Štev. 47
TRST. v četrtek 16. februvarja I9il
- IZHAJA VSAK DAN
eh nedeljah hi praznikih ob 5., tb ponedeljkih ab •. zjutraj. P*aatnl2ne It«r. ae prodajajo po S nv6. (6atot.)T mnogih tobakarnah t Trstu ia okolici. Gorici, Kranju, št. Patra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmin«, Ajdor-Jčiai, Dornbergn itd. Zastarele Ste?, po 5 ntč. (10 atol.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE V Sirokostl 1 kolose. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • »""» osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih ravodov po fiO st, mm Za oglase v tekstn liata do 5 vrst 20 K, vsaka oadaljna vrata K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek npravo .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinooti". ===== Plačljivo In otožljive o Trstu. =====
CPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost* za Primorsko.
Tečaj XXXVI
NAROČNINA ZNAŠA
j* ma
ao ealo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece « K; na na-
ročb« brez doposlana naročnine, ae nprava ne ozira, ■•reteiaa m a»«»lj»h* is«anj« „KDIMOSTI" atane i aa
—lm i*to Kron i*ao, a* pol lat« Kron 9 00.
Vai dopisi naj se pošiljajo na nredni6tvo lista. Nefrmnko-vana pisma ae ae sprejemajo la rokopisi so vračajo
Naročnino, oglase in reklamacije je pofiiljati na npravo list*.
UREDNIŠTVO: ollca Giorgio Galattf 18 (Naroda! dem) Izdajatelj in odgovorni orednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsordjj lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
===== Giorgio Galatti štev. 18.	---
Poltno-hranllnllnt račun it 841*652. TELEFON St 11-57.
BRZOJRUNE 1/E5TI.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 15. V knjigi za predloge se nahaja unešen predlog podpredsednika Košutove stranke, bivšega državnega tajnika Ivana Totha, naj poslanska zbornica naroči Inančnemu ministru Lukacsu, da isti predloži zbornici vse akte pogodbe, sklenjene Bed kabinetom Wekerle in avstrijsko vlado dne 8. oktobra 1907, tičoče se bančnega vprašanja, izlasti tajni zapisnik, ki se na-saša na to.
Na predlog predsednika je bilo skle-■jeno, da se stavi predlog na dnevni red sobotne seje. Temu so sledili zaključni govori onih poslancev, ki so na generalni debati stavili sklepne predloge. Po govoru posl. Geze Polonyi-ja je bila debata prekinjena in razprava odgodjena na jutri.
Delegacije.
BUDIMPEŠTA 15. Jutri ob 5. uri po-poludne bo imela ogrska delegacija plenarno sejo.
Srbski kralj Peter na potovanju v Rim.
PADOVA 15. Srbski kralj Peter je dospel semkaj po noči točno po urniku in je odpotoval v Rim.
BOLONJA 15. Kraljevski vlak s kraljem ; Petrom je danes zjutraj vozil tod mimo v Rim.	i
RIM 15. Kralj Peter je dospel semkaj ob 2 30 popoludne. Na kolodvoru so bili, lbrani vsi ministri. Malo pred prihodom je je prišel kralj Viktor Emanuel na peron, na katerem je bila nameščena častna stotnija. Ko je došel dvorni vlak, je godba zasvirala srbsko himno. Oba vladarja sta se poljubila. Ko sta kralja odkorakala častno stot-■ijo in predstavila došle ličnosti se je kralj Peter s kraljem Viktorjem Emanuelom odpeljal v palačo, živahno pozdravljen od »nožice, zbrane za špalirjem vojakov. Aklamacije so se na trgu pred Kvirinalom po-aovile. Oba vladarja sta prišla na balkon zahvalit se za manifestacijo.
Žrebanje.
DUNAJ 14. Na današnjem žrebanju sreček Bodenkredita prve emisije iz leta 1889 je zadela glavni dobitek 90 000 K ser. 2516 št. 15, drugi dobitek 4000 K ser. 2877 št. 95. po 2000 K ser. 1007 št. 91 in ser. 1807 št. 97.
Nesreča na železnici.
PARIZ 15. Ekspresni vlak, ki je včeraj popoludne odšel iz Pariza v Brest, je na postaji Courville trčil skupaj z nekim tovor-•im vlakom. Oba vlaka sta razun jedilnega voza ekspresnega vlaka zgorela popolnoma. Doslej so našli osem mrličev. Število ra-■jencev je veliko.
COURVILLE 15. Sporočena železniška ■esreča se je dogodila ob 6 15 zvečer, ko je tovorni vlak, da bi se izognil, vozil vprek glavnega tira. V tem trenotku je pridrdral ekspresni vlak, vozeči s hitrostjo 80 km na uro, v bok, dočim je tretji vlak v istem trenotku zavozil v oba omenjena vlaka. Le stroj tretjega vlaka je bil vržen ob stran. Noben potnik tega vlaka ni bil poškodovan. Brzovlak je bil pa močno poškodovan. Več rozov, izlasti jedilni voz so šli na kose in
PODLISTEK.
Udovica.
Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Toraić. Poslov. Štefan Klavs.
začeli goreti. 19 potnikov, ki so bili v jedilnem vozu, so se zamogli rešiti, ne da bi se bili poškodovali. Z reševanjem so začeli takoj.
Potovanje sultana v Albanijo.
CARIGRAD 15. Sultan bo potoval v Albanijo. Na svojem potovanju obišče Mo-nastir in Skoplje ter grob sultana Murada. Listi naglašajo pomen potovanja, ker je de-menti govoric o ustaji, ki da se jo pričakuje na spomlad.
Influenca v Berolinu.
BEROL1N 15. Kakor poroča „Berliner Tageblatt", razsaja v Berolinu influenca. Za to boleznijo je obolelo 12.000 do 14.000 ljudi. Umrljivost je veča nego lani.
Ustaja v Hodeidi.
CARIGRAD 15. General Izzet, načelnik generalnega štaba, je bil imenovan poveljnikom spedicijskega zbora v Jemenu.
CARIGRAD 15. Glasom brzojavnih vesti iz Hodeide so ustaši napadli Said Ibu Hasana, ki je ostal zvest vladi in ki brani Hadšile. Ibu Hasan je odbil upornike. Med Sano in Menaa so nastavili 30 strojnih pušk, kar otežuje napad na Sano. Od tukaj Je odšel v Jemen Še en batalijon.
KUGA.
Pet slučajev kuge v Vladlvostoku.
PETROGRAD 15. „Novoje Vremja" poroča iz Vladivostoka, da so tamkaj pobrali na javni ulici pet kitajskih trupel, ki so bržkone umrli na kugi. Vsak dan prihajajo iz Mandžurije kitajski delavci. Dohajajoče tovore ne desinfecirajo. V vagonih, ki vozijo žito ali fižol, je mnogo podgan in miši. Položaj v Vladivostoku je nevaren. V Fudjad-janu ponehuje umrljivost
HARBIN 15. (Petr. brz. ag.) Predvčeraj je umrlo za kugo 29 Kitajcev. Generalni guverner amurskega ozemlja je ukazal izgnati iz nikolskega in havarovskega okraja 4000 Kitajcev. Število smrtnih slučajev v Fudsjad-janu je padlo v zadnjem tednu. Predvčeraj jih je umrlo 43. Doslej so sežgali 7000 trupel.	__
Rim 15. Vsled lahke indispozicije ni papež danes delil avdijenc.
Berolin 14. Operni trg so včeraj oficijelno prekrstili v trg cesarja Frana Josipa.
Dunaj 15. Danes je umrl vseučiliščni profesor za otroške bolezni dr. Teodor Escherich. _
„Slovenec" In ljudsko štetje o Trsta In — na Roroikem.
Našo vest iz laškega tabora — ki smo jo pa priobčili s potrebno reservo — da so v Trstu oficijelno našteli 38 000 Slovencev, pospremlja „Slovenec" s to-le pripombo : „Ta številka je mnoge zelo iznenadila ; seveda je tržaški magistrat precej potvarjal, vendar vspričo toliko povdarjane narodne zavednosti tržaških Slovencev je bilo pričakovati vkljub različnim nezakonitostim veče številke.44
Kakor vidimo, je „Slovenec" precej strog v svojih zahtevah do zavednosti tržaških Slovencev. Nič ne bi imeli proti temu, ker moremo in moramo povsod in od vseh Slovencev in njihovih vodstev zahte-
vati, da vrŠe svojo dolžnost v smislu na- dijake iz Trsta v Koper in narobe. Pa pu-rodne zavednosti in odločnosti. Kakor vsi stimo to I
drugi, tako se moramo tudi mi tržaški Slo- Kar se tiče sedeža italijanske univerze, venci podrejati kritiki in4 sodbi slovenske moramo Slovenci presojati vso stvar izključno javnosti. Ravno zato pa smemo zahtevati s stališča narodne koristi. Zato se moramo jedno — to namreč, da za nas ne veljaj najprej vprašati: Ali bi nam italijanska uni-druga mera nego za druge ter da se na- verza v Kopru škodovala ali ne? Glede šega dela ne meri z drugim vatlom nego Trsta smo vsi na jasnem, in kakor stvar delo Slovencev na drugih točkah periferije, danes stoji, ne privolimo nikdar v to, da Tudi če ostane pri številki 38.000, se bomo dobijo Italijani univerzo v Trstu. Dobro mogli tržaški Slovenci še vedno ponašati, da vemo, da bi se v tem slučaju italijanski ele-smo od zadnjega ljudskega štetja poskočil ment znatno okrepil na Škodo našega ljud-za dobrih 60 odstotkov. Nismo hoteli s tem stva. In zopet se moramo vprašati: Ali bi napisati nikake baharije, ampak potrebna bilo za nas boljše, ako bi prišla univerza v je bila ta konstatacija, ker se vspričo nje Koper ? Odgovor je lahek. Koper leži v nekaj drastično kaže kontrast med „Slovenče- posredni bližini Trsta. Parniki vozijo tja in vim" drezanjem tržaških Slovencev vzlic nazaj vsake pol ure, tako, da bi bilo itali-60°/0 narastku, in med „Slovenčevo" pri- janskim dijakom zelo lahko bivati v Trstu zanesljivostjo nasproti koroškim Slovencem in Študirati v Kopru. Število dijaštva bi go-vzlic padu za kakih 30°/0 J A tu moramo tovo ne bilo manjše, četudi univerza bi ne naglasiti, da mi dobro umevamo vzroke, ki bila v Trstu.
