«80. Številka. Ljubljana, četrtek 5. decembra. XI. leto, 1878, littr.j.i vsak dan i ,. i ... ^ , y UhCataae aotat« li> celo »«.o lt> gia., tapu lein b gl., M ««rt leta 4 <,ii, — Z* ... iOt.:» m :. Ljnblll * siv.ri leu S jjld. 50 kr., p » polti projeoj&o. sk focrt leta 8 *ld. — Za oznanila te plaću e od IfteftoMM peut-vrste 6 kr., će ae Ulo takeM Maka., ft nr« eo e<* dvakrat in 4 k;-. >jk bo tri- ali večkrat tiska. Dopisi na} h izvole trankiratt. Kokopisi se ne vraćajo. — r'< i>dn;iteiweisova slavnost je pokazala, da slovenski narod nij za vami, nkoravuo imate večino glasov v deželnem zboru na Kranjskem ! — Slovenski narod vžigaval je 18 iu 19. novembra kresove, katerih svit je bil namenjen Osvetiti domoljubje moža, ki mu je bil uže tedaj prijatelj, ko je malo kdo prijateljsko se brigal zanj, in ki mu je ostal zvest, ko je narodova hoja iz tmine na dan vzbudila sovražnike, kateri so in Se hočejo to hojo za vuati. Domoljubna svečanost je bila to v najlepšem pomenu besede, in da se je pravo domoljubje ž njo častiti hotelo, priča nam učeča se mladež, kmet in zastopnik sredujega stanu vseh oddelkov, ki je mnogobrojen sla vil to domoljubje. La jedno je domoljubje, in kdo ve za boljši kriterij tega domoljubja, nego sta 18. in 19. november! Vi elitna garda „Ntmcev" na Krajskem, vi „Tagblattovci" se ležite nad tem oslavljenjem slovenskega domoljubja! — To nij pametno, zakaj svet opo-EOritl na to, da je Kranjska toliko BreČna, da broji nekaj Ijudij, ki izven kroga domoljubov stoje 1 Mar mislite, da si delate s tem, da zdaj po siavnosti jezno okolo sebe bijete, čast? Največje zaušnice Bi bijete sami, ker vsuk pošten človek bo na to dejal: domoljubje je povsod lepo, in tudi jaz na pr. Nemec se veselim, da tudi drugod domoljubne može Časte; kakovi bo neki oni ljudje, ki tako mivko na strani sto V: in z zobmi škripajo I Jih menda no bo do ti prida. I a najlepše je pri vsem tein to, da si no upate ob teh priložnostih, ko odgovarjate narodnim listom, prav z jezo ven, le tu in turu vam kulta neumna uide, ki kaže, kako hudo v vas jeza kuba. — I/.previdite, da bi se preveč v svojoj nagoti pokazali, če bi bo tudi Blavnosti Barne ua sebi in domoljuba — Blei-weisa lotili. Menda vam vaša še ne pomešana pamtt pravi, da to storiti vendar ne bi dobro bilo. — Tuli iTagblattOTGU", ki je vse/.*, vajen, je težavno povedati: BLivveis nij domoljubno, nij koristno delal za slovensko ljui-Ijudatvo. Masa ljudstva stoji za njim, in najboljši možje mu pošiljajo pozdrave, — ne, to me stresa, tu stojim v hudej dilemi. In vendar bi .bilo dosledno to. — Narodno našo delo je za jeden mah, pravite, vse naiodno težnje so za ligo, — zaključek: — možje a la Bleivveis, — no, „Tagblatt", kaj se ga bojiš! — Glej, nekaj je le gnjilo v vašej dr> žavic;! — Pa boš rekel, „Tagblatt", ee no Karanfilj s pesnikoveg. groba. Spisal A Še no a, piv v nI Jano . Naglic. (Dah>.) — „Nežica," rečem jej nekega jutra posle kave, „posod.te mi svoje poezije, jako rad bi jih čital." — „Drage volje," nasmehne se Nežica, nali mi jih morate povratiti, ker je to svetinja, to je meni, gospod llrvat; ne vem, da li bode tudi za vas, mlado mestno gospodo. N j vsakemu vsaka jabelka sladka, suj mu razumete, jaz sem samo Sioveuka, to vum je s j um slovenska poezija, ki se poje, kakor pojo skrjauci, ki se ne propoveda, kakor pridigajo nemški duhovni." Dekle je govorila zadnje besede kimajoč z gluv.cu pikrim ali čarobnim posmehom počasno, ko da je hot.la z vsako besedo koga vbosti. Albert se je vedno še nekako ki lo držul, zatorej mu reče Nežica na vide/, resno: — „Albert, Albert! nekako kislo se držiš. Vem, kaj ti je, oprosti. Premalo sladkorja sem ti dejala v kavo, jeli?" Znrudivši v»taue moj pobratim, gre