska prireditev bo 17. januaija, ko bo v dolenjskem smučarskem središču meddruštveni veleslalom za cicibane in cicibanke, ki bo veljal za kategorizacyo. Pričetek tekmovanja je ob>10. uri. (M. H.) NOVO MESTO - V tem mesecu bodo kvalifikacije za vstop v republiško kegljaško ligo v disciplini 8 X 200 lučajev, na katerih bo sodelovala tudi ekipa Novega mesta, ki je združila vse najboljše kegljače novomeških klubov. Ekipo bodo sestav-Ijah: Rožič, Turk, Rodič, Jarc, D. Bratož, Kriišič, S. Dravinec, Mrzlak, Fabjan, Židanek, Barbič, Petje, Karpljuk in R. Romih. (J. M.) KRSKO - Prejšnji teden je bil odigran kegljaški dvoboj med ekipo Novega mesta in Krškega. Zmagali so Novomeščani s 6630:6250. Najboljša v gostujoči ekipi sta bila Kru-šič (852) in Mrzlak (847) ter pri domačih Ivan Vanič, ki je podrl 825 kegljev. Povratni dvoboj bo to soboto na avtomatskem kegljišču v Resi. (J. M.) NOVO MESTO - Dolenjskim kegljačem se v tem mesecu obeta več zanimivih prireditev. Tako bo teklo v teh dneh tekmovanje v dolenjski kegljaški ligi v disciplini 6 X 200 lučajev. V Krškem bo odprto prvenstvo mesta v disciplini 1 X 200 lučajev in občinsko prvenstvo v borbenili igrah. (J. M.) KRMELJ - Na pobudo Zdenka Rabzelja, člana predsedstva aktiva-ZMS, se je pričel začetniški tečaj GOA, katerega se udeležuje 8 ljubiteljev te igre. Po končanem tečaju bodo ustanovili tudi GO klub, ki bo prvi v sevniški občini. (B. D.) Črnomelj - občinski komite ZMS Črnomelj in garnizija JLA sta v počastitev dneva armade organizirala tekmovanje črnomeljskih mladincev v petih disciplini. Rezultati: mali nogomet - 1. Bela krajina, 2. Bela krajina - mladinci, 3. Cosmos, 4. JLA; košarka — 1. PKS, 2. gimnazija, 3. JLA; odbojka - 1. gimnazija, 2. IMV - obrat Črnomelj, 3. JLA; kegljanje - 1. PKS; streljanje - 1. PKS. Tri najboljše ekipe v 'vsaki disciplini so prejele diplome. Zmagovalec v malem nogometu pa je prejel tudi lep prehodni pokal. (A. L.) Črmošnjice vabijo! Smučarsko društvo Rog iz Novega mesta in ObZTK 'Novo mesto organizirata smučarske tečaje za mladino in odrasle v dolenjskem smučarskem središču v Crmoš-njicah v času od 21. do 26. januaija. Prijave za 6-dnevne tečaje sprejemajo pri ObZTK Novo mesto (tel. 21-476). Cena tečaja s prevozi vred znaša za mladino 100 din, za starejše pa 160 din. Organizator se obvezuje, da v primeru neprimernih snežnih razmer tečajnikom denar vrne. Prijave sprejemajo do 18. januarja 1971. Vse podrobne informacije lahko dobite pri ObZTK. SD Rog in ObZTK Novo mesto Portret tega tedna »Ne morem povedati, kako sem vesel!« Ko je zastopnik občinskega odbora RK Dušan Gerdenc stisnil roko ter izročil Ivanu Selaku iz Šmarjeških Toplic novoletno darilo Rdečega križa, so Ivanu privrele solze v oči „Pa so se me le spomnili! Niso me pozabili! Kako je to lepo/‘ je med solzami govoril bolj sam zase kot za druge. ,Ne veste, kaj človeku pomeni zavest, da nekdo misli tudi nanj Posebno ob takih dneh!" Ivan Selak, nekdanji občinski odbornik in trden kmet, je eden izmed mnogih socialno šibkih, ostarelih in invalidov, ki se jih je v dneh pred novim letom z voščili in lepimi darili spomnil občinski odbor RK. Ivan je že 10 let invalid. Odkar je zbolel za paralizo, so mu najbolj pogosta družba časopisi in knjige. To je njegpvo okno v svet, zato je vsakega obiska še posebno vesel. Kljub svoji nesreči se Ivan ni prepustil žalosti in črnim mislim. „Težko mi je, tega mi ni treba posebej pripovedo-vati,“ pravL „Vendar zato ne smem drugim okrog sebe še bolj greniti življenja. Ko sem se letos udeležil Sončnega vlaka, kar mi je ^di omogočil RK, sem vid^ še večje reveže, kot sem sam, ker se niso znali obvladati. Človek mora ostati človek, pa naj bo zdrav ali bolan.“ Ivan Selak je bil, preden ga je doletela bolezen, osem let občinski odbornik. „Takrat smo živeli še pri Otočcu. Vse je bilo na meni, ‘‘ pripoveduje Ivan. „Ohcet, porod, bolniki, vojaki, za vse sem rad poskrbel, če sem le mogel Sedaj ne morem... To je najhuje. V začetku decembra sem preko Centra za socialno delo dobil nov invalidski voziček Komaj čakam, da bo spet toplo in bom šel lahko malo ven. “ Na koncu pa je dejal: „Jaz ne morem nikamor, zato pa vi povejte, da vsem iz srca žetim srečno novo leto. Ne morem povedati, kako sem vesel, ker me niso pozabili!"' A. VITKOVIC Pomagajmo Jelhi! O Jelki smo pisali v naši novoletni številki 2o. decembra lani Predstavili smo življenje Jelke Lavrič iz Žabje vasi pri Novem mestu, ki že 17 let hira v krempljih skrivnostne bolezni. Ni se se posušilo tiskarsko črnilo zadnje številke Dolenjskega lista, ko nam je tov. Danja Bajc iz Novega mesta že prineda pismo, v katerem se spominja, da sta nekoč bili z Jelko Lavrič sošolki v novomeški gimnaziji. ,Razšli smo se vsak na svojo stran in od tedaj je minilo že dokaj let Nikoli si nisem mislila, da bi bfl kdo izmed nas tako zelo nesrečen, kot sem zdaj brala o Jelki. Ta vest me je zelo prizadela .. je pisala tov. Bajčeva v svojem pismu, ki mu je priložila 100 dinarjev, če bomo morda začeli akcijo za zbiranje prispevkov, ki bi omogočili u^^ejfe zdravljenje nesrečni Jelki. Dan zatem je tovariš Janez Zupančič iz Žabje vas- poslal našemu uredništvu 50 din za Jelko. Ko smo v ponedeljek zjutraj razmišljali, na kakšen način bi povabili naše bralce in naročnike k sodelovanju, da bi Jelki Lavrič omogočili zdravljenje, nas je obiskala Jelkina mama. Zahvalila se je za članek v zadnjem Dolenjcem listu, hkrati pa je vsa vesela pokazala kuverto in novoletno presenečenje, ki so ^ njeni hčerki pripravili vaščani Rumanje vasi pri Novem mestu. Tu je Jelka živela z mamo še pred zadnjo vojno, zdaj pa je prav iz te. vasi dobila pismo naslednje vsebine: , J e 1 k a! Ob vstopu v novo leto ti želijo vaščani Rumanje vasi obilo dobre volje in izpolnitev največje želje: naj se ti prične povraćati toliko zaželeno zdravje! Prilagamo skromno pomoč za pripravo pogojev ...“ Anica Jaklič, rojena Boštjan, je z možem pri 48 vaščanih zbrala nič manj kot 100.000 starih dinarjev za Jelkino zdravljenje! „Vsi smo jokali, ko nas je v nedeljo obiskala Anica, nekdanja Jelkina vrstnica. Poglejte, kaj sem dobila danes: Mila Lah iz Volčičeve ul. v Novem mestu je poslala Jelki z denarno nakaznico 5.000 starih dinarjev.. je pripovedovala Jelkina mama v našem uredništvu spet s skoraj solzninu očmi. Tako smo hkrati v uredništvu in na domovih nekaterih naših bralcev mislili na isto vprašanje: kako pomagati nesrečni Jella? Odgovor je na dlani: z zbiralno akcijo, da bi ji omogočili zdravljenje v Nemčiji, kjer so ozdravili že več tisoč bolnikov s podobno boleznijo. Upanje je, da bi ji zdravje lahko izboljšal ali celo vrnili, za to pa je potreben denar. Mesec dni zdravljenja v nemškem zdravilišču stane okrog 8.000 din. Tudi potovanje tja in nazaj bo precej stalo, zato se obračamo na naše dobre naročnike in bralce, da bi pomagali zbrati potreben denar za Jelkino zdravljenje. £>enar za Jelko lahko prinesete osebno v upravo našega lista (Glavni trg 3), lahko pa ga tudi nakažete naši upravi bodisi z denarno nakaznico ali z navadno položnico (Dolenjski list, Nov.o mesto — št. žiro računa: 521-8-9). V zadnjih dveh primerih pri vseh nakazilih razločno pripišite „Za Jelko“. Prvih 120.000 S-din smo včeraj že vložili v novo hranilno knjižico Jelke Lavrič pri DBH v Novem mestu. Vsak teden bomo vlagali v knjižico vse, kar nam boste, dragi naročniki in bralci domačega lista, poslali za Jelko. Prepričani smo, da bolni in žalostni Jelki lahko omogočimo zdravljenje in ji s tem vrnemo upanje v ljudi in v življenje. Za vsak, tudi najmanjši prispevek se vsem darovalcem v imenu družine Lavrič že vnaprej toplo zahvaljujemo! DOLENJSKI LIST Ko breg in vinograd počivata pod zimsko odejo, prihajajo iz vse države poročila o prometnih zastojih, težkih nesrečah in dnig& ujm^-Zima in njene lepote so navzlic sodobni tehniki in znanju še vedno skoraj nepremostljiva ovira za promet in zveze ter toliko hujša nadloga, kadar se sprevržejo v katastrofalne poplave, plazove in snežne vihaije z zameti. Vsem „sezonskun radostim** na>Wjub, gotovo ni nikogar, ki ne bi te^o čakal nove pomladi. (Foto: M. Moškon) •••••••••••••••••••••• • Knjige za nove naročnike ^ Med številne nove naročnike, ki smo jih pridobili v zadnjih dobrih ® dveh tednih, je žreb v torek opoldne razdelil 20 knjižnih daril. Po % pošti jih bodo dobili: _ Franc Benčin, Hrastje 7, Cerklje ob Krki; Marija Zalokar, Blanca 58; Leopold Mlakar, Primštal 6, Trebnje; Ivan Strgar, Volčje 6, p. mlje; Anica Koštomaj, tovarna Lisca, Sevnica; Stanko Ržen, Cirče Sromlje;________________________________ . 5, Kranj; Stane Kovač, Pekel 17, Šentjanž; Alojz Kuhar, 8 Muenchen, 45 Schleisseheimerstr. 383/28, Nemčqa; Marija Ferenčak, Dednja vas 59, p. Pišece; Fanika Božičnik, Koprivnica 21 pri Brestanici; Martin Fridl, Senovo 185; Franc Jakož, Hrastovnica 8, p. Mokronog; Stane Bizjak, Skovec 9, p. Velika Loka; Alojzija Zgonc, Zavinek 6, p. •---- ’ - Rajko 12, p. •••••••••••••••••••••• Škocjan pri Novem mestu; Rozi Vire, Vrhovo 1, p. Mirna peč; Rajko Hvala, Kolodvorska 9, Kočevje; Slavica Marinč, Dolenja Briga 12, p. Kočevska Reka; Julij Bebar, Tanča gora 10, p. Dragatuš; Ivan Slane, Berčiče 1, p. Metlika in Alojz Turk, Dol. Straža 89, p. Straža. 16. PRED KONCERTOM V KOČEVJU Razkošje elektronske glasbe januarja bo v šeškovem domu nastopila glasbena skupina harmonikarja Silva Mihelčiča Silvo Mihelčič je s svojo edinstveno harmoniko do zdaj prekrižaril dobršen kos slovenske zemlje. Gostoval je v številnih šolah, koncertiral samostojno in v skupinah. Njegovo glasbo so lahko že nekajkrat slišali tudi radijski poslušalci. Na koncertu v Šeškovem domu v Kočevju bo Mihelčič igral „prvo violino" v skupini, ki jo sestavljajo: on sam, kvartet „Zvonček“ in sestre Potočnik. Skupina, ki ima vaje redno, čeprav člani niso iz enega kraja in si vsakdanji kos kruha služijo na drug način, je naštudirala pisan spored, ki obsega klasična dela, narodno pesem in tudi sodobne melodije. „Pri-voščila“ si je kar majhno „razkole glasbe", zato so njeni nastopi in koncerti vedno zanimivi in privlačni. Obiskovalci kulturnih prireditev v Šeškovem domu gotovo ne bodo zamudili tega koncerta, ki bo poleg vsega obogatil glasbeno življenje v Kočevju. Sobotna prireditev je vabljiva in primerna tako za mladino kot za odrasle. SPLICA/ Dolenjske Novice Nesreča na trgu (Nesreča.) Pretečeni ponedeljek se je na trgu pripetil žalosten dogodek, o katerem smo dobili daljše poročilo, ki ga zaradi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti. Dopis obsoja enega gospoda, kateri bi kot župan moral znati, da se ne sme po trgu hitro voziti. Še bolj gre obžalovati, da kot zdravnik ni skočil hitro raz voz in pomagal nesrečni ženi, katero je povozil in precej poškodoval. Ženo so morali nesti v mestno hišo in potem še le iskati zdravnika. (V a v p e t) se išče, kateri se zamore izkazati z dobrimi spričevali. Natančneje se izve v Otoški grajščini. Pošta Št. Peter pri Novem Mestu. (Za grajščino na Strugi) išče se pridna kuharica, ki bi bila ob enem skrbna oskrbnica ter se z dobrimi spričevali izkaže. — Ponudbe naj se pošljejo z naslovom: Antonia pl. Fich-tenau, pošta Novo mesto. (600 veder vina), mej tem 3(X) veder izvrstnega blaga od leta 1890 je naprodaj. — Kje pove vredništvo „Dol. Novic“. (Ščurkolovke) ali pasti za kuhinjske gri-le loviti, izdeluje klepar ali špenglar Kaitna v Radečah ob Zidanem mostu. Pasti so iz ploščevine ali pleha in stane jedna 80 kr. — Vsaka boljši hiša si gotovo želi to nesnago iz hiše odpraviti in to se lahko in gotovo stori v kratkem času, če se nastavi v na sredi te pasti prirejeno majhno skledico malo strdi ali sladkoija. (Sanj e). A. Kaj se ti je nocoj sanjalo? B. Ali ne veš? Sanjalo se mi je, da sva se skupaj v lepi kočiji vozila, in se tudi zvm^a. Sedaj pa še prašaš, kaj se mi je sanjalo. (Siten gost.) Nekega dne pride v stanovanje neke gospe, njen dobri prijatelj, katerega pa ona ni kaj rada videla. Ona se hitro skrije za omaro in sicer tako, da so ji spodaj noge vun gledale — „Kje je tvoja mama, ljubo dete? “ praša ta nepriljubljen gost. - „Ona je šla vun“, odgovori mala lažnjivka. - „Tako! Le povej tvojej materi, kadar bodo šli vun, da naj nflcar nog doma ne ' pozabijo.** (Od nekod z Dolenjskega.) - Ni čudno, da Bog ne da blagoslova svojega, ker se največi prazniki navadno najgrše obhajajo. Pri nas so praznik — brezmadežnega spočetja delali mla-denči sramoto celi fari — sebi pa pogubo kopali. Med prvo in drugo službo božjo so pili žganje -domu grede pa govorili take, da jih krščanski jezik ne sme ponavljati: Povejte, bralci „Dol. Nov.“ — se li spodobi, ako mladenči grede od službe božje vriskajo in nespodobno prepevajo? kaj boste še le rekli, ako vam povem, da se jim dostikrat pridružijo še celo možje? ! (Pokopali) smo na božični dan obče spoštovano g. Josipino Skabeme, tukajšnjo posestnico, ki je umrla v 72. letu svoje dobe. Znamenito je to, da je na mrtvaškem listu kot sožalu-joča še njena mati, ki je doživela redko starost 94. let. Lep sprevod je kazal, koliko spoštovanja je rajnca gospa vživala. Naj v miru počiva. (Iz DOLENJSKIH NOVIC, l.januaija 1891) Načelnik brez marele Franc Lapajne, načelnik za gospodarstvo občinske skupščine Ribnica, je bil pred kratkim v gostilni v Bukovici ob marelo. Ko je za krajo dežnika zvedel sekretar ZK Danilo Mohar, je dejal, da je nekaj takega pričakoval Ker je občinska skupščina zmanjšala posamezne postavke proračunskih izdatkov za 3 odstotke, je bilo pričaka-, vati, da se bo neki prikrajšani uporabnik proračuna tako ali drugače maščeval Sla|> promet na sejmiiču v ponedeljek, 4. januarja, je bil novomeški sejem tako slabo obiskan, kot že zlepa ne. Vsega je bilo naprodaj 131 pujskov in 46 glav živine. Zaradi mraza in velikega snega tudi kupcev ni bilo dosti. Pokupili so 96 pujskov, ki so jih prodajali po 160 do 550 din, in 15 glav živine. Voli so šli v denar po 6,80 do 7.50 din kilogram, krave po 5 do 6,40 din in mlada živina po 6.50 do 7 din kilogram. - ... Gorjanci in Metropol sta šla pod eno streho zato, da bo ves denar v istem žepu: zaradi avtobusnih zamud morajo čakajoči tešiti žejo in jezo v bližnjem hotelu! - ... Vse glasneje poudarjajo, da Zveza komunistov ne sme zaostajati v družbenem dogajanju: novomeški partijski sekretar Boris Gabrič bo menda zaradi tega zamenjal fička z maxijem... - ... Zasebnim trgovcem v našem socializmu nismo preveč naklonjeni: še Fornezzijev časopisni Boutique v nedeljskem Delu je ljubljansko sodišče obsodilo na 40 starih tisočakov dodatnega davka... - ... V Labodovi televtij-ski reklami za novo srajco nekoga ustrelijo, ker je preveč vedel Jaz bi ustrelil tistega, ki je premalo vedel (o televizijski reklami, namreč!)