jim je pripisati žalostni rezultat na Koro- S stališča narodne koristi moramo rav-škem. Istotako pa bi smeli pričakovati od notako odklanjati italijansko vseučilišče v „Slovenca" toliko objektivnosti, da bi čisto Kopru, kakor ono v Trstu in sploh v Pri-enake vzroke uvaževal tudi glede Trsta — morju.
vzroke, nasproti katerim je tudi največa To stališče se ml zdi edino pravo in slovenska zavednost obnemogla, kakcr je to stališče je zastopal v proračunskem odbilo obnemoglo vodstvo koroških Slovencev seku (ako se ne motim) posl. Ploj, ki je nasproti nezaslišanemu terorju tamošnjih rekel, da italijansko vseučilišče sploh ne Nemcev. Tendenco v „Slovenčevi" pripombi sme v primorske pokrajine, marveč edino nam jasno ovaja fraza, da je tržaški magi- tja, kamor spada, t. j. na Južno' Tirolsko, v strat »precej* potvarjal. Precej? Samo Roveret ali Trident. Tu živijo Italijani kom-precej ? Pri „Stovencu" menda vendar či- paktno, tu naj imajo svoje vseučilišče 1 V tajo druge slovenske liste in vedeti morajo, Primorju pa nikdar! da so se v Trstu dogajali in se še dogajajo
ST^^C^s«1 Poli1 Kil položo] na HroitsKem.
na slučaj, ko je neki našinec dobil kazenski Saborske sličice. — Vlada osamljena. — nalog že zato, ker je v slovenskem jeziku zzstop iz hrvatsko-srbske koalicije. —
izpolnil svojo polo, kakor da je raba slovenskega jezika kažnjiva po zakonu. To je tako-le en tipičen izgled, kako so nasprotniki poskušali vse možno, da bi ustrahovali
Adresna debata.
Zagreb 14. 2. —B.— Vse politične stranke, zastopane v saboru, so si na čistem, da bo sabor
naše ljudstvo. Opozarjamo tudi na nezasli- razpuščen in da bodo razpisane nove vo-šane zlorabe uradne oblasti, ko so z uiagi-l|itve To . tudi vzrok> da so Se začele med strata pošiljali delodajalcem na dom pole	kregati Ojunačil se je tudi „agrarec"
delojemalcev, da so mogli prvi strahovati te Slipjca Radic< pa ;e v svojem govoru na-poslednje in pritiskati nanje z grožnjami od- £a| v|adQ jn uradni§tVo. V svojem odpusta ! Hočete-li še hujega terorja, še hujih £ovoru mu :e dai ban Tomašić nekoliko zlorab?! Za „Slovenca" je pa to le „pre- ,ekcije na kar ie Stipica odgovoril ponosno, cej~ I Ta „precej« res ovaja njegovo ten- da Je odreka banovega političnega varu-denco. Umejemo jo: v Trstu so na sloven- §tya , Brat Stipice> dr. Ante Radič, je šel ski strani vodili delo za ljudsko štetje nekoliko daue in je odbrusil banu, da za-tržaški voditelji, na Koroškem pa pristaši rQ(Ji njeo0veoa (banovega) odgovora na-L. S.! Zato drezanje v Trst vzlic 60°/. stane 'nfva politična kristalizacija. Radića i narastku in prizanesljivost nasproti Koroški gta tQrej kar naenkrat postala korajžna. Nu,
! v*lic 30% padu.	j 8eveda . bližajo se nove volitve, torej čas,
Sicer pa opozarjamo slovensko javnost, kQ morata (udi ona pokazati nekoliko opo-da zadnja beseda m še izgovorjena, ker zicijonalnega duha. Potem je dr. Mile bodo tržaški Slovenci tudi po zaključku Starčevi(c loraatil na lev0 in desno: po ko-štetvenega operata od strani magistrata aljdji v,adi Radićih, po franko-furti-znali še nadalje vršiti svojo dolžnost in mašJih in na koncu koncev še po S u pilu, utegne število 38 000 — tudi če so je res fcj ga -e označii za_ politično demimond-— —zadobiti se;kjnio!!
To razpoloženje je delovalo, da je vlada danes ostala osamljena na glasovanju o nujnosti predloga dra. Markovića o kršenju imunitete posl. Banjanina, katerega izročitev zahteva sodišče. To priliko je porabil
izračunali na magistratu marsikatero korekturo!
Kje naj bo sedež italijanske nniverze ?
(Dopis). — V predvčerajšnji številki	. .
„Edinosti" je nekdo predlagal, naj bi Koper	dr. Benešić, ki se ne strinja s tem predlo-
določili kakor sedež italijanskega vseučilišča,	gom koalicije, da je izstopil iz koalicije.
Pri tem je predlagatelj (tako se mi vsaj zdi) I	Danes je začela adresna debata. Predlo-
celo nekoliko zafrknil Italijane, ker jih tolaži	ženih je pet adresnih načrtov: vlade, fcoali-
s tem, da bo istrska paroplovna družba	cije, skupine Mile Starčeviča, Franko-furti-morda kar brezplačno prevažala italijanske
„Danes se mora to vedno delati," je pristavil Domjanič.
„Vsekakor se mora," mu je vpadla baronica v besedo, „ali jaz sem bitje (besede „žena" nalašč ni rekla), ki ne pozna stalnih regulas vitae (življenskih pravil). Zahotelo se mi je, da sem bila ravno v Zajezdu, ko bi morala biti v Demerju. Poslušajte dalje! Iz Demerja sem Šla v Lovrič in Kaštel. Tafn j je razven njiv mnogo senožeti in travnikov. Vedno je bilo dosti krme na teh posestvih, a jaz sem našla prazne shrambe, čeprav I sem bila prišla, ko so bili že pokosili otavo. | Živina mršava, zapuščena, in to sedaj, v tasu, ko bi morale biti shrambe polne krme. Kaj bo šele pozimi, prosim vas ?! S čim naj preživimo slabotno živino, ako nastopi zgodnja zima ? Ali naj Živino prodam ?... Kaj pa dobim za kost in kožo ? i Skoro da nisem znorela."
„Sigurno so tudi tu varali vašo milost," j« rekel Domjanič, pozorno živo poslušaje baroničino pripovedovanje.
„Kako ne?" Slišala sem sama, da je
moj oskrbnik z mojo krmo hranil svojo živino, a oni v Kaštelu prodajal skrivaj cele voze sena v Karlovec in premožnejšim kmetom.
Ko sem mu to očitala, se je drznila kača reči mi še v obraz, da je to laž. No, za to je dobil dve dobri za uho, da je takoj oglušel. In jaz sem sita teh lopovov, teh klatežev. Ob trgatvi bom sama tam, da me tudi tu ne prevarijo. In ko bo vse to gotovo, se osvobodim od vsega tega bremena. Sedaj sem tam, kjer bi morala biti takoj v začetku. Kakor ste že morda čuli od mojega odvetnika, nameravam dati v najem vsa tri naša posestva. Završki mi je vas priporočil za konduktorja; vi ste tudi prišli. Da slišim torej, ali ste se odločili ?"
„Koliko zahteva vaša milost zakupnine na leto ?* je vprašal Domjanič z neodločnim glasom.
„Jaz znam zelo slabo računati. Ali Za-! vrški, ki je prečital te-le moje beležke in te oskrbnikove račune, misli, da je najmanjša i zakupnina, ki se more zahtevati, 2000 fo-rintov. Polovico je plačati takoj pri podpisu dogovora, a polovico o sv. Martinu prihodnjega leta.