na vrt, kjer je vsaj dvajsetkrat šel sitno tamo iu to heroičnim patetičnim korakom, ko kakov juuak Scbiilerjeve drame po leseuih deskah pozorišča. Ja/. nij sem šel za njim, nego sem sedel pod staro lipo, ter na mahovini čital pobožno Preširnove pesni, kakor deklo, kadar tajno čita prvo ljubezno pismice, kakor dete, kiiiar čita v knjigi čarobue pripovedke. B.ig ve, kaj je bilo to; v mojej duši začelo se jo mešati. Malo po malo spuščala se jo v uioje srce na mehkih k ni h melodičnegi slovenskega jezika ona čudna melanholija, ki se nuliuja v Preširnovih Btihovth, čeravno še /eleu mladič, čutil s.-jin vendar v sebi vso ono globoko tugo PreširuoVw'ga srca, vse žalostnt glasove izgubljenega nesrečnega življenja. Bilo mt je, ko da pojo tu vse ptice po Preširnove) melodiji, ko da po zelenih gorah visi sto Eolovih harf, a od njihovih strun da se odzivajo divni glasovi „slovesa od mladosti". Včasih se je zaustavila moja duša na kojej misli, sliki pesnikove;, kakor metulj na sjajnem cvetu, zamislil sem se v nove misli, ter gledal to divno, zeleno goro, to vedro in jasno nebo. Ne vera, kaj mi je bilo. Iz Preširnove knjige porodili so se mi čudni, neveseli občutki, ali žarki kakor solnce na nebu, ali globoki kakor gorski vrelec. Na enkrat pride gospodarica k meni. Smešeč se me vpraša: — „A kuj delate vi tukaj gospod Hrvat? A!vO bi bila noč, rekla bi, da Žtejete zvezde." — „Preširna Čitam, gospa." — „A Preširna I Je-T vam ga je Nežica dala?*' — »Da.* — „Ga nijste [,rej poznavali?" — „Po imenu samo." bi spodobilo, courtuazija terja, da bo kaj t&-cega ne dela. — K j, ej, drugače pa si tako korajžen in poln psovk na domoljubno de'o; ne verjamem, da bi bil toliko dehkaten posebno možu nasproti, ki je jeden najmočnejših nositeljev po tebi tako iz srca črtene narodne ideje! — Oh, kako rad bi bil se Bleiweisa in svečanosti lotil, pa Bleivveisa celi slovenski narod slavi, po celem slovanskem jugu ga slave, Slovani na severu se ga Bpominjajo, — ne, tu pa le jezik za zobmi drži, in skrčeno pest v žepu; šo moji patroni Nemci gori v rajbu bi mi dali po prstih, v Ljubljani pa bi nemara še kdo pljunil pred mano! — Ob pri likali, kakor Bleivveisova svečanost, je prav hudo stanje ljudem, ki se na Slovenskem mej Nemštvo, „deutBChea lager", uvrstevajo. Zabavljal bi rad, pa si ne upa, je uboga para: krvavo zasluži svoj kruh! — Ta svečanost pa je bila dobro doSla. „Tagblattovci", ki so pred letošnjimi volitvami v deželni zbor na Kranjskem še pritrdili, če jih je kdo prav trdo prijel, da so tudi slovenski rojaci, da pa le po drugej poti narod do omike voditi hote, nego mi, bo po volitvah kar le zavijali se v barve: schvvarz, roth, goldgelb, in le : „Deutsch-thum in Krain" so govorili, da so; — zdaj pa bodo zopet malo bolj mirni, ker Bleiwei sova slavnust je pokazala, kako revna je ta peščica Ijudij, katere n*ka močnejša roka čuva, da jih ne pomandra voz prav hitro vo zeče se narodne ideje. Če zadnja leta pregledamo, vidimo, da je boj na slovanskem jugu in ruska vojska na severo-zapadu vse Slovanstvo uzdramila, narodna zavest je dosti korakov storila naprej. V tem času bo je Ble.vveisova slavnost na malem Slovenskem, kakor se je impozantno vršila, lepo uvrstda drugim činom Slavjanstvp 1 V/a milijona nas je le, oklopljeni smo od treh krajev od tujih nam sosedov, pa tudi mi smo zavedni svoje narodnosti, in vse drugo Sl>-vanstvo se zanima za nas! „Tagblatt", po pravici rečeno, zastonj si trubadur germani zacije Slovanstva, in kakor se togotiš, da se je pri Bleivveisovej slavnosti o zjedinjenji Slovencev s Hrvati govorilo, zastonj je to togo-ten je, ideja je močnejša, nego potenciran „deutsches lager in Krain", iu ideja, ki je glede nas Slovencev hodila