... - ... Ugotavljam, da lahko univerzo zapremo, ker je Slovenija fakultetno izobražena: zdaj ni več seje brez akademske četrti - vsaj 15-minutne zamude! - ... Pravijo, da v dirki za denarjem in višjim standardom nimamo posluha za drobne radosti. Kdo to trdi? Kmetu Stanetu Novincu iz Prapreč pri Žužemberku so pa prav v novoletni noči ukradli prašička... - ... Vedno pravim, da ženske niso za avto — tega mnenja so bili tudi tisti, ki so porinili v prvem snegu „prinza** novinarke Rie Bačerjeve, čeprav je imel avto verige. Smola je bila le v tem, da so bile verige na prvih, pogon pa na zadnjih kolesih... FORMA VIVA „Ko človek ustvarja umetniško delo, se podaja v boj r naravo ne zaradi svojega telesnega, ampak zaradi svojega d\ihovnega obstoja," je zapisal C. Fiedler. In če M rekli: „Ko prireja Kostanjevka na KrkV dolenjske kulturne festivale, ne dek. tega v svojo slavo in čast, temveč v korist in za kulturno osveščanje širt še Dolenjske in vse Slovenije," b'. povedali s tem samo eno izmed reS' nic. Na sliki desno: kip JaponM Eisako Tanake „Japonski festival”. Forma viva, Kostanjevica, 1961 -* Podjede SLOVENIJALES iz Ljubljane, eden izmed lanskih pokrovite^. Ijev in mecenov kostanjeviških raz* stav, je izdalo ličen in dragoctn stenski koledar z 12 barvnimi repio* dukcijami del, ki so na stalni odprtlv razstavi sodobnega kiparstva v kof stanjeviškem grajskem vrtu. V koledarju je tudi ta čudovita plastika japonskega umetnika, ki smo ipred desetimi leti videli v „dolenjskih Benetkah". Foto: Marjan Moško« na Črnem kontinentu m m n i W-m 10. Kjer je nafta, tam tudi prepir! Počili so streli, sfrčale so granate — pa ne po Paradižnikovih! Vojaki so se u*®Wali med sabo. Naša potnika sta seve1CI - v novem motelu na lasnici pri Kočevju, kije bil odprt 21. decembra, so takoj začeli prirejati mladoporočenci ohceti oziroma poročna kosila. Prvima mladima paroma, ki sta svatovala v motelu „Jas-nica“ že 26. decembra, je kolektiv motela podaril košarici z raznovrstnimi darili. Prejeli so jih zakonci Zinka in Marjan Kurtal ter Minka in Marjan Sovič. VESELO SILVESTROVANJE je bilo na Jasnici, čeprav je v začetku muzika delala prevelike presledke. K razgibanemu vzdušju so pripomogla še razne nagradna žrebanja in šaljiva ter druga nagradna tekmovanja. DVE LEPOTICI „Jasnica 71“ sta bili izvoljeni na silvestrovanju. Volili so sicer eno, vendar sta dve dobili enako število glasov, zato so imeli na enem silvestrovanju kar dve lepotici, in sicer Neno Uranič ter Ano Novak, obe iz Kočevja. rila Vzgojndvarstveni zavod Kočevje s 1000 din za nakup igrač za cicibane, nadalje je dala zavodu 10-odstotni popust pri nakupu igrač; razen tega je podarila posebni šoli za 500’ din blaga, s katerim naj bi obdarovali socialno ogrožene otroke. V letu dni in treh mesecih, kolikor je NAMA v.Kočevju, je podarila samo Vzgojnovarstvene-mu zavodu Kočevje 4000 din. Vzgojnovarstvenemu zavodu, se pravi predšolskim otrokom, so pred novim letom nakazali darila še TRGOPROMET (200 din), Društvo prijateljev mladine (300 din), LIK (opremo za otroško igralnico). To opremo je dobil oddelek „Mojca“ v Stari cerkvi. „Mladinska knjiga“ iz Ljubljane je podarila osnovni šoli Podpreska 145 knjig, ki so vredne preko 1000 din. Temeljna izobraževalna skupnost, Stanovanjsko podjetje in nekatere druge delovne organizacije so se odpovedale pošiljanju novoletnih čestitk, prihranjeni denar pa so namenili za obdarovanje predšolskih, šolskih in socialno ogroženih otrok ter za razne druge človekoljubne namene. J. P. Kritizirali so delo KOMUNALE Med razpravo o predlogu finančnega načrta za prihodnje leto so člani sveta krajevne skupnosti Kočevje opozorili na slabo vzdrževanje občinskih cest In nereden odvoz smeti Člani sveta krajevne skupnosti Kočevje so na nedavni zadnji seji sprejeli predlog finančnega programa za leto 1971, ki predvideva 345.000 din dohodkov in izdatkov, medtem ko znaša letošnji okoli 264.000 din. Krajevna skupnost predvideva v tem letu 16.000 din lastnih dohodkov, ostalo pa naj bi dobila v obliki dotacij od občinske skupščine in cestnega sklada. Clani sveta so tudi ugotovili, da so bile občinske ceste lani zelo slabo vzdrževane. KOMUNALA,' s katero ima krajevna skupnost pogodbo o vzdrževanju makadamskih cest, je — kot je podčrtala razprava - dala na ceste komaj polovico pogodbene količine gramoza, čeprav smo bili tik pred zimo. KOMUNALA kljub pismenim opozorilom še vedno ne odvaža redno smeti. V lanskem finančnem programu je bilo za vzdrževanje cest 4. reda, pluženje cest in ulic ter za odvoz snega predvidenih 113.000 din, letos pa naj bi znašali ti izdatki predvidoma 153.000 din. Preden bo finančni program krajevne skupnosti dokončno sprejet, DROBNE IZ KOČEVJA BEETHOVNOV VECER je priredila 17. decembra v dvorani gimnazije glasbena šola Kočevje. Večer je bil posvečen 200-letnici rojstva tega vehkega umetnika. RINŽA JE LETOS PRViC ZAMRZNILA v noči od 19. na 20. december. Vendar led ni bil dovolj trden za drsanje in se je po nekaj dneh spet stopil. LEPA IN SONCNA JESEN nas je uspavala tako, da sta nas sneg in mraz iznenadila. Zasnežene pločnike so le redki osnažili. Ko plužijo cesto, % s ceste narinejo sneg na pločnike. Tudi oranje po mestu ni prav urejeno. Res ni mogoče splužiti vsega hkrati, vendar bi morali najprej urediti dohode do osnovne šole, da ne bi otroci hodili v celo. IZNENADNI DE2 IN ODJUGA sta tudi napravila svoje. Neočiščena kanalizacija ni mogla požirati vode. Brozge je bilo dovolj po vsem mestu. Tudi prehodi za pešce niso prekopani. Skratka: zelo majhna skrb za ulice. Očiščeni so samo nekateri pločniki, predvsem na glavnih ulicah, stranske ulice so pa take, kot bi bili na vasi. T^o stanje naj bi se pozimi več ne ponavljalo. ZA DEDKA MRAZA je bilo letos precej prireditev po raznih poletjih in v (Worani Doma Jožeta Seška. Otroci nekaterih zaposlenih so bili enkrat ali dvakrat obdarjeni. Otroci, ki so dobili razne igračke, so sklenili, da se bodo pritožili na „višji organ“ dedka Mraza, ker je bilo precej igrač pokvarjenih, nekatere -posebno plastične - pa zdržijo le nekaj dni. OD STAREGA LETA smo se poslavljali ponekod kar ves teden. Prireditve po gostinskih podjetjih za Silvestrov večer so bile dobro obi; skane, saj so bile že nekaj dni prej razprodane vse rezervacije, čeprav so se gibale cene med 8 do 15 starimi tisočaki. TUDI UPOKOJENCE JE PRESENETIL uradni dedek Mraz, saj so prejeli pokojnino že 27. decembra. Tudi lepa gesta Železniške direkcije o polovični vožnji po železnici jih je razveselila. Za kočevske upokojence je to bolj moralna podpora, ker zanje na progi Kočevje-Ljubljana osebni vlak sploh več ne vozi. KOČEVSKE NOUIGE RAZPRODAJA ČEVLJEV - Pred kratkim je bila v ribniški trgovini „Oblačila** mprodaja če^jev. Zaradi nizkih cen je bil naval tak, da so morali spuščati v trgovino kupce po skupinah, in šele ko so kupci ene skupine opravili, so jih spustili ven in nato nove v tigovino. Takega navala v tigovme ne pomnijo v Ribnici že okoli 20 let. (Foto: Drago Mohar) NOV VETER V STANOVANJSKI POLITIKI Rešitev: urejena družbena gradnja Zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Ribnica je 17. decembra razpravljal o izhodiščih za resolucijo o razvoju stanovarij-skega gospodarstva v republiki in seveda tudi v občini, o presežkih sredstev za subvencioniranje stanarin v občini ter o stanovanjskih potrebah v občini. bodo o njem razpravljali še pristojni sveti občinske skupščine, zbor občanov in občinska skupščina. Struge: hočejo zvezo Prebivalci Strug ugotavljajo, da so zveze s središčem občine, to je s Kočevjem, izredno neugodne. Po njihovem mnenju bi lahlco to vprašanje ugodno rešili. Prevoz preko Dobrepoljske doline in Velikih Lašč je drag in tudi zamudijo precej časa. Po njihovem predlogu bi kazalo organizirati občasne prevoze, ki bi jih opravljali zasebni prevozniki. Proti podražitvam Volilci v Osilnici v občini Kočevje so pri obravnavanju starih zahtev za nove podražitve ugotovili, da bi morali biti pristojni organi pri reševanju teh vprašanj bolj do^edni. Za tako doslednost se zavzemajo zato, ker ugotavljajo iz vsakodnevnih poročil, da kljub zamrznjenju cen prihajajo predlogi za podražitve. Opozorili so, da večje podražitve lahko ogrozijo življenjsko raven malih in ostarelih kmetov ter upokojencev. _§ Združevanje manjših? V prvem tromesečju letos bodo stanovanjske, komunalne in nekatere druge manjše delovne organizacije iz tega področja razpravljale o možnosti, da se združijo. Obravnavanje tega vprašanja ni novo, ker so že v preteklosti obstajale težnje, naj bi nastala iz manjših delovnih organizacij večja delovna organizacija, ki bi uspešno reševala številne probleme, s katerimi se srečujejo prebivalci kočevske občine. _j r'olavtomatska zveza Draga je pred kratkim končno le dobila polavtomatsko telefonsko centralo, ki so jo naročniki dolgo in nestrpno pričakovali. Na dragar-^em območju poslujejo štirje obrati raznih proizvodnih podjetij, krajevni urad ter trgovini v Podpre-ski in Dragi. Zdaj so naročniki zelo zadovoljni, saj dobijo telefonsko zvezo takoj, prej pa je bilo treba čakati nanjo včasih celo po več ur. Zdaj pričakujemo, da bo v kratkem dobila telefonsko zvezo tudi vas Trava, kar bi bilo za vaščane izrednega pomena. p. Stališča o stanovanjskem gospodarstvu so jasna in se bistveno ne razlikujejo od republiških. Izhajajo iz spoznanja, da je zaradi izdatnejše podpore zasebni stanovanjski gradnji v zadnjih letih prišlo do zastoja organizirane družbene gradnje stanovanj in da ni bflo mogoče urediti vrste stanovanjskih problemov za precej občanov, ki zaradi socialnih razmer sami ne zmorejo graditi. Prav zaradi tega je morda najprimernejša rešitev odločnejša organizirana družbena gradnja stanovanj. Gre predvsem za združevanje vseh za stanovanjsko ^adnjo namenjeiiih denarjev v občini. V občini je bilo že več poskusov združevanja stanovanjskih sredstev go^odarskih organizacij, vendar pr^tičnih rezultatov doslej ni bilo. Trenutno je v občini v m^ji 105 zasebnih stanovanjskih hiš in 25 stanovanj v stolpiču. K(> liko sredstev gospodarskih in drugih organizacij je vključenih v zasebno gradnjo, pove že podatek, da je med 105 graditelji kar 61 zaposlenih in gradijo tudi s krediti svojih kolektivov. V letih 1971—72 bo verjetno končanih vseh 105 hiš, vendar se bo tako sprostilo samo 24 stanovanj, od tega v prihodnjem letu 10 stanovanj. Delovne in druge organizacije pa so posredovale občinski skupščini naslednje želje po stanovanjih: gospodarske organizacije potrebujejo trenutno 44 družinskih in 10 samskih, šolstvo 14 družinskih in osem samskih, zdravstvo eno družinsko, postaja LM 2 družinski in eno samsko, SO Ribnica 16 družinskih in pet samskih, SAP Ljubljana tri družinska in ZB NOV šest družinskih stanovanj, skupno torej 86 družinskih in 24 samskih stanovanj. Pri tem niso upoštevane potrebe v prihodnosti, saj se pogosto dogaja, da je zaposlitev strokovnih delavcev nujno vezana na zagotovitev stanovanja. Ugotovimo lahko, da bo prihodnje leto v občini za 110 prosilcev na razpolago le okrog 30 stanovanj (vključno z družbenimi v stolpiču), kar je precejšnje nesorazmerje. Iz tega sledi, da se je zasebna stanovanjska gradnja resnično močno razmahnila, vendar je po drugi strani zastala družbena gradnja. Negativna podedica tega je, daje ostala še vedno vrsta nerešenih stanovanjskih problemov, potrebe pa niso manjše, pač pa celo večje. Nujno jc torej povečati organizirano družbeno gradnjo, poskrbeti za cenejši in hitrejši način gradnje, občani naj se še bolj vključujejo v stanovanjsko varčevanje, predvsem pa je nujno doseči Poplavljena Ribnica 30. decembra je odjuga talila sneg, razen tega pa je padal še dež. Ribniške ulice so bUe slabo očiščene in v gjavnem prehodne le v ribiških ^omjih. Tudi po pločnikih so bfle več centimetrov ^oboke luže, da so se ljudje le z velikimi napori prebijali po opravkih. Seveda je vsak imel mokro v čevljih. Parkimi {H*ostori niso bili izpluženi, razen tega so bili še poplavljeni. V Goriči vasi se je nabralo precej vode kar na glavni cesti Ribnica—Kočevje. Cestni delavci so hitro ukrepdi, ker bi sicer lahko prišlo do nesreče ali celo do prometnega zastoja. večjo koncentracijo vseh sredstev za stanovanjsko gradnjo v občini (delovne organizacije, občina, ZB, upokojenci ipd.). Zaradi tega je toliko bolj razumljiva nujna podpora oblikovanju solidarnostnega fonda za stanovanjsko gradnjo. Podatki o presežku sredstev za subvencioniranje stanarin v letih 1966-70 povedo, da znaša v občini Ribnica presežek skupno 1,013.278,47 dinarjev. Od tega je občina pri banki vezala 710.000 din za izvajanje družbene stanovanjske gradnje, 104.000 din pa kot soudeležbo pri republiških sredstvih za stanovanjske probleme borcev — kmetov. Ob koncu leta ostaja tako okrog 200.0(X) din^ev. Občina bo morda z delovnimi organizacijami podpisati posebne družbene dogovore o namenu porabe viška subven-cijskih sredstev. Eden predlogov, katerega je sprejel zbor delovnih skupnosti in ga bodo posredovali delovnim organizacijam, je v tem, da bi četrtino teh sredstev prispevali v občinski solidarnostni sklad za družbeno gradnjo. Tako zgrajena stanovanja bodo namenjena izključno tistim ljudem, ki zaradi socialnega stanja sami ne morejo priti do stanovanja, žive pa v nemogočih razmerah. Ob tem bi kazalo razmisliti tudi o združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo pri ZB in upokojencih, saj bomo le z načrtno politiko lahko stanovanjske probleme omilili. Sicer pa velja tudi v prihodnje še podpi-adnj rati zasebno gradnjo. F, G. ZAKAJ TAKO?