Domjanič se je zamislil. Da položi takoj v gotovini tisoč forintov, je bilo nemožoo. Bivši častnik v nasledstveni vojni je živel dosti razsipno ter se je zelo zadolžil, kar mora sedaj njegov oče krvavo plačevati. Sam nI imel nič svojega, niti nI bil v no-i
beni javni službi, temveč je živel s svojima mtejšima bratoma na posestvu svojega očeta. Kar je rabil za stroške — in ti so bili veliki, ker Krištof je znal živel kavalirski — so mu prinašale karte, od katerih je imel navadno dobiček; ali včasih je tudi zgubil, kakor ravno te dni na kraljevem sejmu, ko je mislil pograbiti v svoj Žep tispč forintov, a je zgubil tam vse, kar je imel' in povrhu tega se je še zadolžil.
O tem, da bi takoj plačal baronici tisoč forintov, ni bilo torej niti govora. Nima toliko ne on, ne njegov oče, a vedel je tudi to, da ne bi nihče več posodil Domjaničem, ki so bili Že zadolženi.
A Krištof je imel drug načrt, ki ga ni hotel povedati prijatelju Završkemu, in o katerem je hotel govoriti samo z baronico; bil je prepričan, da mu pojde na roko in da jo pridobi za-se.
„No, kaj mislite, gospod Krištof?" je vprašala baronica plemiča, ki je premišljal.
„Dva tisoč forintov," je pričel Domjanič, gledaje na sobni tlak, „to ni ravno velika zakupnina za tri posestva, a tudi ni majhna, ker sta Demerje in Levič tako majhni posestvi, le Kafttei je večji. Ako so letine dobre, mogel bi najemnik dobiti svoj denar; če ga pa zadene prirodna nezgoda, ako, recimo, potolče toča loviške in kaštelske vinograde, potem je najemnik izgubljen. Njive in travniki ga ne reiijo ..."
„Sedaj vidim," mu je segla w besedo
mašev in Radičevcev.
baronica, ki je postajala nestrpha, „da se
1 niste Še odločili postati zakupnik naših posestev. Mislila sem, da je to gotova stvar, ko vas je priporočal moj odvetnik."
„Ne mislite, vaša milost," je hitel Domjanič, „da odklanjam to zakupnino. Samo ne želim kupiti, kakor pravijo, mačka v vreči, ker, odkritosrčno rečeno, moje materijelno stanje ni tako, da bi mogel vse to prevzeti na svojo škodo."
„Kdo zahteva to od vas?" je skočila baronica na noge, govoreč dosti razdraženo. „Samo od vas je odvisno, hočete ali nočete? Če nočete vi, se prijavi pa kdo drugi. In tako ne bo treba kupovati mačka v vreči, kakor pravite ... Čudim se, da ste mogli kaj takega izpregovoriti. Tu so vam pod Božjim nebom vidna in pristopna vsa tri posestva !... Poglejte jih ter sodite . . . Ako ste gospodar, uvidite takoj, da cena, ki jo zahtevam, ni pretirana."
Domjanič je zapazil, da je sanguinična baronica razdražena nad njegovim obotavljanjem, in da bi ga mogla, kakor je ona nagla v vsem, prav na kratko potisniti skozi vrata. In to bi bilo zanj zelo neugodno. Ni mu bilo toliko za zakup posestev, kofikor do tega, da si pridobi milost baronice Pu-dencijene, o kateri je vedel, da ima največji upliv na — Gito.
(Pride še.)
/
Stran TI
> EDINOST c ft. 4f
V Ti**, dM 16 fcbrmvarja 1911
Franko-furtimaški načrt vrvi od fraz. V te« načrtu se zahteva pripojenje Slovencev, Dalmacije, Istre, Reke, Medjumurja, Žum-berka, Marijindola, Bosne in Hercegovine. Torej načrt — ve liko hrvatskega kraljevstva!
Načrt koalicije zahteva: revizijo nagodbe, gospodarsko in financijelno samostalnost Hrvatske, upravno sodišče (Hrvatska je pravi unicum med državami radi tega, da nima upravnega sodišča), tajno volilno pravico po proporcionalnem zistemu, zboljia-■je kmetovega kredita, zvišanje učiteljskih plač, pripojitev Dalmacije, Bosne in Hercegovine k Hrvatski in Slavoniji ter rešitev provizorija mesta Reke.
Načrt adrese pristašev Mile Starčevića zahteva Veliko Hrvatsko, oni Radićev je tudi „državnopraven" in zahteva gospodarske pomoči za kmete. Za sedaj se zdi gotovo. da dobi adresni načrt koalicije večino.
Dnevne novice.
Split ima glasom ljudskega štetja 21.212 prebivalcev, od leta 1900 je naraslo prebivalstvo za 3099 oseb. Po narodnosti je 19.074 Hrvatov, 1303 Italijanov, 89 Nemcev in 749 druge narodnosti.
Poljaki in nova „Slovanska Enota". Oživijenje „Slovanske Enote" ni vzbudilo samo pri Jugoslovanih in Čehih splošnega zadoščenja, marveč tudi poljski listi pišejo o ..Slovanski Enoti4* zelo simpatično.
„Kurjer Lwowski" odobruje spremembo pravil, na podlagi katerih se bo o važnih političnih vprašanjih odločevalo s splošnim glasovanjem, a ne z glasovi posameznih klubov. To dejstvo daja politični situaciji novo sliko. Bienerth III., ki je že mislil, da bo imel opraviti s številnimi skupinami nezadovoljnežev, je hipoma stal pred nasprotnikom, ki v zaprtih vrstah stopa v odločen boj.
„Nova Reforma" konstatuje, da bodo v „Enoti" igrali glavno vlogo Ćehi. A pravila sama na sebi ne delajo še politike; potreben je program pozitivnega dela. Ako Čehi ustanovijo tak program in ne padejo zopet v zmoto izključne negacije, potem lahko obnovljeni „Slovanski Enoti" prorokujemo lepši vspeh, nego ga je dosegla prejšnja.
Tako pišeta dva ugledna poljska lista. Želeti bi bilo, da bi ne ostalo samo pri besedah, marveč da bi postali stiki med „ Enoto" in Poljaki čim tesnejši. Doslej, žatibog, tega ni bilo in so šli Poljaki večkrat svojo pot tudi tedaj, ko je šlo izključno za slovanske interese. „Slovanska Enota", četudi ena najmočnejših parlamentarnih skupin, čudežev gotovo ne bo mogla delati in bo gotovo večkrat potrebovala pomoči Poljakov. Ako bodo ti hoteli tirati res slovansko politiko, bodo morali „S. E." podpirati vsaj tedaj, ko gre za izključno slovanske interese. In to je, česar pričakujemo od Poljakov: več slovanske politike!!
Konsistorija ne bo niti letos ! Rimski, navadno dobro obveščeni dopisnik „New-Jork Heralda", poroča o konsistoriju, na katerem bi imelo biti imenovanih več novih kardinalov, sledeče:
Navadno javljajo se že pet šest tednov pred konsistorijem prve zanesljive vesti o njem. Sedaj ni niti sledi takim vestem. Italijanske jubilejne svečanosti pričnejo že 27. marca t. 1. in zato je torej nemožno, da bi se vršil papežev konsistorij, dokler se ne zvršijo te svečanosti. Radi tega ne bo tudi letos konsistorija in zato ne bo tudi nobeden imenovan kardinalom. Minula so že štiri leta, da ni bil nikdo kreiran kardinalom. a kaj takega ni bilo že več stoletij. V sv. kolegiju je sedaj 20 izpraznjenih mest, in je število kardinalov tako nizko, kakor ni bilo skozi več sto let. Prav tako je razlika med Številom italijanskih in ne-italijanskih kardinalov tako mala, kakor nikdar prej, ker nasproti 29 italijanskim je 21 neitalijanskih kardinalov. Polovica kardi-■alov je stara nad 70 let, in med njimi je veliko število zelo starih (med temi ima dr. Gruscha 91 tet), vsled česar se število izpraznjenih mest bržkone še poveča tekom tega leta. Še pred letom dni je bil papež pripravljen, da se posvetuje s kardinali svoje kurije o kreiranju novih kardinalov, a sedaj tega predmeta niti ne omenja več.
Ah ti ljubi zavezniki! Kako Ijubez-njivi so v Nemčiji napram avstrijskim podanikom, dokazujeta sledeča slučaja, ki ju je spravil socialno-demokratični poslanec Giirne v razgovor v pruskem deželnem zboru.
Nekega trgovskega nameščenca, ki je potoval iz Avstrije skozi Nemčijo na An-gtežko, je v Rheine, na holandsko - pruski meji, ko je izstopil iz vlaka, ustavil redar ter ga vprašal, kam potuje? Potnika so odvedli potem na carinski urad, kjer so ga preiskali in mu hoteli odvzeti tudi denar. Še-le na njegov odločni protest je uradnik odnehal od tega. Ko se je potnik naslednji dan pritožil proti načinu, kakor se je postopalo ž njim, so mu pokazati zaupno naredbo pruskega ministra notranjih stvari, nanašajočo se na inozemce, ki potujejo skozi Nemčijo. Rečeno mu je bilo: Da ste Vi Anglež ali Amerikanec, bi mogel neovirano potovati.