mej šibami miui-Bterstev ii la Oiskra — Herbst — do Blei-vveisove svečanosti, — ne razume Sale, in o njej velja: Nov kandidat za bolgarski prestol So lasset denn dio klaffer aH', Oni, ki poznajo Aksakota, ga povzdigrj- Una ungeatort begleiten; Jej0 do nebe8 „ Q^ kj gft „e pOZQaj0t Ufete Denn ihres bellens lauter achall, . . , „ _ . . - • . ■ navdušenjem njegove govore, prevedene na IJ w«n donu, da bi pokazal Angliji, kakšna „šarla tanka" je ona. Kneza Dondukova-Korsakova čislajo vsi, ki ga bliže poznajo; pravijo, da je bil on k našim zadevam dobro razpoložen; samo žali bog, da nij okrog njega zadosti sposobnih Bolgarov .... stanski v tej vojski nenadejano srečo ima — nasproti oholim, ošabnim, mogočnim Angležem. Poročila pravijo: London 2. decembra. „Standardu" bo poroča iz Paivar-soteske, da so Afganci angleško vojsko v Paivarskej soteski s tako silni m streljanjem iz kanonov napali, da angleškim vojakom v Roteski nij bilo več obstanka, Na konec Aksakov! Da, Aksakov je ampak so na večer morali se nazaj umakniti, tudi kandidat — in sicer najbolj priljubljeni, j London 2. decembra. „Daily News" po-Najbolj hrepeni po njem naša mladež, zlasti ročajo, da afganistanski pogorski rodovi zmi-ona, ki se nij omikovala v Rusiji, ampak v Bol- rom vznemirjajo jako močno Angleže izpod gariji, in potem bila ali na Češkem aH v Itn- iu iznad Ali Musjida. Ponočni napadi Af-muniji, ali v Carigradu; to je g'avni del naše ganistancev na angleški tabor so vedno ost- inteligence. V očeh našega naroda A k s a ko v nij samo teoretični predstavitelj te ruske ideje, katera se je zdaj uresničila, ampak on je še oseba, katera si zmirom, in na vsak način prizadeva za blagor bolgarske zem'je. rejM, Bojevniki od bližnjih in od daljnih rodov leto vkup iu motijo angleške zveze. Pe-šaver je skoro brez garnizone. Applevarlova vojska ima dosti boja. Treba je torej absolutno, da se Brovne je vi oddelek pomnoži z Maude jevim vojnim oddelkom. — „Kako se vam mili? Lepe pesni jelite? Neža se jih ne more dosti načitati." — „Zares lepe, divne, ali tužne iz tužnega srca." — „Da, prav Bte rekli iz tužnega Brca. Tužen, nesrečen je bil ta naš „jezični doktor." — „\'i ate ga dobro poznavali?" — „Kako bi ga ne! Koliko Časa je preživel v našej hiši." — „0, povejte mi kaj o njem. Jako rad bi vedel kaj o njem." — „Drage volje," reče gospa, vfiedši Be poleg mene, „ali mnogo ne bodete zvedeli, morebiti najmanje onega, česar iščete, kajti jaz sem priprosta Ženska, pa bodem pripove dala samo o tem, kar sem sama videla. Da naš France, nikdo bi ne bil mislil, da tako lepe pesuice piše — vsaj za nas lepe, kor jih razumemo, pa nam segajo do srca. Preširen Be je malo brigal za obleko. Hodil jo, kakor Bi bodi. Pogosto sem ga pokregala radi tega, a on je zmajal z rameni. Nij se on mnogo brigal, kaj Be o njem govori. Sklonjene glave zamišljen sedel je včasih po cele ure pri čaši vina. Včasih potegnil je iz žepa svoje dolge suknje košček papirja, ter nekaj nučečkal. najbrže kako peBnico. A bil je dober, predober, kakor dete, ali čuden kakor mesečnjak, njegove velike oči gledale so plaho v avet, nikjer nikjer nij mogel najti pravega kota, nikdar nij vedel, kam.bi se dejal. Včasih mi je prečital kako pesnico, ali govoril je malo o njih, ako ga je kdo pohvalil, se je navadno naBinchnil. Bil je jako zamišljen, kakor vsi ljudje, katerim je glava polna, malokedaj je pokazal veselo lice, a kaj je bilo to ? Tekla ga je rana, stara, globoka rana. Ženska je bila temu kriva. Človek, ki vedno na zvezdah živi, vidi tudi na zemlji povsod zvezde, a učena glava najprej ponori. Tudi Preširna je ženska do tega spravila, ona je kriva, da ga nijsmo videli skoro nikdar veselega lica. Zvala se je Julija P , . . ., no menda ste čitali njeno ime na početku njegovih malih pesnic. Lepota, mislite? Nikakor. Čisto navaduo lice, ali Pre-širnu je upalila možgane. E vsaki človek ima svoje oči, pa vidi cekin, kjer nij drugega nego svitli grošič. Preširen vtopil se je do vrh glave v njene oči, a ona postala je žena nekega uradnika. Sedaj zdi se mi, živi v Novem mestu. Saj tudi nij moglo biti drugače. Ona gospodičina, fina gospodska hči, brbljala je vedno nemški — a Preširen je bil Kranjec, trd Slovenec. Slovenske pesni od slovenskega doktorja, to je va našo gospodo gotovo sramota — vsaj smešno. Omožila se je torej. Briga njo za Francetove vigilije. To ga jo peklo v srce, od te rane se nij izlečil celo svoje življenje. Tudi meni ie o njej pripovedni, tolažila sem ga, zastonj. Govoril je posebno, kadar ga je bilo vince malo ogrelo. Imenoval me je mater, čeravno ne bi bil mogel biti moj sin, poslušal me je večkrat kakor krotko jugnje, ali včasih je bil divji, je bil mrk. (Daljo v»nh.) Lahore 3. decembra (Oficijalno.) Od kolon Koberts in Ridulpb nij nobenih daljnih ■poročil prišlo. Glasovi o napadu na Kvbersko sotesko so pretirani; vsak dan pasirajo vozovi z Živežem. Polkovnik Brow ne poveljnik brigade v Ali Mušji iu je bd odstavljen (uit odpoklican) in polkovnik Macgregor poslan, da uredi promet v soteski in brambo organi ■ žira. Vojska se bode pomnožila z rekrutira-njem iz (indijskih) rodov. Po tem tacem so Angleži, ko se je vojska komaj začela, uže prisiljeni, nesposobne generale odstavljati in zamenjavati z drugimi in svoje občinstvo tolažiti, da „nij tako hudo". To so tisti Angleži, ki so hoteli z Rusijo voj sko začeti. Mej tem Angleži povsod pomoči iščejo. Iz Carigrada se poroča, daje poslanik Livar d iz Carigrada poslal po*iv v Rodopske gore, in kjer je kak anglešk oficir, naj se brž vrne in naj gre v Afganistan na pomoč. Tudi več Čerkesov se je pri angleškem poslaniku ogla silo, da gredo v Azijo v boj. JUvno tako se bode večjidel angleške Ijal v Indijo. vojske iz Cipra prepe- Politični razgled. M o trta nj«* dožvl«. V Ljubljani 4 decembra Današnja „Wiener Zeitung" objavlja ce- sarjevo ročno pismo, s katerim se rfri«i'»* 0bOf na dne 10. decembra t 1. sklicuje. MBetegacifl* državnega zbora je pri budgetu o pomorstvu svoje nižje nasvete ob držala, nasproti ogerskej, ki je večje svote dovolila. V i*eiti so magjarski študentje napra vili opozicijonalnim magjarsliiui poslancem ba-klado. in vpili: „pogin ministru Ti.szi", — „živio KoŠnt!" — dalje je rekel jim poslanec Verhovav: »Študentje bodo kmalu knjige za men li z orožjem". V nit i M <* rtriit-vr. ltti*hi car je v Moskvi v kremlji govoril in izrekel upanje, da se bode končni mir 8 Turčijo skoro podpisal; zahvaljeval se je za čute udanosti, ki so se mu izkazovali povo.lom žalostnih dogodkov v Peterburgu in drugod. Car bo zanaša na sodelovanje vseh, da Be mladina odvrne od napačnega pota, ker le na zakonitem potu je poroštvo za bodočo moč Rusije. 4'rmttf<*»•<•* še zdaj nijso dosegli svojih novih mej, zagotovljenih jim na kongresu. Glavni protivnik jim je albanska Iga; porta bi se ne ustavljala toliko, a nema nič avtori teta. Na spomlad bodo Črnogorci s silo vzeli, kar jim gre. Iz Vt*»*iffwtMjieln ska je konfiscirala znauostno razpravo dr. S c h iif f 1 e - jevo „Quintessenz des Soeialisinus", ki je uže sedemkrat natisnena bila. — Srečno Nemško! Zadnje novomeške porotnice donesle so nam novo, sicer ne politično, pa kakor se je nade-iati, v nečem oziru jako koristno društvo za colo dolenjsko stran. — Ustanovilo se je tu namreč društvo porotnikov v ta namen, da se onim porotnikom, ki ho k porotnim sodbam poklicani, iz društvenega zavoda primerne dnevnice (ali dijete) za čas niihovega