‘ S J S I 4 Huda kri za prazen nič Znani ribnišni občan Franjo Matoh, ki vodi tudi prodajalno spominkov, je dobil jeseni „občinsko pisanje'\ da mora do 25. novembra namestiti na strehi zadrže-valce snega. Ker so zadrže-valci na strehi že okoli dve leti, vsega skupaj ni vzel posebno resno. „Pisanje“ je preprosto odložil in nanj pozabil Pred kratkim pa je prejel drugo „pisanje‘\ in sicer kar odločbo, da je kaznovan s 30 din, ker ni namestil za-drževalcev snega. To je ugotovila posebna občinska komisija, ki je natančno pregledala vse ribniške hiše. Tovariš Matoh je videl, da stvar postaja vse bolj resna in da se lahko izcimi kaj neljubega, zato je vzel v roke pisalo in napisal na občino pismo, v katerem je navedel: - naj komisija še enkrat natančno pogleda na streho, - naj komisija ugotovi, kdo je lastnik hiše, v kateri stanuje, in na tistega naslavlja take dopise in - naj komisija ne vznemirja po nepotrebnem občanov. Za zaključek pa je komisiji priporočil, naj posreduje in ukrepa, da bodo pločniki po Ribnici, ki so že dve leti razkopani, končno popravljeni. Koristno pa bi tudi bilo, če bi se člani komisije ob dežju sprehodili po Ribnici Postali bi lahko za trenutek pod streho na vogalu Joha-nove hiše („Restavracije**).'^ Čeprav bi imeli dežnike, bi jim voda, ki že leta in leta teče iz pokvarjenih žlebov, temeljito oprala glave. P-c ČREPINJE IZ LONČARIJE - Lutke za novo leto - Za novoletne praznike so pionirji na osnovni šoli Dolenja vas pripravili lepo proslavo z lutkovno predstavo, enci in učitelji so se potrudili. V U Ij* s . prihodnje bi lahko na področju lutkarstva še marsikaj storili. Občinska Zveza prijateljev mladine ima v tem za letos obsežne načrte, saj bo septembra v Ribnici republiško tekmovanje lutkarjev. - Snega preveč - vode premalo - Vreme je poskrbelo za povsem zimsko novoletno praznovanje z bogatim snegom. Sc bolj Komunala, ki se ji je pokvarila snežna mehanizacija. Zato ceste v glavnem niso bile splužene. Razen tega je v Dolenji vasi vse novoletne dJii primanjkovalo vode ali pa je sploh ni bilo. To še najbolj velja za del naselja - Hrib. - Šolski avtobus zamuja - Posebno pozimi se dogaja, da šolski av- tobus — bodisi iz Grčaric ali Kočevja - zamuja, otroci pa zamujajo pouk (kar jim pogosto prav pride). Oba a^obusa ob pol osmih sta prenapolnjena in bi kazalo uvesti enega, saj včasih v Dolenji vasi in Ptigorici niti ne pobereta vseh otrok. - Predavanja - V teku so predavanja v okviru obrambne vzgoje prebivalstva, ki jih organizirata oddelek za narodno obramlx) in koordinacijski odbor za splošni ljudski odpor pri SZDL. Predavanja za nerazporejeno prebivalstvo na območju „Lon- čarije“ bodo 16. januarja ob 18. uri v Dolenji vasi, Iv. januarja ob 16. uri v Grčaricah, 18. januarja ob 18. uri v gostilni Grebenc za Rakitnico in Blata, 19. januarja ob 18. uri v gostilni' Tomšič v Nemški vasi in v Prigorici v gasilskem domu 20. januarja ob 18. uri. -vec 10 REŠETB DOLENJSKI LIST Tu presežek, tam primanjkljaj Okoli 100 delavcev s končano osemletko bi letos lahko zaposlili v belokranjskih podjetjih, a takih na domačem terenu ni — Istočasno je pri zavodu za zaposlovanje 91 občanov prijavljenih za delo Prišlo je do tega, kar smo več let pričakovali: nekvalificirani delavci in ljudje brez osemletke ne morejo dobiti dela. Vsako leto je teže takim priskrbeti službo, čeravno jo zelo potrebujdo. Pri zavodu za zaposlovanje v Črnomlju je bilo letos decembra prijavljenih za delo 91 občanov, med temi 67 žensk. Na delo čaka 20 moških in 55 nekvalificiranih žensk, 10 kvalificiranih občanov in 6 s srednjo izobrazbo. Poleg šol so važna tudi leta. Vrtalni stroj zrno spora Ko so na nedavni krajevni konferenci SZDL razpravljali o vaiki problematiki, SO' občani želeli, naj bi občina takoj nakazala dotacijo za krajevno skupnost za leto 1971. Radi bi namreč plačali vrtalni stroj, zaradi katerega je bilo v vasi že veliko nesoglasja in sporov. Prav tako Petrovčani še zdaj niso uredili zadeve s šolo. Tudi v tej stvari prosijo za pomoč in čimprejšnjo rešitev. Prav tako težko, kot je zaposliti mlajše od 18 let, kakršnih je na spisku 20, je tudi občane, stare nad 30 let. Takih imajo blizu 40. Najteže pa je dobiti primerno službo za delovne invalide in Cigane. Preko krajevnih uradov je zavod za zaposlovanje dobil tudi okvirno sliko nezaposlenosti na podeželju. Po teh podatkih je v občini 564 ljudi, ki bi šli v službo pod pogojem, če bi dobili delo v bližini doma. Na adlešičkem koncu je 112 takih oseb, na območju krajevnega urada Vinica 256, v dragatuškem predelu 75 ter v Starem trgu in okolici 121 ljudi. Druga plat zaposlovanja je naslednja; v rudniku vedno manjka delavcev, prav tako v komunalni dejavnosti in v gradbeništvu. Domačini v ta podjetja nočejo iti, zato se v njih zaposlujejo občani drugih republik, predvsem Hrvatje in Bosanci. Moški bi bili najraje vsi zaposleni v Beltu ali IMV, ženske pa v tekstilni in elektroindustriji. Take želje je seveda težko upoštevati. V letu 1970 je semiška ISKRA zaposlila nad 100 žensk, IMV Črnomelj okoli 50, precej jih je vzel tudi BELT. Ravno toliko delovnih mest je bilo še na razpolago v metliških podjetjih KOMET in BETI. Delavce so iskiali celo po vaseh, toda niso jih zbrali toliko, kohkor bi jih podjetja potrebovala. BETI je namreč postavila pogoj: popolna osemletka. Zbrani podatki jasno kažejo, da gre na eni strani za višek, po drugi za primanjkljaj delovne sile. Mladi in zdravi s popolno osemletko ali mlajša kvalificirana delovna sila se lahko takoj zaposli, starejših brez šol pa se povsod otepajo. 7^ 4 J 5 4 J Bralcem metliške obči- ^ Kaj bi vi dali v časopis? NA ZADNJI OBČINSKI SEJI V LETU 1970 Kaj je najbolj utemeljeno? Z vrsto dodatnih predlogov za gradnje v novem programu javnih del nastaja vprašanje: od kod dodatna sredstva ali katerega od že sprejetih predlogov črtati iz spiska? ^ ne sporočamo, da bomo ^ # v letošnjem letu uvedli na ^ metliški strani posebni ^ 4 kotiček, kjer bomo ob- ^ ^ javljali prispevke obča- ^ ^ nov. Vabimo vas, da nam ^ 4 pošiljate svoje prispevke, ^ ^ bodisi pohvalne ali Kritič- ^ 4 ne vsebine pod naslovom' ^ ^ „Kaj bi vi dali v časo- ^ ^ dmato, pis? Pišite kratko in je- ^ mora ^ sestavek ^ biti podpisan s celim na- ^ 4 slovom dopisnika. Če ne ^ ^ želite, da pride vaše ime v ^ # časopis, nas opozorite, # ^ Za resničnost odgovarja ^ 4 pisec sam. Rubriko bomo 4 ^ uvedli takoj, ko se bo na- ^ 4 bralo dovolj prispevkov. ^ ^ Za vsako vest 15 din ho- ^ noraija { UREDNIŠTVO J __________ Gasilci odgovarjajo Med člani gasilskega društva Dragatuš je povzročil precej negodovanja članek v 49. številki Dolenjskega lista, objavljen pod naslovom „Zgorela zapuščena domačija v Lahinji**. V tem 'članku piše, da ni nihče gasil, v resnici pa je pri gašenju požara sodelovalo 14 gasilcev iz našega društva. Kmalu za nami so prihiteli na pomoč tudi gasilci iz Zapudja. Domačija je sicer pogorela, toda pogasili smo ogenj in obvarovali pred požarom sosednje hiše, ki so krite s slamo. RAJKO ŠTEFANIC Da prav vsi občani in odborniki podpirajo zamisel o ponovni uvedbi krajevnega samoprispevka za obdobje do leta 1977, menda ni treba posebej poudarjati, pač pa ob tem nastaja nova težava: preveč je želja! Sestavljale! osnutka programa javnih del, h kateremu naj bi prispevali svoj delež občani, so sicer računali na morebitne popravke in nove želje terena, nihče pa ni pričakoval toliko dodatnih predlogov, ko dodatnega denarja ni. Prav na občinski seji so prišle do izraza želje vsakega konca občine posebej. Odborniki so sicer vprid svojim volivcem opravili hvalevredno delo, ko se je potegoval vsak zase, celotni stvari pa ozko lokali-stično gledanje prej škoduje kot koristi. Nihče ni novim predlogom oči- Tužev dol k Talčjemu vrhu Konferenca SZDL v Tuševem dolu je sklenila, naj se njihovo območje priključi krajevni skupnosti Tušev dol, ker imajo več skupnih težav: od- šolstva in napeljave vodovoda pa do popravljanja potov. Občani želijo, da bi čimprej začeli graditi vodovod od Jelševnika preko Tuševega dola na Talčji vrh, saj bi s tem dosegli bistven napredek pri standardu ljudi. Vlada Agniča je konferenca izbrala za člana občinske konference SZDL. Butoraj: cesto In vodovod Butorajčani predlagajo, naj bi v programu javnih del za novo petletno obdobje zajeli popravilo ceste od Črnomlja do vasi, ki je večleten problem. Prav tako se zavzemajo za gradnjo vodovoda, za kar so ljudje pripravljeni sprejeti še dodaten samoprispevek v denarju in delu. Občani Butoraja so na nedavni krajevni konferenci SZDL ponovno zahtevali, naj občina kaznuje lastnike živih meja ob cesti, ki grmičja ne obrezujejo, tako da se razrašča in celo ovira promet. Za članico občinske konference SZDL so izvolili Katko Švajger. tal, da niso utemeljeni, toda v kopici potreb in želja bo najteže izluščiti to, čemur bo treba dati prednost. Končni program javnih del bo sprejet na oWinski seji januarja 1971, že zdaj pa lahko napovemo, da bo ta seja dolga. Črnomaljski odborniki so imeli nalogo oceniti tudi zdravstveno, socialno in lekarniško službo. Ugotavljajo, da je biti bolan v Poljanci dolini najhuje, ker zdravstvena služba v teh odročnih krajih najbolj šepa. Odborniki so predlagali, n:y se čimprej sestanejo zastopniki črnomaljskega in kočevskega zdravstvenega doma ter se pogovorijo o boljši organizaciji zdravstvene službe v tem obrobnem slovenskem predelu. Doživeli pa smo, da sta bfla dva problema, načeta točno pred letom dni, spet predstavljena: gre za gradnjo novega zdravstvenega doma v Črnomlju in za okrepitev službe za socialno varstvo pri občinski skupščini. Medtem ko je gradnja zdravstvenega doma obst^a na mrtvi točki zaradi lokacije, pa novega socialnega delavca ni zaradi pomanjkanja denarja. Novost za občane bo tudi občinski odlok, s katerim so odborniki izglasovali o deratizacijo (strokovno uničevanje glodalcev) na območju mesta Črnomelj ter na Vinici in v Semiču. R. B. Poribljevanje je prvo Ribiška družina Črnomelj je zadnjih 8 let precej skrbi posvečala poribljavanju voda, vendar so odločeni v večji meri s tem nadaljevati. Ribiči so v letu 1964 vložili v Lahinjo in Kolpo 13.300 krapov, sulcev, postrvi in smučev, leta 1965 700 šarenk, v letu 1966 so dali v Dobli-čico 1.800 linjev, leta 1967 so v Kolpo vložili 20.000 postrvi, leta 1968 čez 25.000 postrvi in smučev, leta 1969 20.000 linjev in lani 3.350 somov in krapov. Člani ribiške družine so v lanskem letu ulovili v domačih vodah 8.498 raznih rib ali 2.073 kilogramov. Na člana pride poprečno 19 kg rib, če upoštevamo, da je vseh vpisanih ribičev 106. Računajo pa, da je bil ulov precej večji, saj krivolovci ne počivajo. ČRNOMALJSKI DROBIR H večjih prireditev - ZASNEŽENI PRAZNIKI - V prazničnih dneh so bile mestne ulice prazne. Ljudje so se držali doma, ker je sneg vse dni naletaval. Skozi mesto je bila cesta plužena, vendar je bilo videti malo avtomobilov. Prazniki so bili mirni, kot že zlepa ne. Ni bUo ne pomembnejših prometnih nesreč in tudi ne izgredov v lokalih. - CENIKI SO OBVEZNI - Po novem odloku občinske skupščine morajo imeti vsi gostinski in obrtni lokali razobešene cenike, v vseh mremembah cen pa morajo obveščati tudi pristojni urad na občini. Kjer ni mogoče navesti cen za posamezne storitve, morajo v ceniku navesti ceno režijske ure. - MNOŽIČNO UNIČEVANJE GLODALCEV - Zaradi velike škode, ki jo povzročajo glodalci, predvsem podgane, bodo enkrat na leto v Črnomlju, na Vinici in v Semiču izvedli deratizacijo pod vodstvom Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto. Pred množično uničevalno akcijo bo prebivalstvo obveščeno, kako ravnati, da ne bi do strupa prišle domače živali ali otiocL - PRVIC POKOPALIŠKI RED - V črnomaljski občini že dalj časa pomešajo uzakonjen red na pokopališč, važen zlasti za delo krajevnih skupnosti. Na zadnjem zasedanju občinske skupščine v letu 1970 so sprejeli odlok o pokopališkem redu, Id bo veljal tako za mesto kot za podeželska pokopališča. - V TRGOVINAH VSE POLNO - Zadnje dni pred prazniki so bile vse črnomaljske trgovine zelo dobro obiskane, tako da so trgovci komaj zmogli strežbo. Ljudje so pokupiU ' velike količine živil in pijač, pa tudi tekstila, konfekcije in obutve. - PREDSTAVNIK JAVNOSTI - V svet osnovne šole v Črnomlju je občinska skupščina imenovala Petra Ambrožiča, gradbenega referenta na občini, ki bo v tem samoupravnem organu predstavljal javnost. Sekcija za turizem pri občinski konferenci SZDL v Črnomlju je preko društev in krajevnih organizacij že zbrala podatke o večjih turističnih prireditvah, na'katere računajo v letu 1971. Tako je 1. maja predvideno srečanje kolektivov na Vinici; .9. maja se bodo mladi sešli na Mirni gori; 25. maja bo v Črnomlju telovadni nastop; od 24. do 29. maja bo belokranjska kulturna revija v Črnomlju; 5. -in 6. junija jurjevanje; 4. julija viniŠKa noč; 22. julija srečanje borcev n? Smuku; 1. avgusta sejem domače bbrti v Adlešičih; 8. avgusta srečanje ribičev v Starem trgu; 12. septembra mednarodno ribiško tekmovanje v Črnomlju in 26. septembra semiška phcet s trgatvijo. Gasilci so hvaležni Viniško gasilsko društvo je leto 1970 zaključilo zelo uspešno. Zbiralna akcija za nakup nove motorne brizgalne, ki so jo začeli spomladi, je naletela na lep odziv; zbrali so 21.227 din, gasilci pa so iz svojega dah še 2.502 din. S tem denarjem so polcjg brizgalne kupili šc nekaj opreme in novo sireno. V načrtu za leto 1971 je nabava kombija in gasilskih oblek. Vsem darovalcem prispevkov so viniški gasilci zelo hv^ežni, posebno pa kolektivu Beti iz Metlike za pokroviteljstvo pri otvoritvi. F. P. Dvorana metliške občin^e skupščine je bila 26. decembra nabito polna delavcev iz tujine, ki so prišli na sestanek s predstavniki