Slično se je zgodilo tudi neki avstrijski zaročeni dvojici, S je bila več let na An-gležkem. Mož je prišel že preje Štirikrat neovirano v London. Dvojici pa so v Rheine odvzeli denar in jo potem tirali po o d g o n u naprej! A morala sta poleg tega plačati še orožnika, ki ju je spremljal! Bila sta ogoljufana tudi pri menjavi denarja !
Nemci in slovensko vseučilišče. — Oraška „Tagespcšta" piše v zadnjem času • precej zmerno o narodnih vprašanjih, zmerno, j v kolikor je to od nemškega lista sploh i možno pričakovati, in zmerno: v primeri z I listi a la „Grazer Tagblatt". Včeraj je pa ! tudi ta list udaril na veliki boben nemškega šovinizma. Izrekel se je namreč proti slovenskim vseučiliščnim zahtevam. To svoje odklanjajoče stališče utemeljuje graški svobodomiselni list s tem, da Slovenci nimamo ne profesorjev, ne docentov, ne juridične literature, ne dovolj slovenskih gimnazij za lastno vseučilišče. Kar se tiče profesorjev, teh pač ne moremo imeti, dokler nimamo mesta, kjer naj bi poučevali. Kje naj bi danes poučeval slovenski vseučiliški profesor? Naj se nam da vseučilišče in profesorji se že najdejo.
Trditev, da nimamo juridične literature,
je pa čisto navadna nesramnost. Ravno slovenska juridična literatura je še precej razvita, a vsekako je tu vsaj podlaga. S slovenskim vseučiliščem bi se pa samo ob sebi razvila tudi tozadevna literatura. Mi n. pr. ne zahtevamo medicinske fakultete, ker znamo, da med nami Še niso dani za to potrebni predpogoji. Ne zahtevamo tehnike, ker znamo, da za to se nismo pripravljeni, zahtevamo pa pravno fakulteto, ker so med nami dani vsi predpogoji za vspevanje te fakultete. Mi sami bomo pač najbolje vedeli, kaj nam je potrebno.
Na vsak način pa smo že toliko dozoreli, da ne potrebujemo nikakih kura-torjev, ki naj bi šele odločevali, kaj nam je potrebno in kaj ne !
Največa nesramnost in nehotično hinavstvo je pa trditev, da nimamo potrebnega števila gimnazij za polnjenje slovenskega vseučilišča. Da jih nimamo — kdo je temu kriv ? 1 Ali niso temu krivi vlada in žnjo zvezani Nemci, ki nam kljubu vsem zahtevam nočejo dati slovenskih srednjih šol ? Če kje, se kaže ravno v tem pogledu nujna potreba narodne avtonomije, da bo vsaka narodnost sama odločevala o svojih kulturnih potrebah, ne da bi se trebalo zato Še le pretepati z drugimi narodi.
Buren shod državnega uradništva.
Pasivna rezistenca!
Včerajšnji shod tržaškega uradništva, ki se je vršil v gledališču Rossetti, je bil naravnost veličasten. Že mnogo pred 9. uro so neprenehoma prihajale trume tržaških uradnikov in uslužbencev, ki so napolnini prostorno gledališče od vrha do tal. Nič ne pretirujemo, ako trdimo, da je bilo navzočih 4000 - 5000 oseb.
Kmalu po 9. uri je otvoril predsednik uradniškega odbora* g. R e s m i n i shod, pozdravil navzoče in je najprvo podal kratko zgodovino vsega gibanja. Govoril je približno tako-le:
Takoj 11. januarja po shodu v gledališču „Eden" smo brzojavnim potom odposlali resololucije na ministerskega predsednika, ministra notranjih stvari, finančnega ministra in posl. Prochazko, da bi nas podpiral. Obrnili smo se tudi na Zvezo delodajalcev, na župana Valerio in na tukajšno trgovsko zbornico. Vsi so nam obljubili pomoč. Dne 3. februarja nas je poklical k sebi namestnik in nam sporočil odgovor vlade, ki ga vsi poznate. Potem, ko je odbila vse naše zahteve, smatra odbor svojo nalogo za končano in polaga v vaše roke demisijo. Dne 6. februarja smo bili zopet pri namestniku. Prišel je namreč z Dunaja ministerialni svetnik Pens, ki je rekel, da bi bila vlada vzlic neugodnemu fin. položaju pripravljena nekaj storiti in sicer za sedaj samo za najpotrebnejše, n. pr. za one, ki ima;o dolgove ali mnogo otrok. Odbor je na to odgovoril, da so vsi uradniki potrebni in zato vztrajajo pri svojih zahtevah. Na vprašanje deputacije, zakaj uživajo uradniki na Reki 20 odstot. pristaniške doklade, je gosp. Pens odgovoril, da vladajo tam posebne razmere, da je Reka teritorij sama za-se itd. (Hrup in medklici).
Predsednik jame na to čitati vladine ponudbe, a kmalu po prvih besedah ga zborovalci prekinejo z glasnimi klici: „Bas ta, basta!
Tu priobčujemo tabelo, naravnost ponižujočih podpor, katere ponuja vlada:
TABELA kakor podlaga za podeljevanje podpor.
zneski podpor za poročene
Uradniki in učitelji ^ g
in sicer:
o
o
is
0	= c
CM £
1	JE
O ®
I e
=s o O o
*— u —
zt*
N CM
Vili. činovni razred 70-80 100-120 130-160
80-100 110-130 75-90 100-120
IX.	„ „ . 60-70
X.	„ „ . 50-60
XI.	„ „ . 40-50 60-75 80-100 Poduradniki . . . 30-40 50-60 70-80 Uslužbenci . . . 25-30 35-45 50-60 Poštni oficijanti . . 30-40 50 60 70-80 Pisarn. „ . . 30-40 50 60 70-80
„ pomočniki . 25-30 35-45 50-60 Davčni eksekutorji . 30-40 50 60 70-80 Pomožni uslužbenci 20-25 30-35 40-45 Vsi drugi usluž. . 20-50 30-75 40-100 Kakor vidite je napravil odbor vse mogoče, v svesti si, da je vsikdar storil svojo dolžnost. Zato lahkim srcem polaga demi-j sijo v vaše roke. (Dolgotrajen aplavz.)
Na to se je priglasil za besedo gosp. ! N a 11 i s, ki je rekel, da je to, kar vlada ponuja, sramotno za državne funkcijonarje, ker to je navadna miloščina. (Odobravanje). Mi pa ne prosimo miloščine, ampak zahtevamo, da bo naše delo pošteno plačano. (Živahno odobravanje). Govornik je rekel, da so občinski, bančni in drugi zasebni uradniki vsi bolje plačani kakor državni in vendar tem ni bilo treba položiti nikake prisege. Izrekel je nado, da med državnimi funkcijonarji ni izdajalcev, ker uradnik, ki
je pripravljen izdati svoje kolege, bo izdal tudi državo. (Viharno odobravanje). Govornik je zaključil z izjavo, da kakor so uradniki dolžni spolnovati zakon in vršiti svojo službo, je tudi dolžnost vlade, da državnih funkcijonarjev ne tira do obupa. (Burno, dolgotrajno odobravanje).
Za besedo se je nato oglasil gosp. Strupi, ki je rekel, da se v razburjenju izreče marsikako sodbo in nepremišljen sklep.
Na te besede je nastal velikanski hrup. Niso mu pustili dalje govoriti. Se le ko je predsednik izjavil, da bo g. Strupi prišel do zaslužka, ki soglaša popolnoma s stališčem zborovalcev, je nastal v gledališču mir, da je mogei g. Strupi nadaljevati začeta izvajanja. Rekel je, da je že oblika, v kateri vlada ponuja podporo, žaljiva za uradnike, ker za uradnika, ki nosi državno uniformo ni več dostojno, da bi nosil ubožno spričevalo. Akoravno smo reveži, imamo vendar toliko ponosat da ne bomo te svoje mizerije dokazovali z dokumenti!
Kakor je bil govornik na začetku govora izžvižgan, tako je bil med daljnimi izvajanji in koncem govora burno a k l a-miran.
G. Reminšek je pozdravil shod v imenu tržaških strokovnih organizacij.
G. C u m a r je pričel emfatično proslavljati zasluge g. Pitacco, na kar se je začulo na eni strani ploskanje, na drugi strani glasno sikanje. G. Cumar je nato posvetil par besed vsem poslancem in jih poživljal, naj se zavzamejo za uradništvo.
Potem ko je govoril socijalist S e n i c a, je predsednik stavil vprašanje: Ali sprejmete vladno ponudbo ?
Iz tisočev grl je tedaj zadonelo en sam : N e !
Tedaj je predsednik g. R e s m i n i izjavil, da smatra odbor svojo nalogo za izvršeno in zato polagajo člani istega svoje mandate. Shod je bil s tem zaključen.
V istem hipu, ko je predsednik gosp. Resmini izjavil, da zaključuje shod, je bilo vrženih iz tretje galerije doli na tisoče listkov s sledečo vsebino:
Tovariši! Akoravno je vlada odklonila naše opravičene zahteve, odgovorite s tem, da se strogo držite službenega navodila.
S tem je bila torej proglašena pasivna resistenca.