bavenja pri okrožnej sodniji podelijo. Ustanovo tega društva imamo zahvaliti zaslužnemu pri-zadetju č. g. državnega pravdnika Hrena, ki ie, nana^aie se na vspešno korist tacih društev na druzih krajih, se misli lotil, jednako društvo tudi tukaj ustanov ti, ter je 20. novembra gg. porotnike, domače in stranske, k dogovoru o tej stvari povabil, ter pri-znavši, da ona odškodba, ki jo porotniki za svojo potovanje sem ter tja iz državne bla-L'itjne dnhivajo, nij zadostna, posebno če se naključi. da kaka porotna sesija včasih po več tednov tra'a, — v razlnžnem govoru izjavil, da le na poti lastne vzajemne zveze je v tej zadevi pomoči pričakovati, ter priporočal, da se po izglednih skušnjah na drugih mestih tudi pri nas jednako društvo ustanovi. — Po tem, živo in zahvalno sprejetem predlaganju je bila jednoglasno ustanova tega društva sklenena in takoj tudi odbor za posvet in sklep pravil ali Statut izbran; uže prvi dan so vsi navzočni porotmki, in sicer do blizu 00, k društvu pristopili, in mi se nadejamo, da se bode skoro ukortninilo iu tudi drugod posnemanja našlo! liopi INI. lE NOYCg(t» iiM'Mfil 2. decembra. Izviren dopis.] (Društvo porotnikov.) X ^«oi**»nt.|*Ho;i*ia 29. novembra. [Izviren dopis.] Dan 19, novembra je bil pomenljiv dan v zgodovini razvitka Slovenstva, kakor — Slovanstva sploh Slovesnost, z njo narodna zavest in narodni ponos, sta se zopet globoko vcepila v Rrca našega naroda navzočnih naših slavjanskih bratov. Mnogi došli telegrami iz vseh slovanskih krajev in mnogoštevilni prihod gostov iz slovanskega juga, so dajali svečanosti nek obče slovanski značaj. Pokazalo so jo jasno, da slovanska uzajemnost nij le puhla fraza nekaterih „prenapetnežov"; a da je uže našla odmev v mnogih čislanih srcih slovanske inteligencije, kakor tudi uže prostega slovanskega naroda. Videlo se je, da nijsmo osamljeni v svojih idejah, temuč da je tesna in srčna zveza mej nami in dru zim i Slovani. Ta slovesnost je imela velik moralni, politični in kulturni pomen. O političnoj pomembi te slovesnosti v našej ožjej dolini ne bom razpravljal, ker je to storilo uže spretnejše pero vašega notranjskega dopisnika. Naglasim naj le, da mnogi došli telegrami in gosti iz spodnjega Štajerja in Primorja nam svedočijo, da v teh krajih stanujejo Slovenci, odobravajoči postopanja kranjskih narodnjakov v deželnem zboru in drugod, in Seleči se politično združiti nami, kar naši neuiškutarji naravnost taje in svetu z lažjo prikrivajo. Ideja narodnosti in združenja Slovencev v jedno politično ce loto pod vlado presvitle habsburške hiše jo uže prodrla v širje narodne kroge povsod, kjer bivajo Slovenci, zato borilci za sveto narodno stvar ne vrzite orožja proč, in ne obu pujte, ne odnehajte, za vami stoji ogromna narodua sila, katerih želja Be sicer daje neko liko časa umetno zavirati, a zatreti pa se ne da nikdar, ter se bode prej ali slej izpol nila. Priliko smo imeli se prepričati, da naš narod nij tako neolikan, kakor ga naši na sprotniki slikajo, temuč zaveden, ter razločuje svoje prava prijatelje od sovražnikov, in zna ceniti zasluge za narod delujočih mož. Obilni prihod Hrvatov in pozdravi dalj' nejših Srbov in mnogobrojni telegrami od drugod na pričajo, da Jugoslovani odobrujojo naša de!ovan;a za ohranitev slovanske narodnosti in naš boj proti erermanizmti in italija-nizmu, in nas spoštujejo. To spoštovanje naše pri Jugoslovanih nam je porok, da smemo na nje zaupati, ter da bo naša sveta slovanska stvar rmapala, naj se Še s tako silnimi srpdstvi upirajo naši protivniki. Morda smo ravno mi Slovenci, uživajoči jednaVo spoštovanje, in imajoči iednako veljavo pri Srbih in Hrvatih, poklicani vsaj moralno p os red o-vati mej njimi, da so tudi tam odpravi