domačega dmžbeno^litičnega ži^jenja (Foto: R. Bačer) Odgovor pričakujejo na kongresu Konferenca samoupravljavcev v tovarni BETI je za delegata izbrala ekonomista Toneta Štruclja — Kaj je z odgovornostjo v samoupravljanju? Kar 46 delegatov iz metliške tovarne BETI in zunanjih obratov se je zbralo v drugi polovici dece^ra na samoupravljdsici konferenci(v Metliki. V razpravi so se poglabljali zlasti v nerešena vprašanja s področja upravljanja, na katera pričakujejo odgovor s kongresa. Govorili so o spremembah v zvezi s 15. amandmajem ter o možnostih za nadaljnji napredek v samoupravljanju, razen tega o nujnem sodelovanju širšega kroga proizvajalcev v raznih samoupravnih organih. Da bi nepoučenega delavca podkovali v samoupravnih zadevah, je po mnenju konference nujno organizirati krajše seminarje in razgovore. To bodo v BETI kmalu uredili. O osebni odgovornosti in odgovornosti samoupravnih organov si samoupravljavci iz BETI niso na jasnem. Spraševali so se, kako postopati v primeru, ki s^ v praksi lahko vsak dan zgodi: delavski sveti sprejemajo odločitve na podlagi predlogov strokovnih služb ali posameznikov. Ce se taki predlogi izkažejo za neučinkovite ali celo nerpntabilne za podjetje, krivca po sedanjih merilih ni.rPrav v tem vidijo vrzel, ki jo bo treba z jasnim odgovorom zapolniti. Konferenca samoupravljavcev je za delegata na zveznem kongresu izvolila ekonomista Toneta Štruclja, predsednika centralnega delavskega sveta. V glavnem je konferenca prinesla tri predloge: kongres naj prinese odgovor na vprašanje odgovornosti pri samoupravnih odločitvah, pritegniti v upravljanje čim več neposrednih proizvajalcev in nadaljevati že začeto samoupravno pot ob možnostih, kijih daje 15. amandma. ŠOLARJI SO IGRAU Tudi letos je božakovske otroke obiskal dedek Mraz, šolarji pa so ob tej priložnosti pripravili lep Kulturni program z novoletno igrico. Mladina iz vasi je letos sama pripravila silvestrovanje. Ker v vasi ni mladinskega kluba, je bilo praznovanje v zasebni hiši. Bilo je zelo pr^etno. JUGOTEKSTILOV DEDEK MRAZ Novoletne jelke, ki so jo priredili otroci osnovne šole Suhor 29. decembra, so se udeležili tudi predstavniki podjetja Jugo-tekstil iz Ljubljane. To podjetje, ki je pred 10 leti prevzelo patronat nad šolo, že vsa leta pripravlja otrokom lepa novoletna presenečenja. Letos so vsi dobili trenirke in copate, šola pa je vse razrede opremila s stenskimi oblogami. Dedek Mraz je obljubil še epidiaskop, a ga bo poslal naknadno. Suhor-ski otroci so gostom in domačemu občinstvu pripravili igrico „Pod novoletno jelko“, v kateri so nastopali učenci od 1. do 7. razreda. BETI: 28 nagrajenih Na slavnostnem zasedanju delavskega sveta v metliški tovarni BETI so 26. decembra pregledali uspehe preteklega leta, v katerem je kolektiv dosegel pomembno prelomnico. Prebrali so tudi pismo poslovnega Dobra beseda je suho zlato Po hribih in dolinah, v soncu in dežju, žene Anico Vuletič iz Metlike poklic patronažne sestre — »Hudo je, kjer zgolj nasvet ni dovolj« I 4 0 4 4 \ Sodobno desetnico z medicinsko torbo v roki poznajo tudi v najbolj zakotnih vaseh metliške občine. Pomaga bolnim, porodnicam in otrokom, starim in alkoholikom. Tak je njen poklic. Z veseljem ga opravlja v Metliki že šesto leto. - Se zavedate, da je vaš poklic eden najbolj napornih v vsej metliški občini? Kako, da se po toliko letih še niste naveličali hoje? „Navadila sem se. Ne motijo me več pekoče sonce, dež in mraz. Pretežni del obiskov po vaseh opravim peš. Že na pamet vem, koliko imam hoda do posameznih krajev. V Malo Lešce na primer 90 minut, na Božakovo malo manj, v Videšiče več. Prevoznega sredstva nimam. Včasih prisedem na kombi, ki razvaža šolske otroke. Ceste na podeželje so tako slabe, da se mi z avtom niti ne bi izplačalo voziti. Prej kot v letu dni bi ga uničila. Svežega zraka mi res ne manjka, zato me je po Metliki bolj malo videti.“ - Poklic vam odkriva tudi vso revščino podeželja. Kakšni primeri vas najbolj prizadenejo? „Večkrat zaleže topla beseda kot, suho zlato. V marsikateri hiši so veseU zgolj obiska in nasveta, teže pa je tam, kjer brez denaria razmer ni mogoče urediti. Ce je človek lačen in zanemarjen, sam zdravstven nasvet ne koristi. V takih primerih obvestim socialno službo in Rdeči križ. Žal je povsod pomanjkanje denarja, tako da posredovanje ni vedno uspešno, ftav do srca pa mi sežejo razmere v družinah alkoholikov. Ce se hoče žena ločiti, ji mož grozi, če živi | njim. je mučenica. Nikdar miru, pretepi in lačni otroci." - Mar proti napadalnim alkoholikom res ni mogoče nič narediti, da bi zaščitili družino? . „Zelo malo je možnosti za ukrepe. Običajno alkoholik obljublja poboljšanje, traja pa samo dva dni. Ce obvestim miličnike, povedo, da se nimajo pravice vtikati v družinske razmere. Goije v takih družinah traja, dokler alkoholika ne doleti smrt ali de lirij. Takrat spravimo človeka v bolnišnico. Proces je dolg in za tiste, ki morajo to prenašati, se zdi večnost.“ - AH so se zdravstvene in druge razmere na podeželju vendarle izboljšale? V čem to opažate? „Napredek je velik. V kmečkih hižih je veliko več čistoče, otroci so bolje oblečeni, ljudje imajo boljšo prehrano in dojenčkov nikjer več ne povijajo. Tudi ni več videti, da bi cuclje pomakali v alkohol, kot je bila včasih rmvada. Žgodi se celo, da na zdravstvenem predavanju doživiš tako vprašanje, da se čudiš, od kod ljudem toliko znanja.” R. BACER SPREHOD PO METUKI - NOVOLETNI KONCERT - V nedeljo, 27. decembra zvečer, so metliški godbeniki priredili v Domu Partizana novoletni koncert. Namenjen je bil predvsem prijateljem godbe, kije lani praznovala 120-letnico delovanj^ podjetjem in občinski skupščini Vsi ti so pripomogli, proslava jubileja tako lepo potekala. i, da je partnerja koncema Glanzstoff iz Wuppertalla, v katerem izrekajo koleKtivu BETI vse priznanje za na- Godbeniki so naštudirali obširen program in z njim pri poslušalcih poželi veliko priznanja. - ŽIVAHNO SILVESTROVANJE - Prvi sneg, ki je lani zapadel šele 22. decembra, je proti koncu leta prešel v dež in kratko odjugo. Na Silvestrovo je nastala poledica, nato je spet deževalo. Slabo vreme ni skazilo volje ljudem, ki so zadnji dan starega leta napolnih vse gostinske lokale. Ni pa bilo silvestrovanja niti v restavraciji tovarne BETI, ne v gasilskem domu. - SODELOVANJE Z JLA - Konec decembra so člani kulturne sku- pine mladih in pripadnikov JLA iz Črnomlja obiskali Suhor ter za domače občinstvo izvedli kultumo-zabavni program, ki je poslušalce navdušil. Sodelovanje med JLA in belokranjskim prebhralstvom je že tradicionalno. - SPREJEM ZA KULTURNO-PROSVETNE DELAVCE - 30. decembra popoldne je podpredsednik metliške občine inž. Ivan Kostelec v hotelu Bela krajina sprejel kultur-no^prosvetne delavce domače občine. Zbralo se je blizu 40 večinoma mladih ljudi, članov igralske družine „Osip Sest“, metliške folklorne skupine, foto-kino kluba Fokus in drugih. Po uradnem delu sprejema se je razvil prijeten družabni večer. Podpredsednik se je navzočim zahvalil za prizadevno delo, hkrati pa jih prosil, naj svojega sodelovanja ne odrečejo niti v prihodnje, saj potrebuje gospodarsko lepo razvijajoča se občina tudi dobro razvito kulturno življenje. gel vzpon in obenem zagotavljajo, da uvrščajo BETI med najresnejše poslovne partnerje. Osrednji delavski svet je na seji začrtal še glavne smernice za delo v letu 1971, nato pa so nagradili z zapestnimi urami 28 članov kolektiva, ki so v tovarni več kot 10 let. metliški tednik &TRTKaV INTERVJU Obzirnost do življenja Prometni inšpektor Valentin Dobnikar o novomeškem prometu: »Kakor imamo, tako vozimo!« Staro novomeško središče je bilo grajeno v tistih letih, ko so bili pešci gospodarji cest in ulic, ko je njihovo vlado le sem in tja zmotil konj, ki se je sprehodil skozi mesto... Danes je stvar obrnjena na glavo! Valentin Dobnikar, prometni inšpektor pri novomeški upravi javne varnosti, je mnenja, da moramo upoštevati tehnično ureditev prometa in tisto urejanje, za katerega skrbe ljudje. - Kakšne so torej možnosti za boljšo urejenost prometa? „Od tehnične ureditve, se pravi graditve novih cest. M ulic in drugih potrebnih objektov za boljši promet, med katere sodijo varnostni in signalizacijski, je kajpak predvsem odvisno, kako se bomo jutri lahko vozili Promet pa, žal, teče v razmerah, kakršne so; postaja milice dela v takšnih pogojih, kakršne so ustvarili drugi Ljudje se velikokrat neupravičeno jezijo, češ da milica prometa ne zna bolje urediti Toda kako, če pa so ulice preozke, če manjka priključkov! S tem ni refeno, da je milica naredUa vse, kar bi lahko storila, in da bi ne moglo biti bolje. Premalo miličnikov je, da bi lahko na vsako križišče postavili sposobnega človeka, ki bi pomagal prometu. Novomeška križišča so namreč zvečine izredno težka. “ - Kaj bi bilo torej potrebno za boljšo tehnično ureditev? „ Tega je preveč, da bi lahko takole v pogovoru naštela vse. Povem lahko le to, da je za sodoben promet za silo sposobna ena sama novomeška ulica. Če bomo ta vozel hoteli presekati, bomo morali gra^ti več, hitreje, širše. To, kar imamo zdaj, je dobro za pešce. Poglejmo le, kakšen most imamo čez Krko! In še primer: za ureditev signalizacije je bilo nešteto ogledov, napisanih veliko zapisnikov in odločb. Žal niti to ni bilo uresničeno, čeprav še ne bi zagotavljalo rešitve!'' - Torej kako urejati promet? „ V takem križišču, kakršno je kandijsko, še tako sposoben miličnik ne more rešiti položaja. Zato, ker je klanec, ker je most preozek, da bi se srečala dva tovornjaka, in ker se tudi takoj v izhodu iz križišča dva tovornjaka ali avtobusa ne moreta srečati... Takih problemov je v Novem mestu nešteto. “ - Kar je, to je: kakšen naj bo promet zdaj? „Današnjim razmeram bo pač potrebno prilagoditi hitrost vožnje. Samo obzirnost voznikov do voznikov, voznikov do pešcev in pešcev do voznikov bo pomagala, da bomo ostali živi Voziti bomo morali počasneje, dlje časa stati v križiščih. Na enako širokih cestah bo prihodnje leto spet več vozil. . - In kakšno vprašanje boste vi zastavili? „Naj mi Robert Romih odgovori, zakaj v Novem mestu ne moremo pripraviti naravnega zimskega drsališča za malo denarja!"' MORDA DA, MORDA NE: IWl\l Bo I. 1970 novomeška Industrija motornih vozil res slovenski rekorder v Izvozu? Upamo, da bo tudi Krka med desetimi rekorderji Novomeška Industrija motornih vozil je lani po statističnih podatkih za prvih deset mesecev in po pribUžnem izračunu za zadnja dva meseca naredila okrog 6.000 osebnih avtomobi-lov-austinov. Jugoslovansko avtomobilsko tržišče, ki je bilo doslej pod pretežno kontrolo Crvene zastave, je dobUo prijetno osvežitev, čeprav za naš trg ne bi mogli reči, da na njem niso prodajali najrazličnejših avtomobilov za najrazUčnejše epe: od globokih do skrajno globokih. Medtem ko domači kupec pozna novomeško avtomobilsko tovarno pretežno po osebnih avtomobilih, pa deloma še po kombijih in servisni opremi, pomeni na tujem trgu ta novomeška tovarna predvsem velikega, proizvajalca kamping prikolic, ki je v ostri borbi na tu- GOSPODARSTVO RASTE Na občinski seji 30. decembra so med drugim ugotovili, da je gospodarstvo novomeške občine v letu 1970 lepo napredovalo in da se je izvoz na prebivalca tako povečal, da že skoraj dosega zahodnoevropska poprečja. Letos se bo število zaposlenih v gospodarstvu povečalo za 8 odst., ker bodo odprli nekatere nove obrate; tudi investicije ne bodo bistveno manjše od tistih v zadnjih letih. Proizvodnja bo letos večja, zato bo tudi večja vrednost izvoza. Računajo, da bodo letos izvozili za petino več. jem trgu s svojo konkurenčnostjo že potolkel nekaj tekmecev, ki so bili nedvomno bolj izkušeni in tudi bolj znani. Mladi novomeški kolektiv s kvaliteto in solidnostjo osvaja tržišče. Ce odštejemo nekatere hvale, češ da se njegov servis primerja kar z Rolls-roycevim, ostaja IMV na tujem trgu pojem solidnega poslovnega partperja. Vendar pa si raje oglejmo, kakšen vzpon v prodaji na tujem je dosegla letos novomeška tovarna. Medtem ko je bila predlanskim na devetem mestu med slovenskimi industrijskimi podjetji po vrednosti izvoza na konvertibilnem in nekonverti-bihiem trgu, bo 1970 skočila morda že na prvo mesto. Ob polletju sije delila drugo mesto, na prvem je bil koprski Tomos. V enajstih mesecih pa je bil izvoz Industrije motornih vozU vreden že blizu 13 milijonov dolarjev — 205 odstotkov več kot 1. 1969 v enakem času. Zato se prav lahko zgodi, da bomo ob letnih bilancah za 1. 1970 našli IMV na prvem mestu med izvozniki v slovenski industriji. Z okrog polovico manjšim izvozom pa bo med deseterico skoraj zanesljivo tudi tovarna zdravil Krka. ■ w »O dedku Mrazu pa nic...« Članek pod tem naslovom je objavljen na 38. strani Dolenjske® lista št. 52/70. Pojasnilo nanj objavljam s tem člankom. 15. decembra 1970 sem kot predsednik Zveze prijateljev mladine sklical sejo predsedstva, razširjeno s predstavniki gospod^skih in družbenih organizacij. Seja je bila namenjena razgovoru o pripravah za novoletna otro3ca praznovanja. Seje se ni udeležil član uredniškega odbora Dolenjskega lista, čeprav je bil osebno vabljen in je čian predsedstva zveze prijateljev mladine, prav zaradi obveščanja javnosti. 21. decembra me je po telefonu poklicala na sedež mojega delovnega mesta pri izobraževalni skupnosti Ana Vitkovič, novinarka Dolenjskega lista, in želela razgovor z menoj ^ede programov o otroškem novoletnem praznovanju. Tedaj sem bil sredi odgovornih priprav za 2 seji: izvršnega odbora m skupščine izobraževane skupnosti Novo mesto. Zato sem ji odgovoril, da ta dan nimam časa za razgovor, nisem se pa „izgovoril", kakor pravi članek, kar pomeni nekaj drugega. Predlagal sem ji preložitev razgovora na prihodnji dan zjutraj. 