Nam torej ne preostaja drugo, ko čakati stvari, ki imajo priti. Vsekako je že sinočnji shod glasen memento za vlado, da drž. uradništvo v Trstu ne bo pustilo, da bi se šalilo ž njim.
Mestni svet tržaški.
Po stari navadi je tudi sinočnja seja začela točno pol ure kasneje, kakor je bila sklicana. — Predsedoval je župan dr. Valerio.
Potem ko je bil prečitan in odobren zapisnik zadnje seje, je župan naznanil, da so bili vsi koraki, ki jih je napravilo predsedstvo pri inž. Luzzatto v svrho, da ga pregovori, naj umakne svojo odpoved kakor mestni svetovalec, brezvspešni. Prosil je zato, naj mestni svet vzame na znanje odpoved inž. Luzzatto.
Dalje je naprosil župan, da se je odpovedal mandatu svet. Z a m a 11 i a. Na predlog svet. dr. M r a c h a se je sklenilo naročiti predsedstvu, naj podvzame potrebne korake, da pregovori svet. Zamat-tia, na umaknitev odpovedi.
Konečno je župan prečital pismo svet. Piani-ja, ki naznanja, da iz zdravstvenih ozirov odlaga mandat svetovalca.
Svet. dr. M r a c k je predlagal, saj mestni svet naroči predsestvu, da skuša pregovoriti tudi svet. Piani-ja, da umakne svojo odpoved.
Svet. C e r n i u t z je rekel, da je razloga odpovedi svet. P i a n i j a, iskati v dejstvu, da je Piani te dni predložil mestni plinarni oferto za dobavljanje električne sile. Govornik smatra zato, da oseba, ki je z občino v kupčijski zvezi, ne more biti ob enem mestni svetovalec, ker sta ti dve lastnosti nezdružljivi. Zato bo glasoval proti predlogu dr. M r a c h - a.
Svet Ar c h je potrdil, da je svet. Piani res predložil mestni plinarni neke oferto za dobavljenje električne sile.
Odpoved je bila vzeta na znanje. Nato je dr. P u e c h e r stavil na predsestvo interpelacijo radi izjave, ki jo je dal podžupan dr. D a u r a n t v zadnji seji proti socijalistom, ki da ovirajo delovanje mestnega sveta.
Župan dr. Valerio je rekel, da odgovori na Interpelacijo v eni prihodnjih sej.
Svet. Puecher je zahteval besedo, da obrazloži svojo interpelacijo. Ker je hotel pri tem čitati neke številke, a mu župan to ni dovolil, je prišlo med dr. Puecherjen in večino do hrupnih prizorov, ki so trajali par minut. Dr. Puecher je hotel po vsej sili čitati številke, a župan mu to ni dovolil. Konečno se je odpovedal besedi, z izjavo, da se umakne nasilju.
Potem se je prišlo na ostale točbe dnevnega reda. Bilo je rešenih v par minutah 12 točk. Med drugim so bili izvoljeni izmed manjšine namestniki za one odseke, v katerih je manjšina zastopana le po enem članu.
Dalje je bilo sklenjeno, da se zgradi zvezno cesto med Kontoveljem in italjaa-sko cesto. Seja je končala ob 8*45.
Ljudsko štetje.
„Kričeč slučaj-.
Z ozirom na notico, priobčeno pod tea naslovom v nedeljski številki, smo prejeli nastopno pojasnilo: V tej notici je bila trditev, da se je gospica hči g. veletržca Kozaka nasproti jednemu stanovalcev hiše Št. 27 na Belvederu, ki jej je prinesel slovenski izpolnjeno polo, izrazila zaničljivo o slovenskem jeziku. Ker bi se vtegnilo misliti, da sem bil jaz dotični stanovalec, izjavljam, da nasproti meni gospica ni rabila nikakih Žaljivih besed, marveč je le pripomnila, da gre vprašat očeta, a povrnivši se je^ rekla, da je I dobro.	Anton Škamperle.
Pripomba uredništva. Potrjamo, da g. : Škamperle ni v nikaki zvezi z gori omenje-' nim dopisom. Ob tej priliki se obračamo d« vsega občinstva z nujno prošnjo, naj nam poroča le brezdvomno ugotovljeno resnico, kajti vsaka neresničnost le Škoduje dobri 1 stvari.
Raje nemški!!
Nekega mojega znanca, stanujočega t Kolonji, so pozvali na sekcijo via Donatelo. kjer so ga trdo prejeli, zakaj je za svoj« družino — 4 osebe — vpisal slovenski ob-čevalni jezik ?! To da ne gre ! Vpisati da bi bil moral italijanski jezik! A če že noče tega, naj vpiše — nemški! ! Torej nemški, ki ni deželni jezik, da! Nikakor pa ne slovenskega, ki je od vseh oblasti pripozoa« kakor deželni jezik ! !
Tudi hrvatski znajo!
Predvčerajšnjim je prišel v hišo št. »1 gospe Fabianove v ulici Molin a vento nebi mlad človek, ki je govoril zelo uljudno ia po hrvatski. Začel je mešati, da je prišel nekaj popravit glede ljudskega štetja, češ: da pole niso prav izpolnjene. Od g. Erbiši je zahteval, naj mu pokaže kak dokument a Erbiš mu je odgovoril, da je že 36 let v Trstu in da ima tu domovinsko pravico. Na to ga je vpraševal razne stvari o čieaik družine, kar pa je že vse razvidno iz pravilno napravljene pole. Istotako ni nič opravil pri drugih stanovalcih te hiše.
Bolj srečen je bil v nasprotni hiši Pavlice št. 6. Premamil je Matija Jamnika, da je podpisal novo polo. Revež je pač nevede«. Na stanovanjih Trdine, Bertonina in Vrabca, ki so vsi trije zavedni Slovenci, pa je našel doma samo ženske, ki jim je govoril po — hrvatski toliko časa, da so podpisale nove pole.
Strogi g. poslanec Pitacco naj nam aalce pove, kakovo označenje je primerno za tak« postopanje revizorjev, pa naj se je tudi vršilo s pomočjo — hrvatskega jezika 1!
Domače vesti,
Promocija. — Dne 17. t. m. bo *« graškem vseučilišču g. Danilo K o m a v I i, rodom Goričan, starešina a kad. tehn. društva „Triglav" v Gradcu, promoviran doktorjem prava. Gospodu Komavliju je še-le 2J let; gotovo redek slučaj, da je kdo tako mlad dosegel najvišjo akademično čast! Naše iskrene čestitke!
„Slovenčeve" laži o tržaških stvareh ne postajajo le vedno bolj zlobne, ampak tudi — neslane in neumne!! Tako pripoveduje „Slovenec" z resnim obrazom gorostasno bedastočo, da tržaški odvednikt
Velikanski dohod	KrižmančK & Breftak, iDii »trst.
▼ Trstu, dne 1C. febrmvarja IS 11.
,.EDINOST" It. 4T.
8traa IH
fsprejemljejo le take koncipijente, ki se •bvezujejo, da ne odpro svoje pisarae v Trstu, ko bodo samostojni. Ako bi ta laž ■e imela na čelu pečata idijotstva, bi pozvali „Slovenca", naj v dokaz za svojo trditev navede konkretne podatke ali imena Iržaških koncipijentov, ki so podpisali tako obvezo! Tako pa se kar pridružujemo vsem resnim ljudem, ki se smejejo tej bedastoći.
V isti številki je napisal „Slovenec" senzacijonalno — neslanost, da je v Trstu 3uta borba za mesto voditelja na n a-
šik družbinih zavodih. — In sicer
borba „liberalcev« za „ljubi kruheka. „Slovenec- je tudi zelo zadoveden, kdo zmaga v tej borbi? Prav ima „Slovenec", da se teko čudi in da je tako radoveden^ Saj mu m zameriti, če ne zna, da je že tako z vsako službo — bodi državnog bodi zasebno , bodi... crkveno — da se navadno je njo poteguje več kompetentov in da je z vsako službo združena pripomoč za — ljubi kruhek!! Od kakega druzega lista bi zahtevali več življenske izskušnje ; pri „Slovencu" je «e pričakujemo. Saj se klerikhlci nikoli ■e potegujejo za nobeno službo in za noben zaslužek, temveč jim treba službe, boljša aesta in — boljši kruhek kar usiljevati, ker so vajeni delati le za čast in slavo božjo!
Res zanimivo je opazovati „Slovenca", kako radi te nesrečne trfeške „temne točke" skače sem pa kje od zlobe do — nesla-»osti!!
„Ljudsko Štetje" je dovršeno ! Danes boste mogli že Čitati natančne podatke!
Ktt da se razumemo! Ne morda ljudsko štetje, ki je magistrat tako pridno in vestno revidira, ampak zanimiva in zabavna bro-šnra, ki jo je izdal g. Josip Jedlowski o priliki velikega Ciril-Metodovega plesa na korist slovenske in hrvatske šole v Trstu. — Deio je opremljeno tudi krasnimi slikami v barvah in vsebuje mnogo šaljivega čtiva. Prodaja se od danes opoludne naprej po vseh tobakarnah, kjer se prodaja „Edinost". Cena 30 stot.