domači, Slovansfevu tolikanj Škodljivi bratovski prepir. Iz 4* inailci 26. nov. [Izv. dopis.] (Štajerski deželni zbor) zlasti pa deželni odbor je o ljudskem šolstvu spregovoril letos nekatere prav važne beserle. Zelo se mi je dopadlo to, da je deželni odbor zahteval od deželnega šolskega sveta, naj se popred šolske občine in deželni o Ibor za mnenje v zadevi novih šol in razširjanja starih učilnic povprašata. Vsakemu učitelju je moralo biti po volji, da se je učni odsek deželnega zbora za to potegnil, zakaj se je tako brezobzirno nekaterim učiteljem odvzelo spričevalo zrelosti, da se je tem VBled tega remuneracija znižala, radi česar je rn zopet mnogo učiteljev šoli hrbet obrnilo. To pa je imelo zopet ta slab nasledek, da je veliko šol praznih. Mej obilnim štajerskim učiteljstvom (od 1400—1500) je morda a/r, takih, kateri nemajo postavnih spričeval. To je napotilo naš deželni odbor na premišljevanje, ali se ne zahteva preveč znanosti j od ljudskega učitelja, ker je toliko učiteljev le za silo postavljenih, in ker še takih nij mogoče za vsako šolo, zlasti za oddaljeno goratih krajih dobiti. Deželni odbor premišljuje namreč, in priporoča to tudi deželnemu šolskemu svetu, ali ne bi se za i/.obrazen je ljudskega učiteljstva manjše zahteve stavile. Naj k temu vprašanju jaz Bvoje mnenje povem. Ako bi se za slehernega učitelja zahtevalo, da dovrši nižjo realko alt gimnazijo, preje nego se ga sprejme v učiteljišče, katero ima tečaje, ondi bi to skoro prevelika naloga bila, tedaj bi se za nekatere revne, slabo dotirane učiteljske službe res preveč zahtevalo. Ker so pa v učiteljišča sprejemajo učenci iz raznih razredov nižjih srednjih Šol, ker se spre-emajo dečki iz enoletnih pripravljovalnic, ker se torej nekateri mladeniči brez ljudske šole vsega skupaj le 5 let za učiteljski stan izobražujejo, ne moremo teh študij prevelike, pre-težavnu imenovati, in ne moremo torej temu pritrditi, da bi so izšolovanje učiteljskih pripravnikov skrčilo. A drugo je način učenja v preparandijah. Meni se po vsem dozdeva, da se v njih le preveč teorije mlati, da se le preveč nepotrebnih predmetov jemlje. K tem pa prištevam v 1. vrsti pri nas nemščino kot učni predmet, in trigonometrijo. Gospoda, lian de bodoče učitelje temeljito vsaj enega jezika, iu v predmetih v praktično življenje segajočih jih dobro podkujte, namreč v uatoro-znanstvu in v strokah kmetijskih, ter v pedagogiki. — Kadar pa dovrši učiteljski kau-d dat svoje predpisane študije, naj ima pravico do de ti uiti v n o s ti vsaj na nekaterih službah, in ne, kakor zdaj to Vblja, da potrjeni učiteljski kandidat more postati samo z a-časni podučitelj in začasni učitelj. Vsled iu postavno določbe postane marsikatera mlada učiteljska moč nesrečna. / dobrim Hjin t\-v. lom stopi nuizkuaoii v razno /motitjavu življenja, kjer ho mu nuUupči toliko skihii da pozabi na drum i/pit, po/.abi v šoli unbrumb naukov — in postaue potem iz nekdsjnsga dobroga Itudents li ludi dobroga ncitttlja — borac, k»|ii vsled ncdostanegn 2i Ispita Jeli gubil slu/.lio. Kadi teh'škod, ki ho vet 1.rat po tmuie/iuiu osobum iu tudi loli gode, nuj bi ho po.-tava v tem smislu preuuredilu, da ima ab ttolvirani u r. te l j w k i kandidat piavieo do deli uitivnu poduritoljsku službo, ali pa do stuliio-nt i t službi d plačilnega razi oda. No kdor pa linču pOBUti Hlaliu učitelj in učitelj z večjo plaćo (000, 700, «00, 000) in kdor bočo po-utati kdaj luului'itolj, ti naj ho podvrže ho drugoj ni ituljskej skušnji (izpitu hpOhobflOlti). S tako določbo bi ho bilo veliko štajerskega uči teljstva i kodo in sramoto obvarovalo, in vo liko Aolstvu koristilo. Tako ho mi pa vidi štajersko ljudsko šolstvo podobno ob/.olenileiiiii, ode veli Umu drevesu, katoiemu ho hu no samo utaru veje ob nepravem času na pol odsokule, kateremu so ju marveč tudi mnogo podobnega lintja, evetja m vej odv/olo. - Štajerski do Žel ni odbor ju tožil, da šolstvo veliko dOtolO Htnne, m da naj hu premišljuje, kako tu strošku zmaujnati. Deželni odbor naj pa v tej sadovi reču (vsaj tudi pripo/nava uze): inua CUlpe, men mit.