22. decembra 1970 zjutraj me je imenovana telefonsko poklicala na isto delovno mesto kot prejšnji dan. Da bi se pripravil za odgovore, me je Preteklih 14 dni so v novomeški porodnišnici rodile: Malči Kržan iz Metlike - Jožeta, Marta Grmovšek iz Šentlovrenca - Simona, Albina Homan iz Šentjerneja - Simona, Danica Bec iz Šentjanža — Marjanco, Fani Granda iz Dobruške vasi - Jožico, Terezija Hruševar iz Kržišča - Silva, Ivanka Zorič iz Lepe vasi - Alojza, Jožica Kovačič iz Žabjeka - V alentina, Tončka 2ur iz Smolenje vasi - Stefana, Ivanka Matkovič iz Doblič — Sandija, Fani Trope iz Kočevja — Tomaža, Jožefa Vukšinič iz Bereče vasi — Marijo, Nežka Mrvar iz Boričevega — Silva, Terezija Pirc iz Dobrave — Dragico, Jana Strniša iz Dolenjskih Toplic — Tomaža, Cvetka Golob z Velikega Slatnika — Matejko, Jelka Novak iz Semiča - dečka, Marija Kuselj iz Podboršta - dečka, Jožica Crnelč iz Kršeka - dečka, Marija Rajakovič iz Metlike - dečka, Pavla Primc iz Mačkovca — dečka, Marija Banič z Broda - dečka, Zofka Jevnišek iz Kanižarice - deklico, Marija Slobodnik in Vidošičev — dečka, Marija Košmrlj iz Knžev — dečka, Marija Klemenčič iz Črešnjevca - deklico, Darinka Skot iz Doblič -deklico. — Čestitamo! Kalcšnp pravice občinskim odbornikom? Občinskim odbornikom je treba dati već možnosti, da pokažejo svojo zrelost pri odlo-čitvah Nobena skrivnost ni, da poskušamo našo samoupravo, ki je v zadnjih letih nedvomno pokazala lep napredek, še bolj spodbuditi. To je bilo poudarjeno tudi na osmi seji republiške konference SZDL, ki je bila ob koncu lanskega leta v Ljubljani. Tedaj je Božo Kovač poudaril, da bo potrebno v nadaljnjih spremembah političnega sistema doseči tako ureditev, ki bo omogočila uveljavljanje vloge delovnega človeka pri vseh družbenih odločitvah. Prav gotovo naj bi tudi razprave o bodočem delegatskem sistemu in prav takem razmerju pripomogle, da bi na vseh ravneh zares delali v skladu s samoupravljalskimi načeli. Otroške bolezni samoupravljanja so skoraj povsod že-preboleli. Menda ni več dosti podjetij, kjer delavski sveti ne bi predstavljali pomemt>- r' NARAVA S SVOJO LEPOTO naj nam pripomore k srečnemu in lepemu življenju v novem letu! Vsem občanom širše Dolenjske želimo vse dobro in kar največ novih uspehov v poklicnem in zasebnem življenju! HORTIKULTURNO DRUŠTVO v Novem mestu i^iia fc leKia, potem ko je med novoletnuni prazniki videla zasnežene mestne ulice in pločnike: „Bog ga jc dal, bog ga bo vzel!“ NOVOMEŠKA TRIBUNA nega telesa tudi pri najvažnejših odločitvah za podjetja. Žal lahko ugotovimo, da občinske skupščine, se pravi občinski odborniki, dostikrat takih pravic nimajo. V Novem mestu se je samo v zadnjem letu dostikrat zgodilo, da so tako občinski predsednik kot vsi drugi odborniki Vasovali malone z odporom: z dviganjem rok so namreč samo formalno potrdili tisto, kar so morali potrditi ah pa kar je v rcsnici že bilo urejeno. Se posebej je to očitno, kadar je glasovanje o zares pomembnih rečeh, ki jih vsak dan občutijo vsi občani. Nedvomno je vsak občutljiv najbolj takrat, kadar ga sprejeti odloki prizadenejo. Ce gre recimo za podražitve, je to tem bolj razumljivo. Prav gotovo se bo še dogajalo, da občinska skupščina na svojih sejah ne bo mogla sklepati zares o vsem. Vendar pa bi bilo prav, da ji damo možnost, da pokaže svojo zrelost. V Novem mestu, ki zadnja leta kaže očiten napredek na vseh področjih, so si menda edini v tem, da je tak skok s pametno politiko omogočila tudi občinska skupščina. Sodelovanje med vsemi - skupščino, podjetji, družbenimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, JLA, vse to je pomagalo, da smo dosegli, kar danes imamo. Zakaj ne bi potem pokazah več poguma in prepustili odbornikom, da pokažejo svojo politično zrelost. Zdaj jih imamo dostikrat samo zato, da Nasujejo: če bodo akcije uspešne, bodo nedvomno tedaj, kadar bodo res vsi imeli možnosti pri vseh družbenih odločitvah, j SPLICHAL zanimalo, o čem konkretno naj bi jo seznanil. Na odgovor, da bi rada „podatke o otroških praznovanjih dedka Mraza v občini“, sem ji povedal, da je organizacija progr^ov poverjena samim zavodom, ki imajo otroške kolektive, in občinskemu Zavodu za kulturno dejavnost, ter ji predlagal, naj se zaradi podatkov, ki jih želi dobiti, oglasi v Zavodu za kulturno dejavnost. Pojasnil sem ji tudi, da pa občinska zveza skupno z nekaterimi delovnimi organizacijami skrbi za ureditev zunanjena videza mesta in vasi. Prosim bralce za presojo o vsebini obeh člankov in pri tem sporočam, da je bil moj odgovor novinarki Dolenjskega lista tak, kot ga danes navajam. Presojo prosim tudi o tem, če je bil moj postopek v sldadu z uveljavljenimi načeli javnosti in če se v tem res ne kaže naklonjenost do prepotrebne obveščenosti, kar navaja prejšnji članek. Bralcem naj povem še to, da sem delal dolga leta kot predsednik ZPM zaradi tega, ker imam veselje do takega dela, ki je bilo vseskozi brezplačno. Ali je plačilo za vse to članek z vsebino v prejšnjem Dolenjskem listu? ^ ^ JANEZ GRASiC Novo mesto Pojasnilo uredništva; Zdi se nam malo verjetno, da Janez Grašič 21. decembra ni mogel najti deset minut časa za sporočilo javnosti o praznovanju. Ce kot predsednik ZPM o tem ni bil seznanjen, bi pač to lahko povedal že 21. decembra, ne pa da je pustil uredništvo v prepričanju, da bo to povedal 22. decembra. V svojem odgovoru tudi nasprotuje sam sebi: če je tako, kot piše, naš novinar na seji 15. decembra ne bi mogel ničesar izvedeti - ali pa je Janez Grašič o praznovanju kaj vedel, saj je menda bil na seji. Zdi se nam, da bo držalo slednje, ker je tajnica ZPM Milica Sali že 19. decembra' napotila Ano Vitkovič, češ da je za izjavo pristojen Janez Grašič, 22. decenbra, potem ko predsednik ni ničesar povedal, pa je tajnica rekla Jožetu Splichalu, da bo nekaj o praznovanju lahko ona povedala. MINI ANKETA Papirnati zmaji Učeno pišemo, učeno govorimo. Resolucije, inflacije, stabilizacije, nelikvidnosti, sistemizacije, avtomatizacije itd. so se vgnezdile v naša srca, v naša usta. Desetminutni sprehod po Novem mestu: šest vprašanj -kaj vam pomeni beseda nelikvidnost? In šest dogovorov! - BORIS REMS, SOFER: To je, če imamo na banki zaprt račun. Ce bi hoteli kupiti avto, pa ne bi imeU s čim plačati... - JELKA KNAFELJC, GOSPODINJA: Nelikvidnost? Hm, o tem pa prav zares ne vem, kaj naj bi pomenilo ... - MARIJA LUZAR, KUHARICA: Ali je to kaj v zvezi z besedo likvidirati? Ja no, morda bi to pomenilo nekaj takega, kot recimo stran vreči ali kaj podob-nega... - ANDREJ KOSlR, UCE-NEC: Nelikvidnost, nelikvidnost, nelikvidnost, čakajte no, sem pa že slišal to besedo. Ampak v knjigah, ki jih berem, je ni bilo. Ne, res ne vem, kaj naj bi pomenilo! - JANEZ MOCNIK, ELEK-TROMEHANIK: To je beseda, no je, pojem, ne vem, če bom povedal točno, mislim, v prostih besedah, recimo, če imam ogromno denarja, pa zanj ne morem ničesar ali pa skoraj ničesar kupiti. Oh, ne, ne, oprostite; to je inflacija. Nelikvidnost, to je pa, če podjetje ne more plačati, ker mu je drugo podjetje dolžno, pa tudi to ne more plačati.. . - DRAGISA milic, VOJAK: Menda ima več pomenov; to je, da eno podjetje ni zmožno poravnati, likvidirati vseh obveznosti. V slovarju tujk je zapisano, da je beseda nastala iz latinske liquidus, kar pomeni tekoč. Nelikvidnosti bi lahko rekU tudi ne-plačljivost, običajno pa plačilna nezmožnost. Ampak, zajahali smo papirnatega zmaja, kdo bi vedel pove dati po domače, kar lahko povemo z zvenečo tujko. Bojim se le, kako bomo nadlogo, ki je ime nujemo nehkvidnost, odpravili, ko pa v veliko primerih še ne vemo, kaj to sploh je! Seja komiteja ZKS 29, decembra je komite občinske konference ZK Novo mesto na zadnji seji za preteklo leto najprej poslušal podrobnejšo informacijp o nedavnih dogojdkih na Poljskem, nato pa je razpravljal o poročilu komisije za organizacijo in razvoj o stanju v organizacijah ZK v novomeški občini. Člani komiteja so nekatere ugotovitve tega poročila ocenili kritično, druge pa sprejeli brez zadržkov in se dogovorili, da bo komite kmalu po novem letu o poročilu še enkrat razpravljal v razširjenem sestavu ter takoj pričel z akcijo in ukrepi. Namesto novoletnih čestitk Zdravstvena šola v Novem mestu je namesto novoletnih čestitk nakazala občinskemu odboru RK 150 din za pomoč socialno šibkim občanom. Suhokrajinski drobiž - OSTARELE IN SOCIALNO OGROŽENE OBCANE krajevne skupnosti Žužemberk so za letošnje novo leto prijetno presenetili. Obiskala sta jih predstavnik krajevne skupnosti in organizacije RK m jih obdarila. Za darila so prispevali Center za socialno delo, krajevna skupnost in organizacija RK. - ZuzemberSko Šolsko Športno DRUSTVO bo imelo na smučišču nad Stransko vasjo pri Žužemberku vlečnico. Tu bo v zimskih počitnicah smučarski tečaj za pionirje in mladino. Pri nakupu vleč-, nice sta pomagali žužemberška krajevna skupnost in obrat Iskra Žužemberk. - NA ZADNJI SEJI SVETA žužemberSke krajevne SKUPNOSTI so imenovali komisijo za pripravo osnutka programa dejavnosti krajevne skupnosti za leto 1971. Osnutek bodo pripravili do 20. januarja in bodo o njem razpravljali na širših sestankih z občani, potem pa ga bodo predložili v sprejem svetu krajevne skupnosti. - KMETOVALCU STANETU NOVINCU IZ PRAPREC PRI ŽUŽEMBERKU so v noči med starim in novim letom nepridipravi ukradli prašička. Zmikavte je takoi drugi dan začel iskati oddelek LM Žuženi-berk in upajo, da jih bodo odkrili. M. S. Kovomeška kronika - NOVOLETNE PRAZNIKE je tokrat veliko Novomeščanov preživelo kar doma. Sneg, ki je nenehno padal, je marsikomu prekrižal načrte za potovanje. Novomeške kavarne, restavracije in hoteli so bili vse dni dobro obiskani. K temu so nedvomno pripomogli tudi vokal-no-instrumentalni ansambli, ki so igrali za ples. Ne samo mladi, tudi starejši si večkrat zaželijo zabave ob umirjenem plesu, česar v mestu skoraj ni. - PRED PRAZNIKI so v vseh novomeških vrtcih ter v vrtcu v Straži pripravili novoletna praznovanja s prihodom dedka Mr^^a. Otfoci so dobili lepa darila, vrtci pa skupne igrače, ki jim bodo služile za igre skozi vse leto. Novoletna praznovanja in nakup daril so Vzgojnovar-stvenemu zavodu omogočila podjetja Novoles, Novoteks, Krka in trgovsko podjetje Dolenjka. - NOVO TELEFONSKO GOVORILNICO so zadnje dni decembra postavili pred poslopjem pošte. Govorilnica je bila že dolgo nujno potrebna, saj je v neposredni bližini avtobusne postaje in sta bili dve govorilnici v avli jx)šte zelo obrerne-njeni. Potrebno bi bilo razmLsUti o govorilnicah v Bršlinu, Ločni, Žabji vasi in Šmihelu ter v novih naseljih. ker je v borbi s časom vedno večja potreba po hitrem dogovarjanju med ljudmi, kar omogoča telefon. - KRUHA JE ZMANJKALO v novomeških trgovinah dan pred prazniki. Ponekod ga niso imeli že okrog poldne. Prodajalci so na vprašanja, zakaj ni kruha, odgovarjali: „Več ga nismo dobili. Kolikor so ga napekli, toliko smo ga prodali." -Tisti, ki kruha niso kupili pravočasno, so si morali pomagati kako drugače. - CENE NA TRGU: cvetača 4 din, čebula 3-4 din, česen 12 din, fižol 7-9 din, krompir 1 din, koleraba 2 din, motovilec 12 din, ohrovt 4 din, pesa 3,50 din, por 4 din, peteršilj 7 din, repa 2 din, kisla repa 3.50 din, radič 4 din, solata 5 din, špinača 6 din, zelje 2 din, kislo zelje 3.50 din, zelena 4 din, grozdje 5,50-6 din, hruške 5 din, jabolka 4 din, jajca'0,85-1 din, smetana 12 din, sirček 6 din. - RODILI STA: Danica Hodnik, Dilančeva 11 — Roberta, Marija Windischer, Zagrebška 12 - UMRLI SO: Uziir Spalović -46 let, Mira Rupčić - 41 let, Jakob Stefanič, Ljubljanska 20 - 59 let, Terezija Bobnar, Petane - 60 let, Ivan Lesjak, Gotna vas 36-61 let. Si. Pri varčevanju deviz večje ugodnosti! % Vaši prihranki, devize doma niso na varnem. Na deviznem računu pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI pa se jim ne more kaj zgoditi. Se več, dobili boste obi'^ti! # Pred FK)tovanjem ali pred odhodom na delo v inozemstvo ne pozabite odpreti devizni račun, na katerega boste vlagali svoje prihranke. # Devizni račun lahko odprete tudi s pismom iz inozemstva. # Prihranke na deviznem računu lahko namensko varčujete za novo hišo, stanovanje in drugo. # Za denar na deviznih računih in njegovo prosto uporabo jamči država. 9 Dvigi in p>ologi ter nakazila deviz so mogoči v vsakem času, v neomejenem znesku. # S prihranki na Vašem deviznem računu lahko razpolagajo tudi vaši najožji sorodniki, če jih pooblasitite. UGODNE OBRESTI: brez odpovednega roka 6 % (5,5 "/o v devizah in 0,5'®/» v dinarjih), z odpovednim rokom nad 12 mesecev: 7,5 ^/< v devizah. Devizni račun lahko odprete pri naših poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem, kjer dobite tudi devize na potni list za službena in zasebna potovanja v inozemstvo. TAJNOST DEVIZNIH RAČUNOV JE Z ZAKONOM ZAJAMČENA KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PODJETJA SLOVENIJA VINO razpisuje za novo formiram SERVIS ZA PRODAJO BREZALKOHOLNIH PIJAČ V BREŽICAH naslednja prosta delovna mesta; 1. eno delovno mesto skladiščnika brezalkoholnih pijač 2. pet delovnih mest šoferja C kategorije Za navedena delovna mesta vabimo k sodelovanju sodelavce, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — za delovno mesto E>od 1: srednja strokovna izobrazba ali kvalifikacija delavca trgovske stroke. Kot poseben pogoj — starost do 40 let in sposobnost za upravljaiije viličarja ali veselje do priučitve v upravljanju z viličarlem. Kandidati za to delovno mesto morajo predložiti potrdilo o nekaznovanosti; — za delovno mesto pod 2: se zahteva vozniško dovoljenje C kategorije in kvalifikacija za poklic voznika motornih- vosril. Kot poseben pogoj se postavlja starost do 30 let. V poštev pridejo samo moški, ki so odslužili vojaški rok. Nastop delm^nega razmerja za delovno mesto pod 1 je predviden za 15. 2. 1971, za delovna mesta pod 2 pa 1. 3. 