Posnemajmo naše nasprotnike! — Kakor mravlje prispevajo pridno, z nekim uprav idealnim navdušenjem naši narodni nasprotniki — Italijani za „Lego Nazionale". Ne le v vseh mestih in trgih, temveč skoraj v sleherni vasi, kjer so naseljeni Italijani, prirejajo plese v prid „Lege Nazionale", s katerega čistim dobičkom raznarodujejo potem našo deco.
Posnemajmo naše nasprotnike v požrtvovalnosti za narodno stvar in udeležimo se v čim najvećem številu sobotnega velikega Ciril-Metodovega plesa! V tem pogledu naj bodo nam res Italijani za izgled ?
Velik Ciril-Metodov ples. S predpripravami za to veliko dobrodelno prireditev se je že pričelo. Odbor slovanske mladine kakor tudi naše rodoljubne dame se kaj pridno pripravljajo in ni dvoma, da bo le-»ošnji ples še nadkrilil svoje vrstnike prejšnjih let.
Slavno občinstvo naj pa uvažuje namen prireditve, ter temu primerno izvaja — kon-sekvence.
Pogreb pok. Rinaldinija. — Pogreb brvšega tržaškega namestnika barona Teodora Rinaldinija se je vršil včeraj zjutraj ob 10. uri ob veliki udeležbi. Mrtvaški sprevod je otvarjal oddelek redarjev pod poveljstvom komandanta Malalana. Pred krsto so bili trije vozovi z venci. Krsti so sledili razun sorodnikov, namestnik princ Hohenlohe in zastopniki vseh državnih uradov z velikim številom uradnikov, vojaški dostojanstveniki, župan dr. Valerio, zastopniki raznih industrijalnih in prometnih podjetij itd. Krsto so prepeljali na postajo južne železnice, odkoder so jo z vlakom ob 1210 odpremili v Gorico, kjer pokopljejo truplo v rodbinski rakvi.
Izjava. „Slovenec" od minolega torka prinaša vest, da sem podpisani slednjič dobil zaprošeno pokojnino ter da se imam »hvaliti bivšemu tržaškemu škofu dr. Naglu, da mi je pokojnina odmerjena skoro tako, kakor sem sam želel.
Ta „Slovenčeva" vest ne odgovarja dejstvom in jej je lahko vidna — tendenca. Da sem dobil pokojnino, je res. Da se je stvar za-me povoljno rešila, na tem se imam v prvi vrsti zahvaliti nekaterim odličnim Možem iz slovanskega tabora, ki jih pa iz delikatese nočem tu imenovati. Na prizadevanjih za mojo pokojnino je bil bivši tržaški škof dr. Nagi udeležen le toliko, da je mojo prošnjo pospremil po predpisih, ker je mo-»1 in drugače ni mogel. In važno dejstvo je, da se je vprašanje moje pokojnine začelo »zvijati še le potem, ko je škof Nagi odšel n Trsta.	Dr. Anton Požar.
Za veliki CM. ples. — Odbornice, ki sodelujejo na tej prireditvi, so sklenile, da pridejo v kostumih. Tako bo po paviljonih vse pestro naših gospic, ki bodo nudile krepčilo vsem udeležencem.
Pridite vsi, da se zopet razveselimo v bratski ljubavi in pomoremo naši Šolski družbi.
Odbor „podpornega društvtf za
slovenske visokošolce v Pragi" se obrača z nujno prošnjo do slovenske javnosti, osobito pa do svojih bivših podpirancev in do vseh teh, katerim je bilo doposlano letno poročilo o delovanju društva s položnico c. k. poštne hranilnice, kakor tudi do onih vaških, tržkih in mestnih občin ter okrajnih
zastopov, aa katere se je odbor društva obrnil s posebno prošnjo, da bi se vendar vsi ti blagovolili spomniti s kakršnim zneskom revne slovenske učeče se mladine na čeških visokih Šolah v Pragi, katera trpi glad in zmrzuje, ker odboru društva nikakor ni možno ugoditi vsem prosilcem v takrŠni meri, kakor bi bilo potrebno. Letos je za tretjino več prosilcev, nego je bilo lani, todn prejemkov je letos doslej imelo društvo zn dve tretjini manje nego lani za ta čas, iz česar je dovolj razvidno obupno stanje društva. Odbor društva si dovoljuje torej apelirati na slovensko javnost, da stori svojo narodno in človekoljubno dolžnost ter tako olajša bedo slovenskega inteligentnega naraščaja. — Prispevke naj se izvoli pošiljati po položnici c. k. poštne hranilnice, ali po poštni nakaznici na naslov društvenega blagajnika: dr. Karel Še bes t a, advokat Praga II. Spdlcna 9.
V	Pragi, dne 11. svečana 1911.
Odbor.
Zimska eskadra. Včeraj opoludne je komandant eskadre kontreadmiral pl. Kunsti dal na admiralski iadiji „Nadvojvoda Fran Ferdinand" obed, katerega so se udeležili tukajšnji državni in vojaški dostojanstveniki ter mestni župan. Eskadra je odplula danes zjutraj iz naše luke.
Pravico javnosti je podelil minister za uk in bogočastje prvemu do petemu razredu privatnega dekliškega liceja šolskih sester v Trstu za leto 1910/11.
Lože in sedeži za Ciril-Metodov ples so v predprodaji jiri g.ej Biček, vratarici Nar. doma. Pri njej se dobijo tudi vstopnice za ples.
Organizirani delavci morejo dobiti vstopnice po 1 K za CM. ples v prostorih NDO. (via Lavatoio) in v prodajalnah konsumne zadruge členov NDO. v ulici del Bosco, ul. Miramare in v Skednju.
Društvo „Ljudski Oder" v Trstu. Danes v četrtek 16. t. m. bo v „Delavskem domu" ul. Boschetto štev. 5 predaval Etbin Kristan o predmetu: „Zupančič in njegove poezije". — Jutri dne 17. t. m. pa o predmetu: „Revolucija, socializem in d e m o k r a t i z e m". Začetek predavanj ob 8.30 zvečer. Vstopnina 20 stotink.
Slovenskim občinam in denarnim zavodom je poslala družba sv. Cirila in Metoda minolo jesen prošnjo za podporo Opravičila je svojo vlogo s tem, da jej je priložila družbeno jubilejno knjigo, opisujočo njeno četrtstoletno velepomenljivo delovanje, opozorila pa je obenem na velike obrambene in prosvetne potrebe za slovensko mladino na obmejnih pokrajinah, katero nam hočejo odtujiti „Schulverein", „Sudmark* in „Lega Nazionale". Z ogroženih obmejnih pokrajin prihajajo namreč obupni glasovi in prošnje: „Na pomoč! Obvarujte, rešite slovensko zemljo in slovensko ljudstvo Slovenstvu i Ti klici so naslovljeni na družbo sv. Cirila in Metoda, veljajo pa vsem Slovencem, posebno še slovenskim občinam in dobro vspevajočim denarnim zavodom.
V	imenu rojakov, bivajočih v ogroženih pokrajinah, prosi vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda za podporo in te prošnje so našle često prijaznih odzivov. Vsem občinam na čelu koraka mestna občina ljubljanska. Darovala je CM družbi L 1909 — 1500 K, 1. 1910 — 2000 K, tudi za 1. 1911 je dovoljenih 1500 K, poleg tega bo vplačanih v petih letih pet obrambenih „kamenov" po 200 K. Od drugih občin in od denarnih zavodov je prejela družba 1. 1910 podpore 3804 K, a 1. 1909 K 7736.
Družba sv. Cirila in Metoda se je odločila letos vsled nujnih potreb za ustanovitev novih šol; stroški so proračunjeni na okroglo vsoto pol milijona kron. Vsled tega se je mogla nadejati vsestranske in pomnožene podpore, da se stari zavodi ohranijo in da se novi omogoče.
Dejstva pa kažejo nasprotno. Neverjetno, ali resnično je, da nekatera županstva ne marajo informacij o narodnih potrebah in o družoin-ni delovanju; jubilejne knjige so se vrnile neprcčitane, opremljene pa z nepopisano poštno položnico. Mestna občina ljubljanska je ostala zvesta družbi sv. Cirila in Metoda, v zvestobi jo posnemajo tudi letos nekatere tovarišice minolih let, mnoge pa pogrešamo, in tem težje pogrešamo čim večja je potreba skupnega dela v blagor našega naroda. Izrekamo torej iskreno željo, da se priglase družbi sv. Cirila in Metoda z gmotno podporo vse slovenske občine in vsi narodni denarni zavodi.
S prosveto k svobodi 1 To nam bodi geslo! Veliki Cirilo-Metodov ples, ki se bo vršil dne 18. t. m. v veliki dvorani „Narod, doma", naj bo tudi kamenček k veličastni zgradbi narodne prosvete! Naši otročiči rabijo šol in ta vrla družba je edina, ki jih vzdržuje. Tega ne smemo pozabiti nikdar 1 Ker: Narod brez šol, je narod brez bodočnosti!
Izgubila se je na sobotnem planinskem plesu zlata zapestnica. Ako jo je kdo našel, je oaprošen, da jo odda — proti primerni nagradi — vratarici Nar. doma ali pa odboru tukajšnje podiužnice slov. plan. društva.