\ima e.ulpa. /akaj ju začul on nam hišo pri studu stavili V /akti) ju toliko denarja vtaknil v meščansko tole V /itkaj ju nekaleru šole (po nun kun Šiajeru) po nepotrebnim tako zelo razširjal? /uku| ju vmulili krajih vodstvu '2 malih šol 2 ouubuma izročuvulV /.»kaj hu to liku dunurja potrosi za to, da hu šol, tvo or-gaiiizuju v smislu centralizacije m birokratizma V Ali mar to nič nu stane V /akaj iiijho meščan aku šole tuko osnovane, da bi dički iz njib v realke prestopiti mogli hiez izpitov V Ali uu bi meščansko šolo neka j raz redov UOitoljiSO nadoiucHtovati moglo V /akaj ju Inkov IuIihuh pri nekaterih šolali V — pri dru/.ih pa Htrasna revšč.naV /akaj ju truba vsako leto drugih učili Ipdult skupščin, ako hu hi: e la učiteljev ne sluša V Naučiti se o 4 — 5 ura It odr.isli možju pn ne morejo toliko, kolikor tu konto reiteu Htitnujo. Ali ho no moro boljših nadzor uikov .uijti, dandenašnjiV Deželni odbor naj bi v loj zaduvi poslušal glasove h v obodni h mož, in nuj potem štajursko šolstvo samo Htalno vravnati nkuša, vsaj h prtivideva, da smo v 'J ali B letih ztdo zahrudh. ostro opozicijo proti nujnosti tega imenovanja v projšnjej seji Akandal provociral, kakor mu ju to uže stara navada, glasoval jo zdaj nujno, tiho in pohlevno za ?N tu,to, kar je tri dni pruj pobijal« Z i giirdiiiami jo luimrcč ta od renegat ke itraati veeei oelepljoiti nonakataroki človek UikO bulo pridigO lUaftti dObiJ odpre vidnejših svo|ih tovari I v, da 10 jo spokonl — vsaj na občni vide/, kakor volk v basni. — Mestni zbor |u potem 0 proračunu za 1879 leto sklepal. O tein prihodnjič. — (Potorbargtkl „ it uski Mir") pravi pri opisovanji II1 e t vv e i so v u Hlavnosti mej drugim tudi tole: ,,'1'a jubiltj ju najttoljši doka/, rastočo solidarnosti Slovanov in njih ho i utja za slovenski uiirod". — (K o j a u s k a čitalnica) vabi na vo-IOllCO| kalem bo dnu B. dieemhra. SOOfsdl 1. Govor predsudnika. J. Pelje. 8« Povodni mož, deklinnue.iju. 4 Slovo, dvogovor. f». Tombola, ti. Išče hu odgojink, veseloigra v '*J do lih. 7. lUzdulituv daril sv. Miklavža. Dru.-tviiia zabava, /ačetek ob f>. uri zvečer. Vstopnina za udu slobodna, za iioudu 80 kr. Gozdni varh ho s|>njnio pn k riimoliil ■-■■-«»j«I Mlflm pOlOg LltlJO. Ponudbo 16 spneevali naj ne pošljejo Hir, i omenjeno graSčine, (405—1) 1 Učenec v pi oda jalu ico z železnimi Hprejme se i takoj, lun ti iiiotii pot obnu solsku zna- ! nosti, ter mol u bi 11 ktepak iu zdrav. (409-8) Spiridiun Possiack. ieeaeeie»ita«o*etieiaiieieaieie Dniimrr nI vari. — (Iz 1 j u b I j a n h k e g a m 911D 0 g a zbora.) v novo sklicanej noji ljubljanskega inuHtnomi /bora .'I decembra ju bil predlog g. Regali j ev, nuj hu fetn. Pili po vir" izvoli /a ljubljanskega častnega meftoana, j ud n o g I usno h p ruj e t. Samo dostavni predlog Etagaltjev, noj rs ITilipovIću kot Blavjanu diploma pošlje v h I o v o n h k o m jeziku, n i j obveljal, vrgli so ga iieinškiit.itrji brez motivaciju h l!i proti h (narodnim) gin- Hom. /a častno meščanstvo je pa glasovalo vho. Torej smo prav sodili v predzadnjem listu , ko mito prorokovali , da bodo naši nemlkutarjl sbali hu o s od u trlaikih tabo no V, m i nami vred glasovali radi nii neradi, samo da se nu samerljo vladi, broi kitaro podpore bi njihove stranka precej in na nsgloma tmanjkalo v ljubljanskem mestu nt v tli želi Sploh. Šo Drznimi, ki Ig bil