1971. Osebni dohodki po pravilniku o ugotavljanju in delitvi' dohodka in osebnih dohodkov F>odjetja SLOVENIJA VINO in po p>osebni stimulaciji, ki je vezana na prodano količino brezalkoholnih pijač. Vloge sprejema obrat SLOVENIJA VINO v Brežicah, Cesta prvih borcev 5. Razpisni rok bo zaključen 15. januarja 1971. DBH NOVOMESTt DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO S podružnico v Krškem in ekspoziturama v Metliki In Trebnjem Občinska skupščina — oddelek za skupne in družbene službe Trebnje OBVEŠČA lastnike in uporabnike motornih in priklopnih vozil na območju občine Trebnje, katerim je potekla veljavnost prometnega dovoljenja 31. decembra 1970, da lahko PODALJŠAJO PROMETNA DOVOLJENJA do 30. januarja 1971 vsak dan od 7. do 15. ure in v sredo, od 7. do 17. ure razen ob sobotah, na oddelku za skupne in družbene službe ObS Trebnje, soba št. 7/1, Lastniki ali uporabniki, ki ne nameravajo podaljšati veljavnosti prometnega dovoljenja za naslednje leto, morajo vrniti eviiienčne tablice tukajšnjemu oddelku najkasneje do 30. januarja 1971. ODDELEK ZA SKUPNE IN DRUŽBENE SLUŽBE ObS TREBNJE Kmetijska zadruga »KRKA« NOVO MESTO išče sodelavca za E>rosto delovno mesto GOSTINSKEGA DELAVCA v bifeju trgovine Straža 15 v Gor. Straži Poleg splošnih pogojev, ki se zahtevajo za nastop dela, mora kandidat izpolnjevati še naslednje {x>goje: — KV gostinski delavec, zaželena je nekajletna praksa Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe ali se osebno zglasijo v trgovini Straža 15 v Gor. Straži v 15 dneh po objavi. KZ »KRKA^, NOVO MESTO Hcrmciika Komunalno podjetje Novo mesto razpisuje na podlagi 104. člena statuta podjetja in v zvezi s 33. členom temeljnega zakona o delovnih razmerjih prositi delovni mesti 1. sekretarja podjetja 2. geometra Kandidata morata poleg splošnih pogojev izpolnjevati naslednje p>osebne pogoje: podi. da je diplomiran pravnik, ki ima vsaj dokončano pripravniško dobo, ali da je pravnik, ki ima 5 let delovnih izkušenj. Kandidat mora imeti sposobnost, da usmerja in normativno ureja organizacijsiko ekonomske odnose' v podjetju pod 2. da ima dokončano geodetsko srednjo šolo oz. da je gradbeni tehnik za nizke gradnje, ki je .strokovno usposobljen ali se želi uspasobiti za strokovna dela geometra in pri vodenju katčistra Kandidati naj vložijo prijave .s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in z opisom dosedanjega dela- v 15 dneh po objavi na naslov; komunalno podjetje. Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 30 — (Klbor za. samoupravne in kadrovske zadeve. Frafeffa DOLENJSKI LETALSKI CENTER v Novem mestu proda rabljen KOMBI SUPER B Kombi je registriran in v voznem stanju. Interesenti si ga lahko ogledajo na letališču v Prečni. V____________________________^ POKUCNA SOLA ZA KADRE V BLAGOVNEM PROMETU BREZICE razpisuje delovno mesto — administratorja šole za nedoločen čas Pogoji: srednja ekonomska šola s 5-letno prakso. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. S prošnjo predložite diplomo in potrdilo o dosedanjih delovnih izkušnjah. VSAKO- B pr«daf«, montira iantrtui« B06 lofo meit0,Dalmati90fa 1 Gostinsko podjetje LJUBLJANA LJUBLJANA, Streliška 12 vabi k sodelovanju — VEČ NEPRIUČENIH DELAVK ALI DELAVCEV za priučitev na delovnem mestu — natakar — kuhar — točaj v starosti od 16 do 20 let, z dokončano osnovno šolo. Stanovanje zagotovljeno. Prijave sprejema splošna služba — kadrovski oddelek. Rok za. prijave je 15 dni po objavi v časopisu. OGP »GRADLES« — MEDVODE razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. 10 KV zidarjev 2. 5 KV tesarjev 3. 4 strojniki za lahko gradbeno mehanizacijo 4. 1 strojnik za težko gradbeno mehanizacijo Delovna mesta — razmerje se sklepa za nedoločen čas. Pod točko 1, 2, 3 in 4 je predviden 2-me-sečni p>oskusni rok POGOJI: pod 1. KV zidar F>od 2. KV tesar pod 3. KV ali PK strojnik, sposoben upravljati .s kompresorji in Dieselovimi motorji pod 4. KV delavec kovinske stroke s pooblastilom za delo s TGM Razpis velja do 2^asedbe delovTiih mest. Pismeno prijave sprejema kadrovska služba podjetja. POZIV K VLOŽITVI DAVČNIH PRIJAV za odmero prispevka in davka zalete 1970 in 1971 Čas za vložitev prijav je do vključno 31. JANUARJA 1971 I. ZAVEZANCI PRISPEVKA IZ DOHODKA IN DAVKA ZA LETO 1970 Davčno prijavo za odmero prispevka in davka za leto 1970 moraio vložiti: ^ f^vszanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in dmgih gospodarskih dejavnosti ter .intelektualnih poklicev, katerim se odmeijajo prispevki in davki po preteku leta (nepavšalisti); ’ 2. zavezanci prispevka iz skupnega dohodka občanov; 3. zavezanci davka od stavb - najemnin in počitniških hišic: a) od dohodkov najemnin lokalov in inventarja b) od počitniških hišic (weekend). Ce je napoved skupnega dohodka za odmero prispevka iz skupnega dohodka občanov odvisna od odmere drugih prispevkov in davkov, ki zavezancu niso odmerjeni do takrat, ko bi mori vložiti napoved za odmero prispevka iz skupnega dohodka, mora vložiti napoved za odmero tega pridevka v 15 dneh od dneva, ko prejme odločbo o odmeri drugih prispevkov in davkov. Prijavo za vveekend oziroma počitniške hišice morajo vložiti vsi lastniki počitniških hišic, ki st^no prebivajo na območju občine Novo mesto, ne glede na to, kje se le*te nahajajo. U. ZAVEZANCI PRISPEVKA IN DAVKA ZA LETOJ971 1. zavezanci prispevka in davka, kateri plačajo prispevek in davek od pavšalnih osnov (pavšalisti). Davčno prijavo je treba vložiti osebno ali po pošti pri davčni upravi občinske skupščine, kjer ima davčni zavezanec stalno prebivališče. Predpisane tiskovine za vložitev davčnih napovedi in tudi tiskovine za prijavo počitniških hišic dobijo zavezanci v pisarni davčne uprave občinske skupščine. Na podlagi tega poziva niso dolžni vložiti prijave: 1. kmetijska gospodarstva, ki imajo dohodke izključno od kmetijstva; 2. zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev, katerim se odmerjajo prispevki in davki v letnem pavšalnem znesku. Zavezanec, ki je dolžan vložiti napoved za odmero prispevka oziroma davka, pa je ne vloži v roku, ki je določen v tem pozivu, mora na račun povečanega prispevka oziroma davka plačati 5 % od odmerjenega zneska. Zavezanec, ki ne vloži napovedi za odmero prispevka oziroma davka niti v poznejšem roku na vročeni osebni poziv, mora plačati na račun povečanega prispevka oziroma davka 10 % od odmerjenega zneska. Zavezanec za prispevek oziroma'davek, ki napove manjši osebni dohodek oziroma manjše dohodke, kot jih je dejansko imel, ali ne prijavi premožerga, se kaznuje, če dejanje nima za posledico kazenske odgovornosti za davčno zatajitev, za prekršek z denarno kaznijo. Rok za vlaganje davčnih prijav ne bo podaljšan, DAVCNA UPRAVA OBCINSKE SKUPSCINE NOVO MESTO Prav je, da zveste: TEDENS/i... Petek, 8. januaija Sobota, 9. januaija Nedelja, 10. januaija PonedeUek, 11. januaija Toick, 12. januaj^a Sreda, 13. januaija Četrtek, 14. januaija Severin Julijan Viljem Gregor Tatjana Veronika Srečko BRESTANICA: 9. in 10. 1. francoski barvni film „Fantomas proti Scotiand Yardu“. KOSTANJEVICA: 10. 1. francoski barvni film „Neukročena Ange-lika“. KRŠKO: 9. in 10. 1. ameriški barvni film „Bitka za San Seba-stian“. 13. in 14. 1. ameriški barvni liim „Stoj - streljam". MIRNA: 9. in 10. 1. barvni film „Las Vegas“. SLUŽBO DOBI SAMOSTOJNO KUHARICO sprejmemo v stalno službo. Hrana in stanovanje v hiši. Ostalo po dogovoru. Gostilna Rožnik, Ljubljana, Cankaijevvrh 1. PRIDNO kmečko dekle dobi takoj zaposlitev v gostilni (za kuhinjska deli). Gostifiia Cerar - Ivančna ftoricSe MIZARSKEGA POMOČNIKA in vajenca sprejmem takoj. Stanovanje in hrana preskrbljena. Jože Petemey, mizarstvo, Škofja Loka. GOSPODINJSKO POMOČNICO išče 4-članska družina v Ljub-^ani Plača in ostalo po dogovoru. Janez Vrhunc, Ljubljana, Večna pot 69. SLUŽBO MtE DRUŽINI, ki mi preskrbi službo v tovarni in sobo, nudim v prostem času pomoč v go^dinjstvu. Naslov v upravi lista (20/71). STANOVANJA ISCEM neopremljeno sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi bsta (6/71). NA STANOVANJE vzamemo dekle za pomoč v gospodinjstvu. Fer-bai, Nad mlini 42, Novo mesto. ODDAM dve opremljeni sobi s posebnim vhodom trem dekletom ali fantom. Naslov v upravi lista (23/71). iŠCEM opremljeno sobo v Novem mestu. Nadov v upravi lista (40/71). SAMSKI OSEBI oddam sobo. Naslov v upravi lista (37/71). MOTORNA VOZILA KUPIM FIAT 750. Plačam v obrokih v enem letu s 30 odst. obresti od dogovoijene ccne. Ponudbe ^Ijite: Petmel, 68211 Dobrnič, Dolenjsko. PRODAM PRODAM dve postelji z žimnicami in vložki. Naslov v upravi lista (4/71). MIZARSKO ROCNO PREŠO z železnimi navoji, malo rabljeno, proda Alojz Vodopivec, Na Trati 11, Ljubljana-Sentvid. PRODAM nove snežne avtogume za avto Skoda po znižani ceni. Franc Strel, Mokronog. PRODAM malo rabljen štedilnik Goran. Jože Gazvoda, Paderši-čcva 17, Novo mesto. 13 IN 15 COL gumi voz ugodno trodam. Bulc, Jurčkova pot 73, jubljana. DOBRO OHRANJENO slamoreznico na ročni ali motorni pogon grodam. Anton 2ura, Mačkovec, itočec ob Krki. PRODAM smučarske čevlje št. 38 (panceije). Naslov v upravi lista (30/71). PO UGODNI CENI prodam nov pletilni stroj znamke Porap 20, ličarski. Marya Gabrijel, Drnovec 41, Zabukovje. PRODAM malo rabljen, skoraj nov gramofon „Supraphon“. Pismene ponudbe na naslov: Janez Z^jc, Povšetova57, Ljubljana, RIBNICA: 9. in 10. 1. jugoslovanski barvni film „Bitka na Ne-ietvi“. SODRAŽICA: 9. in 10. 1. francoski fihn „Izlet na Tahiti“. TREBNJE: 9. in 10. 1. jugoslovanski barvni vojni fihn „Bitka na Neretvi". Predstave v soboto ob 19., v nedeljo ob 10., 14., 17. in 20. uri. METLIKA: 6. in 7. janu^a francoski barvni film „Operacija Leon-tina". Od 8. do 10. januaija italijanski barvni film .Požar Rima“. Od 8. do 10. januana ameriški barvni film „Legenda o Lejli Kler“. 13. in 14. januaija ameri^ barvni film ,Di-plomac". NOVO MESTO: 6. in 7. januaija ameriški barvni fita „Pridi, pridi, ljuba moja“. Od 8. do 10. januaija ameriški baivni film „Pomorščak Sinbad". 11. in 12. januaija šved^i barvni film „Ole in Julija". 13. in 14. januaija italijanski barvni film „Upornikova ijubica". - POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 8. do 12. januaija ameriški barvni tilm „Dan revolveraša". POCENI PRODAM televizor znamke R. Cajavec ali zamenjam za pralni stroj. Franc Jazbec, Žur-kov dol 17, Sevnica. PRODAM novo motorno kosilnico in nov moped. Zamenjam tudi za osebni avto ali kombi. Naslov v upravi lista (39/71). PRODAM raztegljhr kavč in kombinirano omaro. Novo mesto. Mestne njive 2/1. KIODAM magnetofon znamke Philips, dvostezni, rabljen, skupaj s Rosnetimi trakovi, takoj poceni, laslov v upravi lista aU telefon 21-517. KUPIM KUPIM mali štedilnik na drva Tobi ali kak drug manjši. Stane Murn, Partizanska 6, Novo mesto. POSEST V OKOLICI TREBNJEGA ali Mirne vzamem v najem staro hišo za stanovanje. Po možnosti tudi kupim. Naslov v upravi lista pod,Kranj". PRODAM 28 arov vinograda s sadovnjakom v Kremenu, 15 minut od železniške postfije Krško. In-formacge dobite po telefonu: 71-369 - Smonkar. ZARADI nakupa traktoija prodam v posredni bližini Senovega posestvo v velikosti 2,5 ha z gospodarskim poslopjem. Hiša ne^o^a-jena, z elektriko, a takoj vseljiva, voda pri hiši, cesta v gradnji Dostop ze možen z motornim vozilom. Naslov v upravi lista (9/71). HIŠO Z VRTOM oddam v najem v Črešnjicah. V poštev pridejo samo upokojenci ali zakonci brez otrok. Franc Kavčič, Crešnjice, Cerklje ob Krki. RAZNO SEM VDOVEC, star 58 let, kmet, nujno potrebujem žensko, staro 50 let za opravljanje gospodinjskih del na moji kmetiji. Možna je tudi takojšna možitev. Ponudbe • pošljite na naslov: Franc Rebolj, Ravne 5, Mirna na Dolenjskem. ZLOŽLJIV DEŽNIK sive barve smo našli 30. decembra na cesti pred vajeiisko šolo. Lastnik ga l^ko dobi na upravi Dotenjskega lista. ZAKAJ OBUPUJETE pri zdravlje-i\ju svojega kronično obolelega želodca, jeter ali žolča ali morda drugih prebavil? Uporabljajte vendar ro^ško DONAT vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri HMELJNIKU, STANDARDU (MERCATORJU) in pri DOLENJKI. CE si TRAJEN in lep spomin želite, stopite k zlatarstvu v Gospem sko 5 v Ljubljani - poleg univerze! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst popusta! Fant, 28 kt, resen, želi spoznati primerno dekle iz domovine aU tujine. Pišite na naslov: Janez Golobič, 5803 Volmarstein Hover -Weg 9, Deutschland. SLOVENEC (29) srednje postave, zaposlen v Nemčiji, želi spoznati dekle do 28 let k domovine ali tujine. Zaželena slika. Ponudbe pod šifro „Srečno v novo leto". ŠOLARJE poučujem nemščino. Naslov v upravi lista. s. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA MARINCiCA iz Vrbovcev pri Dobrniču se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izkazano pomoč. Duhovniku zahvala za opravljen obred, vsem darovalcem cve^a ter vsem, ki so nam pomagali, nam izrekli sožalje in spremili pokojnika na zadnji poti. Žalujoči: žena, sinovi, hčerke z družinami, bratje, sestre in drugo sorodstvo Ob boleči in prerani izgubi našega yubega moža, očeta in brata STANETA LEMOVCA iz Gor. Straže pri Novem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala vsem sosedom, ki so nam tako nesebično pom^ali. Posebna zahvala tudi podjetjema NOVOLES Straža, AVTOPREVOZ Ivančna Gorica, Združenju šoferjev in avtomehanikov in podjetju GORJANCI. Žalujoči: žena Francka, sinova Franci in Stanko z družinama,''%stra Albina z družino ter drugo sorodstvo Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta MARIJA BOGOLIN, roj. VeKčevič iz Dmovega 70 Zahvaljujemo se prijateljem, sorodnikom in sosedom iz hik 120 za podaijene vence in cvetje ter vsem, ki so jo v tako velikem številu obi-sk£di in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala dr. Pircu, ki ji je pomagal lajšati bolečine, gospe Geršakovi, ki ji je tolikokrat stala ob strani v času botezni in jp tolažila, nadalje družini Veličevič iz Dmovega za pomoč ob snuti ter go^e Starčevi, dnižini Ko-sovan iz Jelše. Najlepša hvala II. letniku STŠ v Kiikem za podarjeni venec. Prisrčna zahvala -pevcem in gospodu dekanu za lepi govor v cerkvi in sprevod do zadnjega doma. Vsem, ki so pokojnico spremljali k zadnjemu počitku, še enl^t iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Anica z družino, sinova Vinci z družino in Frank z družino ter drugo sorodstvo. Krško, Avstralija, Ohio-ZDA, 29. decembra 1970 Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta MARKA BADOVINCA s Hrasta pri Suhoiju se iskreno zahvaljujmo vsem sorodnikom, sosedom in prjjateljm, ki ito ga spremili na zadnji poti ter darovi cve^e in vence. Zahvaljujemo se še vsem tistim, ki so na kakršenkoli način pomagdi v najtežjih trenutkih, posebno častiti duhovščini za lep obred, še enkrat vsem skupaj najlepša hvala! Žalujoči: žena Marija, sinova Marko in Janko z družinama, hčerki Marija in Marta z družinama ter drugo sorodstvo Ob preidi izgubi našega ljubega in dobre^ moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka KARLATURKA iz Gor. Stare vasi pri Šen^emeju se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam na katerikoli način pomagali v najtežjih trenutkih ter ga spremili na zadnji poti in mu poklonili cvetje. Pqselmo se zahva-^ujemo zdravstvenemu osebju pljučnega in internega oddelka novomeške bolnice, dr. Kramaiju iz Šentjerneja, kolektivu IMV za podarjeni venec ter gospodu župniku, ki ga je spremil k večnemu počitku. Žalujoči: žena Pepca, sinova Jože, Karel in hčerka Ivanka z družinama, sin Jernej in hči Tončka ter bra^e, sestre in drugo sorodstvo Ob boleči izgubi mojega moža in našega očeta JANEZA GLIVARJA iz Potoka 26 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti ter vsem, ki so mu daroviui vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo vaščanom, gospodu župniku in tov. Stanetu Liscu ter njegovemu kolektivu. Žalujoči: žena Jožefa, sin Franci in Felflcs ter hčerka‘Anica z družinami Vsem, ki so spremili na zadnji poti našega FRANCA GERSAKA mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje, se iskreno zahvaljujemo, zlasti pa sosedom Šerbec, Gabrič, Uršič ih Bobnič za pomoč v tej hudi izgubi in žalosti, društvu ZB, govornikoma Habincu in Mirtu za poslovilne besede in Toplarni Ljubljana. Se posebej se zahvdjujemo gospodu župniku iz Brestanice za pogrebni obred. Žalujoči: žena Terezija, sinovi: Stanko z ženo Maijano, Ludvik, Franci, vnuk Dušan in drugo sorodstvo VAŽNO OBVESTILO Naročnike in bralce obveščamo, da smo z današnjo številko začeli tiskati naš domači časnik v tiskarni Ljudske pravice v Ljubljani na časopisni ofset rotaciji. Zaradi več kot dvojnega obsega novoletne številke ter prazničnega oddiha v tiskarni izdajamo danes skrčeno številko Dolenjskega lista, od prihodnjega tedna dalje pa bomo izhajali st^o na 24 oziroma na 28 straneh (v dveh pokrajinskih izdajah). Vsem bralcem sporočamo, da bomo začeli prihodnji teden objavljati naslednje povesti oziroma zgodbe in druge nove kotičke oziroma podlistke v našem listu: — povest priUub^enega ljudskega pisatelja- Franca S. Finžgaija: BELI ŽENIN; — zgodbo o zaroti zoper Adolfa Hitleija iz knjige „Vzpon in padec Tretjega rajha“ ameriškega novinaija in zgo-dovinaija W. L. Shire^; — zanimivo in napeto kriminalno zgodbo Conana D6yla o znanem detektivu Sheriocku Holmesu HUDIČEVA NOGA; — v^ teden samostojno napeto kriminalno zgodbo iz sodobnega življenja; — v zdravstvenem kotičku prispevek docenta dr. Mitje Bartenjeva: PREPREČUJMO ZOBNO GNILOBO OTROK! — na mladinski strani vzgojno razpravo Franceta Demšarja in Jožeta Valentinčiča: SKRIVNOST, KI NI SKRIVNOST (od spočetja in rojstva do prve ljubezni). — Vpelji bomo tu^ več zabavnega branja, pogosteje bomo prinašali različne križanke in šale, druge novice pa boste, dragi bralci in naročniki, lahko sami opazili v prihodnjih tednih, v katerih bomo izoblikovali kar najbolj pestro podobo našega lista v pogojih ofset tiska v novi tiskarni. UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA USTA Dragemu JOŽETU DOMITRO-VlCU, ki je pri vojakih v Vipavi, za 20. rojstni dan in mami za 44. rojstni dan vse najlepše in najboljše že-Ujo: ata, Stanko in Anica, teta Rezka iz Ljubljane. Srečno ter uspehov polno novo leto 1971 želim vsem svojim cenjenim strankam. Pavel Udovč, pečar - keramik. Novo mesto - Grm. Dobri in skrbni mami NEŽIBRE-(jAR, Cerovi log 47, Šentjernej, za rojstni dan in bližnje praznovanje želimo še mnogo zdravih in srečnih let v krogu svojih domačih. Sinova Jože in Stanko z ženama, hčerke Rezka, Minka in Pepca z možmi ter vseh 14 vnukov. Vsem naročnikom radijskih in televizijskih aparatov v Kočevju in okolici želita srečno novo leto inka-santici Marija Bizjak in Vida Krašovec. Pred odhodom v inozemstvo želim svoji zlati mami Alojziji Smerke veliko zdravja ter še mnogo let življenja. Sin Darko. I<^08VESTII>^1 Jurij Pestner, brivsko-frizerski salon, Novo mesto, obvešča cenjene stranke, da je salon ob nedeljah in ponedeljkih od 1. 1. 1971 dalje zaprt. Vse ostale dneve bo odprto od 6. do 19. ure. Prosim za razumevanje in želim srečno novo leto 1971. Novo: praktične ščetke za čišče-i\je radiatoijev in vse ščetarske uslu-^ nudi: Ščetarstvo, Armič, Tržaška 52, Ljubljana. Otvoritev gostišča na Cikavi pri Dreniku bo v nedeljo, 10. januaija. Gostje vabljeni! Odvetnik Branko Rupnik, Novo mesto. Cesta kom. Staneta 20, obveščam cenjene stranke, da sem preselil s 4. 1. 1971 svojo pisarno v drug prostor v isti stavbi, kjer imam uradne ure za stranke vs^ dan od 7.30 do 13. ure (razen sobote in nedelje) ter popoldne od 17. do 19. ure ob ponedeljkih, sredah in četrtkih. Marya Kirn, Pangerč grm 6, Sto- giče, preklicujem, kar sem žaljivega igovorila o Angeli Ivanež iz Gabija — Brusnice. Jože Bregar, Dobrava 41, Škocjan, prepovedujem vožiyo, hojo in pašo živine po vsem svojem posestvu. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Franc Žnidaršič, upokojenec iz Muhabeija 20, opozarjam vse vaščane Kamene in okolice, da bom vsakogar, ki bo govoril neresnične stvari o smrti Franca Šinkovca s Kamene, sodnijsko preganjal. Ob smrti našega dragega očeta in moža JANEZA NOVAKA iz Dolenje vasi 10 — Otočec ob Krki se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, delovnima kolektivoma hotela Grad Otočec in IMV ter župniku, ki so ga spremili na zadnji poti in poklonili vence ter nam izrazili sožalje Žalujoči: žena Rozalija, hčerki Cvetka z družino in Štefka z možem, sinovi Ivan in Polde z družinama, Lojze z ženo, Martin, Ludvik in Silvo POLOŽNICE I J s 4 za naročnino prilagamo naročnikom izven Slovenije y današnji številki. Nje in naročnike našega lista v tujini prosimo, da čimprej nakažejo vsaj polletno naročnino za leto 1971, če želijo naš list nemoteno prejemati naprej. Naročnina za leto 1971 ostane neizpremenjena: za naročnike v Jugoslaviji 49 dinaijev, za naročnike v tujini pa 8 USA dolaijev oziroma ustrezna druga valuta v tej vrednosti. Če plačujejo naročnikom v tujini naročnino njihovi svojci ali pribtelji v Jugoslaviji, znaša naroč.iiina 100 dm. Naročnina mora biti poravnana vsaj za pol leta vnaprej. UPRAVA USTA e Skoraj v vsaki vasi je kmetijski stroj izdelan v naši delavnici, in prav to dokazuje trpežnost in hkrati jamči kvaliteto tudi sedanjim izdelkom. Če potrebujete res prvovrsten in preizkušen stroj za drobljenje žita za zdrol)b potem kupite čimprej „šrotar** Orion 65 in spoznali boste, ^ je priprava žitne krme enostavnejša, hitrejša in predvsem cenej^. šrotarjirion-65< znižana cena: 1.100 din — d^ob^ koruzo, ječmen, oves, ajdo itd. — specialne jeklene plošče — pogon: 2 KW motor - tri ali enofazni — mazanje na tri leta — rezervni deli na zalogi — jamstvo za kvaliteto ORION Vsem svojim odjemalcem želim srečno novo leto 1971! POU€D€LSK/ STROJ! SlVIDn.LJ. 'USTANOVLJENO 1909 RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: porodila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.0a 10.00, 11.00, 12.00, 15.00, iS.OO, 19.30 in ob 22.00, Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. - PFfEK, 8. JANUARJA: 8.10 pperna matineja - 10.15 Pri vas doma - 11 .00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste - 12.30 Kmetijski nasveti - Dr. Miha Ledinek: Možnosti skupne prireje mleka in mesa pri lisastem govedu - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Človek in zdravje - 18.50 Ogledalo našega časa - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 h|inuie s triom Franca Sušnika -r. 20.00 „Naj narodi pojo . . .“ - 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih. - SOBOTA, 9. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja - 9.35 Vesela godala - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste - 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Tončka Berlič: Možnosti dopolnilnega šolanja kmečke mladine - 12.40 Poje baritonist Marcel Ostaševski - 13.30 Priporočajo vam ... - 15.30 Glasbeni inter-mezzo - 16.00 „Vrtiljak" - 16.40 Dobimo se ob isti uri - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča - 20.00 Spoznavajmo svet in domo- TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 9. JANUARJA 16.40 Obzornik (Ljubljana) -16.55 Po domače: Turopoljska svatba (Ljubljana) - 17.20 Sernski film: Ivanhoe (Ljubljana) - 17.45 Državno prvenstvo v košarki - srečanje B«ograd : Partizan (Beograd) -18.30 Mozaik (Ljubljana) |^18.40 Nadaljevanje košarkarskega prenosa (B eograd) - 19.20 S kamero po svetu: V zelenem srcu Afrike (Ljubljana) - 19.45 Cikcak (Ljubljana) - 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) -20.25 3-2-1 (Ljubljana) - 20.35 Zabavno glasbena oddaja (Ljubljana) - 21.35 3-2-1 (Ljubljana) - 21.40 Svet, v katerem živimo - film (Ljubljana) - 22.05 Serijski film: Nepremagljivi (Ljubljana) - 22.55 Tv kažipot (Ljubljana) - 23.15 Poročila (Ljubljana) Nedelja, i o januarja 8.55 Madžarski TV pregled (Po-hoije, Plešivec) (Beograd) - 9.30 Ptujski festival narodno zabavne glasbe (JRT) (Ljubljana) - 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb) - 10.45 Mozaik (Ljubljana ) - 10.50 Otroška matineja: Čarobna piščalka, Erazem in potepuh, Svet, v katerem živimo (Ljubljana) — 12.()0 TV kažipot (do 12.20) (Ljubljana) - Športno popoldne (smučarski teki v Bohinju) — 18.30 Mestece Peyton — serijski film (Ljubljana) - 1S*.45 cikcak (Ljubljana) - 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) - 20.30 3-2-1 (Ljubljana) - 20.35 Levičarji - humoreska (Beograd) - 21.20 Videofon (Zagreb) - 21.35 ^ortni pregled (JRT) - 22.05 Poročila'(Ljifbljana) PONEDELJEK, 1UJANUARJA 16.45 Madžarski TV pregled (Po-hoije, Plešivec do 17.00) (Beograd) 7 17.38 Napoved sporeda (Ljubljana) - 17.40 Lutke (Zagreb) - 18.00 Zgodbe o Tuktuju - mladinski film (Ljubljana) — 18.15 Obzornik (Ljubljana) - 18.30 Kulturno zabavno delo v JA - oddaja Od zore do mraka (Ljubljana) - 19.00 MO-zaik (Ljubljana) —19.05 Mladi za mlade (Zagreb) - 19.50 Cikcak (Ljubljana) - 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) - 20.25 3-2-1 (Ljubljana) - 20.35 M. Harting: Lee Har-Vey OsNvald - ali Umor Kennedyja (Ljubljana) - ... Poročila (Ljubljana) TOREK, 12. JANUARJA 16.30 Slalom za ženske — posnetek iz Grindelwalda (Ljubljana) - 18.00 Džaga črnec in ptice - pravljica (Ljubljana) - 18.15 Obzornik (Ljubljana) - 18.30 Torkov večer RADIO BfiEŽICE Četrtek, i. januarja: 16.00 do 16.15 Napoved programa in poročila - 16.15 do 16.35 Nove plošče RTB - 16.35 do 16.45 Aktualnost tedna - 16.45 do 17.00 Obvestila in reklame - 17.00 do 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. SOBOTA, 9. JANUARJA: 16.00 do 16.30 Pol ure za pop glasbo -l'^’.SO do 16.40 Turistično predavanje - Danilo Koritnik: Komu, zakaj in kako pripiravliati turistična predavanja - 16.40 do 17.00 Med zabavnimi zvoki nekai obvestil in reklam NEDELJA, 10. JANUARJA: 10.30 Domače zanimNosti - Gospodarstvo brežiške in krsk© občine v letu 1970 - Razgovor z dir&ktor-jem enote SDK Krško Ivanom Glogovškom - Pregled prometnih nesreč in škode v preteklem letu - Za naše kmetovalce: inž. Alojz Pirc -Kako povečamo in vzdržujemo plodnost tal - Minute s Stanko Kovačič - Perspektive tovarne pohištva Brežice - razgovor z direktorjem Francijem Puhneriem TOREK, 12. JANUARJA: 16.00 do 16.15 Napoved pro»ama in srečanje z ansamblom Maksa Kumra - 16.15 do 17.15 Poročila - Jusoton vam predstavlja - Novo v knjižnici - Iz naše glasbene šole - Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista - Obvestila, reklame in pregled fil-^ mov - 17.15 do 18.00 Poje Slovenski oktet. (Ljubljana) - 19.00 Mozaik (Ljubljana) - 19.05 Zaščita v vseljudski obrambi (Ljubljana) - 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje (Ljubljana) - 19.40 Iskanje razlag za znane, premalo znane besede (Ljubljana) - 19.50 Cikcak (Ljubljana) - 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) - 20.25 3-2-1 (Ljubljana) — 20.35 Horoskop - čelov, film (Ljubljana) - 22.00 Recital Antona Dermote (Ljubljana) - 22.20 Poročila (Ljubljana) SREDA, 13. JANUARJA 17.05 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Beograd) - 17.55 Čarobna piščalka - mladinski film (Ljubljana) - 18.15 Obzornik (Ljubljana) — 18.30 Vaš šlager sezone (Sarajevo) - 19.00 Mozaik (Ljubljana) - 19.05 TV pošta (Ljubljana) - 19.20 Na sedmi stezi (Ljubljana) - 19.45 Cikcak (Ljubljana) - 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) - 20.25 3-2-1 (Ljubljana) - 20.35 Teh naših petdeset let: Leto 1944 (Ljubljana) - 21.35 Milijon -filmska serija VOS (Ljubljana) - 22.00 Poročila (Ljubljana) ČETRTEK, 14. JANUARJA 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec - do 17.00) (Beograd) - 17.45 Veseh tobogan: Polhov Gradec - II. del (Ljubljana) - 18.15 Obzornik (Ljubljana) — 18.30 Svet v katerem živimo - serijski film (Ljubljana) - 19.00 Mozaik (Ljubljana) - 19.05 Enkrat v tednu (Ljubljana) - 19.20 Vse življenje v letu dni - serijski film (Ljubljana) - 19.50 Cikcak (Ljubljana) - 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) - 20.25 3-2-1 (Ljubljana) - 20.35 A. Maro-dić: Mojstra - oddaja iz cikla Mali oglasi (Ljubljana) - 21.25 Kulturne diagonale: Večer z Jankom Glaser-jem (Ljubljana) - 22.10 Karajan predstavlja: W. A. Mozart: Koncert za violino in orkester v E-molu (Ljubljana) — ... Poročila (Ljubljana) PETEK. 