Ne vročiji ve poštne pošiljat ve. C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo naia je doposlalo seznam onih priporočenih in navadnih pošiljate* (poštnih nakaznic in de-
: ZIMSKA SEZONA :
BOHINJSK. BISTRICA
Grand hAtel
TRIGLAV
oddaljen 3 m kate od kolodvora BtSTRK/1 ■»proti sankallftu. -- kberma kofein}«, taborne plja?«. zakurjene lepe aote. Zntfane zimske cene. - MEDNARODNO VODSTVO.
Naroča se sobe, saake, md ia vremenska poročila.
Potovalni urad: P. CHRISTOFIDIS, Trst, Hotel da la Vide
..............j
Ifc
G. FONDA - Trst, Lloydova palača
UELIKfl : ZALOGA : SEMENA
iz prvih tvrdk na Nemškem in v Italiji.
Zavod za negovanje cvetlic z velikim vrtom sadnih dreves in dreves za okraSevanje v Zagradu ob Soči.
Vprašajte cenik pri 6. Fonda - trst, £loy5m palaca. - tdcfon §t. 1 6ZS.
Vf fffMVfff » ffffTTf*f*V*f*VVl
Na obroke ! JAKOB DUBINSKY Na obroke !
TRST — ulica deli' Olmo Ste v. 1, II. nadstropje — Trst
Yela izbera izpMi oblek za pspoHe in lanifattMBia Mi
ter moške in ženske suknje.
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE.	Cene brez konkurence.
= Moderno pohištvo =
Trst, ulica fiioachino Rosslni it. 26, rogal ulice della Zonta
GUGL. BROD * CO.
opozarja slavno občinstvo, da je na novo uredil
svoje velike sobane =ss
z modernim pohištvom
vsakega Stila, ki je je nakupil pod takimi pogoji, ia je zamore nuditi svojim cenj. odjemalcem p« ■ajulijih cenah. — Katalogi na zahtevo zastonj. Povoljni pogoji za vplačila.
ul. 8. Anastasio 8-10
= OBAVLJA	i
Agenturske in komisijn. posle
Bavi se s prodajo kolosfjalnega blaga in nakupom dež. pridelkov.
Saldakontista
sprejme takoj tovarna na deželi. Potrebno znanje slovenskega in nemškega jezika in kolikor mogoče laščine, kakor tudi lepa pisava. Pogoje po dogovoru. Ponudbe s ponatisi spričeval in sliko poslati na Inseratni oddelek „Edinosti" do 28. febr. 1911 pod „Saldakontist*.
Simić S Co. - Crst GOSZILNA H. D. 0.
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Toćij® se različna pristna vina. Ob vsakem času
se dobijo gorka in mrzla jedila. Gostilna je otvorjena vsako soboto ia nedeljo do 1. ure popolunoCi.
Tržaški grafični zavod
==■ Trst, Piazza della Borsa 18. — Tel. 742. =====
Najnatančneje izdelovanje pečatov iz gggggBBgas kavčuka, ^gg^gggžSEB
Zaloga klešč za svinec, utiski v suho, numeratorji.
Lastna mehanična delavnica.
Cene jako zmerne. - Dela se izvršujejo tehnično
natančno.
Splošno anonimno dru&tvo za prevažanje
Via Ghega 3, Telefon 2487.
Shramba In prevažanje poh&toa Rnzpoill- In shramba kotiekov
Telefon 1220.	2572.
Čltfenle In shramba preprog
Telefon 2573.
R. Gasperini, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
Prevozno podjetje
o. kr. avstrijskih dnL ielesnlo
Sprejme razcarinjame talorSnegasiM blaga iz mitnic. iostaiUanje Ha dom-
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
■T Zastopstvo tvrdke „CEMENT
Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE
Stran IV
»EDINOST* St- 47
V Trstu, dne 16. februvarja
■arnih pisem), M so bile ▼ januarlju 1911 v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve odprte, a so jim odpošiljatelji neznani. Ta seznam je priobčen v polnem obsegu v tukajšnjem uradnem listu „Osservatore triesiino".
„Žirovnikove narodne pesmi", IV.
zvezek, ima v zalogi konsorcij .Slov. Branika-. Pesmi so posebno pripravne za nate zbore in za družabno zabavo. Vezani zvezki imajo majhno obliko. — Naročajo se po slovenskih knjigarnah in pri upravniŠtvu „Slov Rranika" za 1 K.
Velika Internacionalna panorama je včeraj prišla in smo imeli priliko ogledati si nekatere predmete. Priznati moramo, da take še ni bilo v našem Trst«. Prvič se odpre na velikem Cirilo - Metodovem plesu !
Tržaška mala kronika.
Samomor. Včeraj predpoludne je za-sebnica Marija Reinisch, stara 18 let, stanujoča v ulici Madonna del mare, izpila močno dozo karbolne kisline. Zdravniška postaja, ki je bila takoj klicana na pomoč, jo je dala pripeljati v bolnišnico, kjer pa je kmalu izdihnila. Vzrok samomora ni znan.
Tatvina. Na ovadbo Marije Donatello te bil aretiran 25-letni zidar Italico Marinich, ker jej je baje vkradet iz sobe nekaj denarja. Marinich taji.
Izginila sta iz stanovanja Ivan Živic m Ivan Petretič, oba stanujoča v ul. del. Monte štv. 25 in se nista od predvčeraj več vrnila domov. — Stvar je prijavljena oblastniji.
Aretiran je bil včeraj popoludne na trgu Pozzo del mare 26 letni dninar Ivan Milič iz Trsta, stan. v ljudskem prenočišču v slici Pondares, ker je, kakor smo poročali včeraj, ranil Karla Regenta iz Kontoveia. Milič je čin priznal in je izjavil, da je ranil Regenta v prepiru, ki ga je imel ž njim. Med prepirom da mu je baje Regent pretil s smrtjo in ga zagrabil tudi za prsa.
Loterijske Številke, izžrebane dne 15. februarja :
Praga	22 54 61 28 21
Lvov	74 8 L 53 83 38
Koledar in vreme. — Danes: Julijana dev. — Jutri: Donat, muč.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne 6° Ceis. — Vreme včeraj: lepo, veter.
—	Vremenska napoved za Primorsko; Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. — Sem-tertja jutrnja megla.
Društvene vesti.
Vaditeljski zbor „Trž. Sokola" ima danes 16. t. m. zvečer ob 8. uri in pol vaditeljsko sejo. Ker je ta seja zadnja pred občnim zborom, prosim vse brate vaditelje, da se polnoštevilno udeleže.
Na zdar!	Načelnik.
Novo konsumno društvo v Barkov-Ijah bo imelo svoj redni občni zbor dne 5. marca t. I. v prostorih lastne gostilne (pri mostih) ob 1. uri popoludne in sicer z navadnim dnevnim redom.
Cerkveni pevci sv. ivanski priredijo v sedeljo 19. t. m. ob 5. uri popoludne v konsumnem društvu pri cerkvi veselico s petjem, igro in dobitki. Poleg pevskih toček sta na vsporedu Šaljivi kuplet „Stari Kranjec" in burka J. Štoke „Mutasti Muzikant-. Po veselici svobodna zabava.
Pevsko društvo „Slovan" v Padriču priredi kakor že objavljeno, dne 19. t. m. ob 4 30 uri pop. v dvorani g. M. Grgiča, svojo prvo pustno veselico. Na vsporedu je petje, tamburanje, srečkanje, igra in ples. Med veselico in plesom svira tamburaški zbor iz Lipice. Prijatelji zabave v nedeljo vsi v Padriče.	Odbor.
Nar. del. organizacija.
Konsumna zadruga NDO. vabi vse zadružnike, izlasti one, ki se poslužujejo v »lici Bosco, na jako važen sestanek, ki se bo vršil jutri v petek, dne 17. t. m. ob 7. mri in pol zvečer pri sv. Jakobu v prostorih NDO. ___
Naše gledališče.
V nedeljo popoludne dne 19. t m. ob 4. uri
„VALČKOV ČAR"
Zvečer ne bo predstave.
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
VERDI. Danes bo po tolikem prisil-mem odlaganju premijera Gounodove opere „Faust". Mesto g.ce Bonaplata-Bau, ki je morala odpotovati iz Trsta, bo pela vlogo Margerite ruska umetnica g.a Mošiska.
EDEN. Danes prične novi, jako afrak-cijski program. Slavna Saharet bo gostovala od jutršnjega dne do 21. t. m.
DAROVL
—	Ženski podružnici CM. je daroval g. Anton Petrič 6 kron.
—	Za Ciril-Metodov ples so darovali: Gospa Antonija in g. Josip Gregorič, trgovec, 12 stekl. isterskega refoška, 1 velik paket čokolade; g. Fran Antončič 2 stekl. konjaka; J. Delkin 1 pušico za lepotičje; g.a Schenk 3 pare otroških čevljev. Srčna hvala!
Vesti iz Istre.