h SVOJO •u urtdnik Jo..'p ,1 u j r M tJaaaa-SI v ktjo^n.iiil. novembra: Lovro ZunsnRiO, kaanfenSo, t<» i. na gradO| \ Mini pokaSonJa luuvloi 80. novombra: .lan«/., andraj m Oeoluja Komati, troji'i k i, v ' I' in« ■ \ i-iti Al.. V vlleu mIiiImihIi, — l''noui .iiiiick, iin labrilkega dalavoa, «> tednoVi aa poljan-Hkuj oeati It« 44. vtlod ilabostl, Ana Haoher pi. Llllenitrelt, Raiebnlea, 48 i« -1, % uboind htli« vilad ttdara v moZ^moli. Munja Novak, liri dulavkfl i loto io meieoev, v EUsabotuoJ oirolkej bolnlol vhicd atronjoi 'JI. nOVOmbra 1 Katarina Orna, vdova i\ kr. dav karja, V2 1»>I, v krakovskili oliritli Al.. 31. apoplokllja, '.',>. aovembrai Apolonlj* lloilnian, hči deiehiega urada hIiij;o "j;{ intmocnv, v Vodnikovih uluali At. U, Vllud pljuetm tuberkulozo. Anion .liirinn, liiAni po •eitnlk, 01 let, f» moieoev, na euionikej rosa It, 4, valed HiatoHti. - iMatija DoJor. lu-i golialke, b lei 9 meieea. v Blliabotnej otroikuj bolniol, viled dlfte ti i * -. I rum llalook, privatni uradnik. S8 let 8 BM noov, na »v. Patra oeiti al. h, vtled pljuOne ta-borkuloio« 86, novembra: afarjota ProMn, 78 let, v ubelnej liiAi, valed Miaioali. — Jem Kariat, ItlAna noioalnioa, 7U kot, v uliti na grad it. v, vilod pliusnioo« - »*- ih7. Kiinovrc, niti IiiAiicku poHi'Hlinka, ho ilnij, nu ventl v mestni log al <>, vsled boajastl. 1J7. novembra: Adolf llukovnlk.una.|.i. — lailik 1/. I.|itldjatie. Mmkl |B iMiidea. i'u ii»Mi4iii PrleUman la Dunaja. - Hodil ji Radovljice. Nov, k, Siediy i/. iMinUii._ Za sv. Miklavža in za liozic pripuroSa plot t) icusioir lih iiisrii, konilitoi na SongraanaSO UK" v I'j u I* I j a n i, ■VOJO -v-olllto sLcvlorjo liiiiiliniiii, iMiiilinniiM', naj llnojsilt Nlinliir, kihljaka 1Khd/aMiliiiiil), iiiaiiilalatav, Ntitlju v 141-1» 111 k ti h k i h, iti m u 1I111/.1I1 hi vari). jjsjr Vsnjika naruSlls tnAno i/.vrAti.i«%. ■•rk» \Vir 4iiii|ilVliliin »nuMlUl. nI« Htottnn umi rn0 r 110 n 80 n si n nu 0 n bil n |< KI n 67 n 4(1 iiO0SIS*|J kifl* »rt* 4* 1* • V Trstu 8O4 novembrai 11 40, V.l. 89. V L i n 0 i 80. novembra ■ 1 ■ 18. f»H. B. 88 Karel S. Tili tf/joi'tilvo k hniH/itim m fmpMštHf '/'"'"i1" ». "1 /iiinj'.a vseli potrebnoMuj aa urade kupflljstvo) zaloga navadnega, pUumiHkoKii m zavljalui'Ka pa pitja. \'hi) poltfliiioai 1 /u nitujovoe tiuteitlrje), alt ■arjo in 1 i mi 1 j i>. NaJUOVeJle v koulektiji za papir Kapiaovalne in opravilne knjige. lade»JuleJo no tudi uitinoi',1 nun na piiitiimki papir, vinilne karte in pi lemeke lavltko. t 1'11 G. PICCOLI, lukar v Ljubljani, na ilunajskoj cesti iiit|;rl|U prtporoea »pri l'r. Itd. Contp. i uploli iiunnoviina ova esenca,! liVrStOO pomaga zo- por vho notranje bo« iizni v itilotlru, pri | lnleunih zaprl ijali hemoroidih od Tal tinktura ho viakej ih 11 >»i 11 i najgorkeje | priporoda, ker ji, Uls Veliko tinod l)ii< dom k Kilravju pri-pomogla. .Htnklniiii-a | m ptittiikoin o lain vred volja 10 kr. v. i»r. ai»i-u*«»vo idravllo sopar mriik« pomaga pri tej bolesni nelimotIHvo, steklenloa| velja HO kr. U. Miillueiil m«U (11 imliiTi ali;;ii.'ia) iz tlo tiiuiMli, gornktli nnilio, v Nitdilnnieali, ki drZn I kilo — |n» so kr. — Tamo, ki vođ kupi, Aa oonoje 4. \4n%i«-i'Imihii iimiiih *4Mii», ■tsk'onTos volju 60 kr., in v.4»i»ni |ti»ii, Ikatljloa pa 40 kr. f>. i*4iiii /.u pokon4anjo bolh. Aimrkov in drnsegs mrfteis m- pravdi dalmatinskih rol| paktn PO M> kr. u. ii.iii4.-4>i>aiii .m u|i4>i4'iiit, popolnem aredjans po prot, Utagor.du. 1 ttlokli oica jagodni vo'ja IO lir. i HiokieiniMi tinkturo volj* 80 kr. Vnakn adravl o ho natanko po naroiMiu pri pravi v BshtovetfioJ itopnl modno. 7. l»»>4M4li rllij«« «>l|<>, mi rahi /opi<, kdaj pi ho iinaiii Hiinio i.. v i o 111 -1 v.ili .tvilni'1 mofll lo^a