15. JANUARJA 16.35 Smuk za ženske (posnetek iz Grindelvvalda) (Ljubljana) - 17.50 A. Lindgren: Erazem in potepuh - II. del (Ljubljana) - 18.15 Obzornik (Ljubljana) - 18.30 Variete (Zagreb) - 19.00 Dokumentarno feljtonska oddaja TV Zagreb (Ljubljana) - 19.50 Cikcak (Ljubljana) - 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) - 20.25 3-2-1 (Ljubljana) - 20.35 Izkažimo se — prenos quiza (Beograd) — 21.45 Nepremagljivi -serijski film (Ljubljana) - 22.35 Poročila (Ljubljana) VVSAK SLOVENSKI DOM KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE! TURIST HOTEL BREŽICE 0LA8BA vsako soboto zvečer vino - 22.20 Oddaja za naše izse-Ijcncc. - NEDELJA, 10. JANUARJA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! — 8.05 Umetniška pripoved - Milan Pavlik: Kje je medvedek? - 9.05 Srečanje v studiu 14 - 10.05 Še pomnite, tovariši ... Alenka Nedog: Fašistična nevarnost in priprava množic na odpor - 10.45 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste - T3.30 Nedeljska reportaža - 13.50 Z domačimi ansambli - 14.30 Humoreska tega tedna - Elin Pelin: Tri zgodbe - 17.05 Iz opernega sveta - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 „V nedeljo zvečer" - 22.20 Zaplešite z nami. - PONEDELJEK, 11. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja - 9.20 Cicibanov svet - 9.40 S pevcema Tatjano Gros in Zvonimirom Špiši-ćem - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste - 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Dušan Modic: Sortni izbor leske za nove nasade - 12.40 Igrajo pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak" - 18.15 „Signali" - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Milana Križana - 20.00 W. A. Mozart: 1. in 2. dejanje opere „Figarova svatba" - 22.15 Za ljubitelje jazza. - TOREK, 12. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - S pesmijo lovil sem srečo - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste - 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Jože Ferčej: Selekcija bikov in osemenjevanje krav na novi poti - 12.40 Melodije iz filmskega platna - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.10 „Moj svet je glasba" - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „VrtUjak" - 17.10 Popoldanski simfonični koncert - 18.15 V torek na svidenje! - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka - 20.00 Prodajalna melodij - 20.30 Radijska igra: Juš Kozak-Mitja Mejak: Balada o ulici - 22.15 Večeri komorne glasbe. - SREDA, 13. JANUARJA: 8.10 Operna matineja - 9.25 Iz glasbenih šol - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste 12.30 Kmetij--ski nasveti - inž. Nace Lovšin: Sadovi dolgoletnega skupnega dela živinorejcev in strokovnjakov - 12.40 Zvoki iz glasbenih revij - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljiyo - 15.30 Glasbejii intermezzo - 16.00 „Vrtiljak" — 17.10 Jezikovni pogovori - 18.40 Naš razgovor - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 S festivalov jazza - III. oddaja. - ČETRTEK, 14. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja - 9.35 S pevci Marjano Deržaj, Mišom Kovačem, Ivom Robičem in Meto Malus - 10.15 Pri vas doma — 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste — 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Dušan Terčelj: Kvaliteta vin letnika 1970 - 12.40 V ritmu koračnic - 13.30 Priporočajo vam ... »- 14.10 Pesem iz mladih grl - 14.45 „Mehurčki" - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Koncert po željah poslušalcev - 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Ole Olafson — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.00 Večer s slovenskim pisateljem Lojzetom Kovačičem - 22.15 Simfonični orkester in komorni zbor RTV Ljubljana s sodobnim programom. Radio Sevnica NEDELJA, 10. JANUARJA: 10.30 Občinske novice in lokalna poročila — Reklame in oglasi — Zgodilo se je v preteklosti - Elektrotehna vam predstavlja - Človek in delo - Reportaža o zdravstvenem varstvu - O pravilni drži - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Zabavna glasba z uganko - Zi^lju-ček oddaje. SREDAj 13. JANUARJA: 16.00 Reklame in oglasi — Zgodilo se je v preteklosti — Top pops 12-0 delu pionirskih aktivov - Ali že veste? -Po domače - Zaključek oddaje. vsak Četrtek ZA MLADE PO SRCU Iskra Commerce To so električne brizgalke iSKRA-VVAGNER — nepogrešljivi aparati za obrtniška dela, hoby itd.! Univerzalni razpršilci ISKRA-WAGNER so namenjeni za brizganje z različnimi vrstami lakov in barv, kakor tudi z ostalimi za brizganje primernimi materiali. msiinm mehHo hkta« Perilo le PAeVaKano 15 DOLENJSKI LIST Tilka Kralj, 21-letna mamica, ki je rodila prvega otroka v novomeški porodnišnici v letu 1971 - in njen Anton. (Foto: J. Spli-,chal) Spet izreden Turkov uspeh Skupaj s Petrovičem sta priborila Ljubljani drugo mesto na mednarodnem tekmovanju v podvodnem ribolovu Jože Turk iz Kočevja in reč zaradi nesreč — Turk avto- Ljubljančan Krešo Petrovič sta mobilske, Petrovič pa zaradi ne- na novoletnem mednarodnem sreče s hidrogliseijem — do lani tekmovanju v podvodnem ribo- nista vadila in tekmovala. Par lovu na Malem Lošinju priborila Turk-Petrovič je bil že enkrat Ljubljani odlično drugo mesto. državni prvak v podvodnem ri- Na tej tradicionalni novoletni bolovu, Turk pa je bil dvakrat tekmi mestnih reprezentanc je prvak, nastopilo 39 ekip, največ, in si- cer 18, iz Italije. Prav Italijani ------------------------------- pa so v podvodnem ribolovu evropski in svetovni prvaki, zato je uspeh'Turka in Petroviča še večji. Zmagala sta predstavnika Velikega Lošinja, se pravi domačina, ki dobro poznata vode okoli Malega Lošinja in se na „domačem terenu“ nista dala presenetiti. yspeh Turka in Petroviča je pomemben še zato, ker sta ponovno dokazala, da se vračata v staro formo in da bosta spet posegala po najvišjih naslovih v podvodnem ribolovu. Oba nam- PRVO ROJSTVO V MLADEM LETU: Fantek za novoletno darilo V novomeški porodnišnici je letos prva rodila 21-letna Tilka Kralj Silvestrovanja ni bilo: skozi zasneženo pokrajino je v silvestrski noči avto hitel proti Novemu mestu ... Na Otočcu, v Šmarjeških Toplicah, za zastrtimi okni stanovanj so takrat že pogledovali proti uri. En sam dober krog je še manjkal, pa se bo izteklo leto. Silvestrovanja ni bilo: dr. Slavko Špringer, dežumi zdravnik v porodnišnici, babica Anica Obranovič, medicinska sestra Zdenka Kaplan, instrumentarka Mimica Miklavc, otroška negovalka Jelka Kovačič in bolničarka Štefka Jandrič so slabe tri ure pred koncem stnrega leta pomagdi na svet tretji punčki 37-letne Štefke Zajc ... Ko so pokali zamaški na steklenicah šampanjca, ko so si 'ljudje vsevprek voščili dobro srečo v novem letu, je 21-letna Tilka Kralj šepetala vso srečo za še nerojenega otroka ... Silvestrovanja ni bilo: ob 2.40 zjutraj je mlada mamica povila Antona. Celine pri Raki, kjer je doma, so bile predaleč, da bi domači vedeli, kdaj je rodila. A z možem, ki je soboslikar v Krškem, sta se že prej zmenila, da bo Anton, če bo fant, in da bo Mojca, če bo dekle. „Vseeno, kaj, samo da bo zdravo in srečno!“ je nazdravila mamica naslednje dopoldne otroku, ki je ob porodu tehtal 2850 gramov. To je bil Tilkin prvi porod. In silvestrovanje je bilo! V zdravicah, v nazdravljenih ko- zarcih, v objemih in poljubih. Mož Anton menda v prvem dopoldnevu novega leta še ni vedel, da je že oče: Tilka Kralj se bo še dolgo dolgo spominjala noči med dvema letoma ... Silvestrovanje mora biti! Mora tudi za tistih 1975 otrok, med katerimi je bilo 856 fantkov, ki so se v 1970. letu rodili v novomeški porodnišnici. Tudi za tistih 24 dvojčkov, ki so prijokali na svet v lanskem letu! J.SPLICHAL Črn zadnji dan Med novoletnimi prazniki se na novomeškem območju ni zgodilo toliko nesreč kot običajno, vendar je bil zadnji dan v letu 1970 zlasti za Novo mesto črn. V prometnih nesrečah sta tega dne umrla Novomeščana Lazar Spalovič in Jožefa Grden. Spalovič je izgubil življenje v Krakovskem gozdu, ko se je s sinom in sopotnico Miro Rup-čič v fičku vračal iz Zagreba. Na avtomobilski cesti je fička zaneslo na levo stran, koder se je s fiatom 1500 pripeljal italijanski državljan Giuseppe Dente in strahovito treščil v novomeško vozilo. Voznik Spalovič in sopotnica Rupčičeva sta umrla na kraju nesreče, Spalo-vičev sin Dušan je bil laže, italijanski voznik Dente pa teže ranjen. Jožefa Grden je umrla v vasi Petelinje, med Ljubljano in Celjem. Peljala se je v osebnem avtomobilu, ki ga je vozil Anton Grden. Grden je prehitel dve vozili, nakar gaje zaneslo in je treščil v avtobus, ki se je pripeljal naproti. Po trčenju je Jožefa Grden padla iz avtomobila in obležala mrtva. Ljubica Goričan s prvorojenko. (Foto: Jožica Teppey) Srečno novo leto, Lorena! V Brežicah se je prva rod^ Sevničanka Na novoletno popoldne okoli pete ure se je Ljubici Goričanovi izpolnilo vdiko pričakovanje. V brežiški porodnišnici je rodila hčerkico Loreno, ki je zanjo najlepše darilo za to novo leto. V četrtek ponoči jo je rešihii moževih starših. Šele tri mesece avtomobil odpeljal v Brežice. Ves dan, silvestrsko noč in še na novo leto so bili doma vsi nestrpni. Mož je .nekajkrat zavrtel telefon, vendar dolgo ni bilo nič novic. Končno so si z Ljubico vred vsi oddahnili. Ljubica je bila tokrat prvič mamica. Zdaj si želi, da bi njena hčerka dobila še bratca. Tudi zanj ima pripravljeno ime. Narcis ga želijo Uicati. V Sevnici živi Goričanova pri Volavški sulec je šel na »limanice^ Kdor se odpravi na sulčji lov ob Krki, mora imeti posebne pripomočke. Ni vsak ribiški pribor primeren, saj si lahko predstavljate, kakšen divji ples je, če se na debeloglavega polkilogramskega klena požene in obesi 20-kilogramski sulec. Če ni vse v redu, potem ostanete brez trofeje, brez pribora, skratka, razočarani in praznih rok. V letošnji sulčji sezoni, ki bo pri - najboljši poznavalci Krke *“SO kraju konec januarja, bodo sulčarji z pokazdi vseh svojih kart; c^ajo na ulovom gotovo zadovoljni. Nekateri zadnje trenutke lepih doživljajev, ko se navadno izkažejo s posebno mret-nosflo in lepirh „kiayem“ iz &ke. Decembra je najlepšega prelisičil in izpulil tolrnunu pod jezom v Vo-lavčah Sretan” Madžarevič iz Straže. 2^nj trdijo, da je eden najboljših poznavalcev Krkinega ribjega življenja, saj je kot ribiški čuvaj ob reW preživel veliko časa. Madžarevič je tudi spreten ribič, saj drugače sam ne bi mogel ukrotiti 20-kilogramskega velikana, ki je v svojem elementu v divji vodi še bolj močan. Resda je Stražanu pomagala sreča, saj se je sulec še sam nehote zapletel v najlonsko vrvico in tako olajšal ribiču delo. Ce se ne bi zgodil ta nenavadni pripetljaj, bi volavški sulec veijetno še vedno kraljeval v globini pod jezom. Med večje sulce štejejo tudi lanski ulov Primoža Dularja - njegov je tehtal 12,5 - in ribo K^taUche^ rj Zahodne KI JC tCntćllJi 14 kilogramov. Tisti, ki trdijo, da je domovanje sulcev od Straže navzgor, so v veliki zmoti, sulcev'je po vsej Krki dovolj. Res, da so od Novega mesta navzdol redkejši in mainjši, najde pa se tudi kakšen velikan. Dokaz za toditev: nekaj dni pred novim letom je tujec - ribič pod Seidlovim jezom v Novem mestu ujel lepega sulca; tehtal • jc 12^ kg* Stari prekaljeni sulčar mi je povedal, daje letos zapel veliko sulcev, vendaf so bili v javnem sami „mla-doletniki“ od 5 do 8 kilogramov. Ker pa se drži starega, nepisanega pravila, da sulca izpod enega metra ne vzame, bo morda letos ostal biez trofeje. S. DOKL Krvodajalci: hvalaI ICar 190 krvodajalcev z območja krajevne organizacije RK je dalo kri, ko je ljubljanski transfuzijski zavod v začetku decembra organiziral krvodajalsko akcijo. Med krvodajalci je bilo 79 vaščanov in prebivalcev krajevnih središč, 78 delavcev žu-žemberške Iskre, 13 delavcev Mizarstva E>vor, zaostajali pa niso nikjer. Iz vsakega kolektiva je prišel vsaj po en krvodajalec. Lahko zapišemo, da se je Suha krajina v tej humani akciji odlično odrezala! je tam. Stara je 21 let in je po rodu Hrvatica iz Čakovca v Medjimuiju. Po poklicu je trgovska pomočnica. Tri leta je bila na delu v Avstriji. Z možem sta bila zaposlena v tovarni nogavic. Tujine ji je dovolj, nič več se ne bosta napotila tja. Mož Peter, t^petnik po poklicu, dela zdaj v STILLESU v Sevnici. Tudi Ljubica se namerava še zaposliti čez nekaj mesecev. Na hčerkico bo pazila tašča. Prvo novorojenko leta 1971 so obdariK: Radio Brežice, trgovsko podjetje Ljudska potrošnja in kolektiv bolnišnice. Mlada mamica je bila vesela njihove pozornosti. Babica Silva Dvoršakova je povedala, da drugi porod ni ^1 tako gladko m da so morali klicati zdravnika. Končno se je srečno izteklo. Do nedelje zvečer so imeli na porodniškem oddelku v Brežicah že sedem novorojenčkov: štiri dečke in tri deklice. V brežiški porodnišnici se je lani rodilo 332 dečkov in 338 deklic. Dvojčki so deset- Icrai privAlcoli na svet. J. TEPPEV ZAHVALA Delavci javne varnosti v Novem mestu se zahvaljujemo za številna voščila ob novem letu, prometni miličniki pa še posebej delovnim organizacijam za lepa darila. Vsem voznikom motornih vozil v novem letu želijo srečno in varno vožnjo! Nova plo^a Henčka Burkata Ob koncu lanskega leta je dolenjski rojak Henček Burkat v založbi zagrebškega Jugo tona izdal gramofonsko ploščo, na kateri je deset izbranih domačih viž. Priljubljenemu harmonikarju Henčku pomagajo še kitarist Cater, kontrabasist Nedovič ter štirje fantie - pevci in humorist Marjan Robek, ki je prava poživitev v ansamblu. Naslov ploiče je „Kadar jaz na planinco grem“; poleg te pa naj opozorimo še na „Vabilo na ples'*, „V Tacen“. „Na Gorenjsko", „Ko travca se^kosi“, „Po Trški gori“, „V tuj*«»o‘ » .>Veselo domov ‘ in „Zadnji pozdrav**. Srečna ribiča Maijan Kosič a. Maribora in Sretan Madžaredč ii Sttale (na sliki) sta 13. decembra lani v presledku pol ure ujeU dva lepa sulca — „kralja iz forke“ (Foto: S. Dokl) DOLENJSKI LIST USTANOVITBUJI IN IZDAJATOWI: SZDL Brežice, CmomelJ, Kočevje, KrSko, MetUica, Nov Ribnica, Sevnica In Trebnje. viictor DrafioS, inž. Jtuiez IZDAJATELJSKI SVET: Ton« ^rU ^ V10.0V.6 m Ivan zor^. Tehnični urednik: Marjan Moflkon. fttpvilka 1 rtin^r __ čun pri podružnici SDK v Novem mestu 5M-8-9 N^ v Ljubljani ________