Iz Sp. Škofij. Te dni razpošilja tu k. Slov. pevsko bralno in godbeno društvo „Istrski Grmič" sledeče vabilo:
V najnovejšem času porodila se je pri nas misel, da ustanovimo v tuk. vasi otroški vrtec. Ideja je plemenita, ali v to treba tudi denarnih sredstev. Da pa položimo prvi temelj novemu vzgojevališču našega najdražjega zaklada, naše mladine, je tuk. domaČe narodno društvo sklenilo prirediti dne 18. t. m. familijarno zabavo, katere ves dohodek je določen izključno le za osnutje otroškega vrtca na Sp. Škofijah. Zabava, ki bo popolnoma domačega značaja, obsega: godbo, petje, poljudno predavanje s pojasnjevanjem skijoptičnih slik in pa nastop šol. mladine, ako to dovoli okr. Šol. oblast. Zabava se bo vršila v dvorani gosp. Ant. Ražema v naši vasi. Po vsporedu svobodna zabava :n ples. Vstopnina ni določena ni-kaka, pač pa se zanašamo na Vašo narodno zavest, ki se izkaže tudi tem potom s tem, da :
Mal položite dar Domu na oltari >
Začetek ob 8. zvečer.
Hrvatska Čitaonica v Buzetu priredi dne 18. februvarja v veliki dvorani „Narodnega doma" plesno zabavo. Svirala bo sokolska godba. — Začetek ob 8.30 uri zvečer.
Čitaonica v Puli priredi dne 18. febr. svoj „veliki društveni ples" v dvorani „Narodnega doma". — Začotek ob 8.30 uri zvečer.
Samo v Istri možno! V Rovinju so se vršile te dni občinske volitve. Ne poznamo sicer mestnega statuta rovinjskega in tudi ne volilnega reda. Na vsak način pa mora ta statut izgledati zelo čudno, če se pomisli, da je v prvem razredu vpisana kakor volilec ena sama tvrdka, ki je izvolila vse odbornike in namestnike tega razreda !
Tak volilni red je možen pač le v Istri I
Tujci v Opatiji. Od 1. januvarja do 8. februvarja 1911 je obiskalo Opatijo 1845 gostov; poleg teh 263 pasantov — skupno 2108 oseb. Od 2. do 8. februvarja 1911 je na novo došlo 495 oseb. Dne 8. februvarja 1911 je bilo navzočih 1408 oseb.
i-s} ■■■■■■ 1	IALI 0GLA7I	1 Suh!
<m>	MALI OOLASI ae računajo po 4 sto L besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača ae takoj Ina. oddelku.	
P«*i mali družini se odda lepo m-blovana soba z lil razgledom na morje. Mesečno 26 K. - Uiica F. Denza S t. 10 II. nad.	258
PrnHa ca moderna orthova spalna soba po I rUUcI od jako nizki ceni in sprejme se mizarska dela po vsakem načita. Mizar, uL Media 16.
257
Meblirana soba v niici Bamera veechia
SL 22, IV. nad.
317
Hišne posestnike da prevzamem po pogodbi administra ijo veČih hiS Referenc* dobre. — Vpr Sunja na In-«, odd. Edin« sti pod „Oster'. (116
O4onnu o ti a a 8 * Bobami in z vrtom se i5če OiallUVdllJc kje v Škorkiji. Ponudbe na ins. odd. „E iinostia pod „Ant novič-.	317
VAnlrtalf dne	februvaija t. L se vrši v
buiritsK gostilni	D. O. v ulici Cana-
doii velikanski družinski	ples. Vstopnina prosta.
Prodajali se bodo imeuitni	ocvirki. — Se priporoča
H in k o Kosič.	22»
Fot graf Ant.
via
Pozor! Cltolte, noežujte! jereb
delle Ptste 10, je na razpolago sla nemu or činnvu v» g pustni Čas do 9. ure zvečer v svrho slikanja v k os 'umih	"'""
2129
SJi
Svetlo in likano perilo. *i?£5
nvetlo in likano perilo, naj ae obrne na zavod F. Samokez v Trstu, ulica Cecilia Bt. 14, pr.tličjn. Telefon 22-69	2003
kfil*AHilnirQ 0»mauli pri sv. Ivanu iSle mirUUIIIIIoa dtčka prakt kanta ali ta izvež-banega mladeniča s plačo	228
Josip Trampuš
priporoča svojo peiarljo. Večkrat na daa svet kruta. Zaloga nfoae vsake vrsto n prvih mlinov. Vino in likerji ▼ steklenicah. Sladčloe In biAkotL	1^8
MESO! MESO!
Razpošiljam franko proti povzetju
5 kg prekajenega svinjskega mesa za 10 kron 5 kg mesa prekajene gojiti ... za 10 kros
Postrežba točna in popolna. —
JOHflHH BILLIK - Zntor, CdltUo.
Vek. Petrovtit
čevljarski mojster
Trst, ul. Barr. vecchia 40.
zmota Izdelanih donup feoUev.
Sprejemajo se naročila po merL
■ I
Najboljše in najcenej. gorivo
$riquettesmr Klara'
Izključna zaloga SILVI0 MAL0SSI
Trst, ulica Ctolsi štev. 3
TELEFON 18-89.
Gena: 4 $tot. Hilograip
% doatavijsnlea firsnko.
F
MEHANIČNA DELAVNICA
F. Miheucič & F. Venutti
S
m
Trst - Via Ti/Jano Vecellio 4.
Popravlja In postavlja stroje In parne kotle, parne motorje, na plin, bencin In ni»f o. Iadastrijalne instalacije vsake irste: milne, stiskalnice in čiaillniee. Specijalitet:	za hamnj*', sti-k»luiee
xa gn.sdje: k t roj i za obdelovanje lesa. lzdel<»van.e o lik In uzor-eev za testenine In blSko'e. — Zalega novih In starih motorj-v, brlzgalnlc, strojev za v/drievauje zidar kega u.aterijala, mletje kave, drož In drugih lebn enih prtdmeto*.

li
136 E
m
Hiša v najem!!
g Enonadstropna hiša z lepo kletjo ^ in hlevom, tik železniške postaje in drž. ceste, z dobro uspevajočo gostilno in trgovino, takisto pripravna za pekarijo ali kakšno drugo obrt, v bližini Volosko -Opatije, se radi rodbinskih razmer daje v najem s 1. aprilom 1911. — Več se izve pri lastniku g. josipu Dekleva, gostilničarju v Permanih, postaja Jurdani. :: :: ::
TRVDKA
Rdolf Kostoris
skladišče oblek za moike In dečke
Trst, Via S. Ghovfnni 16, 1.
1ELEF0N 251 Rom. II. (zraven restavracije „Cooperatlva ' ex Haeker)
prodaja na mesečae ali teden, obroke obleke in površnike za moške
perilo itd po dogovornih cenah. POZOR! Sklrdi-če ni v pritličju, ampak v I. nad.
Josip Semulic
TRST, ulica deli' Istituto št 5
Priporoča slav. občinBtvu SVOJO PEKARNO in 8LADČIČARNO, v kateri se dobi cel dan svež krtih in raznovrstne slaiČce. .M.=ka iz I. mlinov ter maso. Likeri, vino in pivo v stekl.
Postrežba tudi na rtom.
Kupujte ,Nar. kolek'!
Hočeta se prepričati ?
obiščite velika skladišča
Marije Salarmi
Ponte della Fabra 2 { nI. posta Nuov«
■ vogal Tnrrente)	A1U itš di Londra
Velik Izbor »zgotovljenih oblek za mc *ke tu dečka x- a umi za otroke Površniki, močne jope kakor tudti raznih paletotov. Obleke za dom in delo Delavske obleke Tirolski loden. Nepremočljivi plaSČ« (pnstaS «nifle*ki) Speoljallteta: blago tu- in inozemskih tovarn^ Izgotovijajo se obleke po meri po najnovejgl točno, -»ohdno in elegantno po nizkin cenah
v-- -j*	; -izi**-
Tržaška posojil, m hranilnica
V lastili hifti.	registrovana zadruga z :: omejenim poroštvom ::		TVViou št. 952. j
Trst, PIdzzd Casermn 2,1 n - (uhod po glaunlh stopnicah)			
Hranilne vloge sprejema od v?ak ga, če tudi ni ud in /i 11 jih obrestuje l^^r Ts |4 j O Rentnl davek od hranilnih vlo^ plačuje zavod dam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila da J a na vknjižbo po dogovoru 5%—na menjice po 6°,,, na zastave		po 5in na amortlzaoijo ta dalj-io dobo po dogovora o o o o o Uradre ure: od 9.—12. u ? dopoludne in od 5.—5. popoludne. Izplačuje ae vsaki dan ob uraduih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. ^PjStno - hranilničfii račun 816 004.	
Ima najmoderneje erejeno varnostno oeUoo za shramb vrednost, papirjev, Ustln itd. kakor tudi hranhne pusice, s katerimi se najudpefinejj navaja>tediii svojo deco.


Fanificio iriestino
e •
Otvoritev filijalke na Opčinah
ob sežanski cest!.
Ma Opeioah!
Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krste, vence, voščene sveče itd. itd.
M zastopstvo Novega Pogrebnega Podjetja i i M, Gorso 49
Sprejema naručila pogrebov itd. Itd.
JOSIP MRZEK, Opčine št. 170.
III