ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8--, ZA DIJAKE KRON 6"-; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10--, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13- LETNIK 2. * 11. HAJA 1916 LASNI SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 37 Skrb za vojne begunce. Najhuje je zadela vojska one, ki so morali ob državnih mejah nepripravljeni kar nenadoma odbe-žati z doma in se sedaj potikajo po svetu brez doma po barakah. Slovenci imamo mnogo takih rojakov s Primorja. Državna uprava je poskrbela za begunce zasilne barake, kjer se seveda ne čutijo doma. Vendar se skrbi, da imajo tudi po barakah razne posle, ki si ž njimi preganjajo dolgčas in si kako kronico prislužijo. Ponekod jih porabljajo tudi za dela na polju, Vkljub temu pa so begunci veliki reveži in naše pomoči potrebni. Zato je vse hvalevredno, da je bilo na velikonočni pondeljek po odredbi ljubljanskega za vse dobro vnetega škofa splošno darovanje po vseh cerkvah ljubljanske škofije za goriške begunce. — Posebne pozornosti vredna pa je srednješolska mladina goriških slovenskih beguncev. Za to se je odločno premalo poskrbelo. Cu-jemo sicer, da se zanje otvori gimnazijo v Kromerižu na Češkem, a sedaj bo kmalu konec šolskega leta. Mladina izgubi celo šolsko leto in to veliko pomeni. Zadevo šolske mladine prav posebno priporočamo onim, ki so v tem pogledu dolžni kaj uspešnega storiti v ta namen, posebno goriški deželni odbor. l][!]lilll[i][i[i[il[i][i] Podmorski čolni in lanciranje torpeda Oš Pogled na £ovčen o* Otok Qru$ v Dalmaciji Padli junaki o$ Pokopališče v šotoru ot iniMnini i ismci ••••fiiiiiiiiiintmiiiiniitiiiiniiiiitniittniiniiiifittiftiiii initti titisi itiin 111 in iiibi itusiiJMi iviibiiiiiiihii ■ v#v##c#wiifiii i tti i ii m mhi tt iii iif>iiitfiiiiitiiiiiiiii>itiiiiiiii ŠTEVILKA 37. ILUSTRIRANI GLASNIK 365. STRAN • IIIIIIUIIIIIIIIIHIIIIIII znal, kdaj je bilo posekano drevo, natančno je poznal smreke, kjer so vranam jemali jajca in jim podtikali kokošja jajca, in veselje so imeli, če jim je vrana zvalila petelinčka. Ta bo gospodar na domačem dvoru, da bodo pred njim bežali vsi sosednji petelini. — In znamenje žalostne Matere božje sredi gozda, kako živo mu je to v spominu. Bil je šestleten, ko je v tem gozdiču pasel ovce, ki so nekoč zašle v sosednji graščinski gozd. Pa se je prikazal iz gostega grmovja velik bradat mož s puško čez ramo, pogledal je grdo, vzel višnjev robec iz žepa in ujel ovco ter pastirju zagrozil, da jo odvede za kazen s seboj. Še se dobro spominja, kako je tedaj zakričal, kakor je bežal jokajoč proti kozolcu na polju, kjer je mati sadila semensko repo; a preden je mogel materi potožiti vse svoje neskončno pastirsko gorje, primeketale so že za njim ovce in tudi ona, ki jo je hudi mož iz grada držal opasano z višnjevim robcem. »Ne jokaj,« dejala je zlata mati, »glej, saj je ovca tukaj!« Ko pa je odrasel, tedaj je bila njiva njegova knjiga; tu ga je učil oče obdelovati polje, tu ga je navduševal za razumno kmetijstvo ter mu razlagal, da je kmet, če je delaven, razumen in varčen, najbolj srečen človek na svetu. Ako ga ne tarejo dolgovi, je on najsrečnejši kralj na svoji zemlji. In od tedaj je mladi Zemljič vzljubil domačo grudo, na kateri je sanjal o svojem bodočem kraljestvu, ki mu je o njem tolikokrat pripovedoval njegov oče. Tudi s svojo nevesto, ki jo je imel z dovoljenjem staršev in po svojem srcu že izbrano, se je najrajši razgovarjal, kako bosta skupno obdelovala polje, da bo jima bo-gateje rodilo. Tako je bil vojak Zemljič navezan na svojo domačijo, čutil se je kakor njen ne-razdeljiv del. Bil je vnet za svojega cesarja in vedel je, da je treba dati cesarju, kar je cesarjevega, zato je tudi brez obotavljanja odšel k vojakom, ko so ga poklicali, pripravljen, da vselej in povsod izpolni svojo dolžnost, ki mu jo naloži vojaški poklic. Navidez miren in vesel, posebno zaradi staršev in svoje izvoljenke, se je poslovil od domačih; a nikdo ni slutil, kaj je v onih trenotkih pretrpel v svoji duši. Kakor bi bili izpulili sredi njive šop cvetoče pšenice, kakor bi bili ukrali z gor-kega gnezda negodnega mladiča, tako se mu je zdelo, da je njemu. S tožnim očesom je ob slovesu gledal še zadnjikrat bohotno cvetoče pšenično polje, gosto-porasle travnike, pogledal je še enkrat skrivaj v hlev in vse živalice, ki jim je tolikokrat pokladal, so se radovedno ozrle vanj, češ: »Nikar ne hodi!« In od domačih, kako težko mu je bilo slovo. Kako ga je pretreslo, ko ga je skrbna mati pokrižala, ko mu je oče podal v slovo svojo žuljavo desnico in bi bil najraje zajokal, ko bi ga ne bilo sram. Od vsega tega vzljubljenega in priraslega njegovemu srcu so ga odtrgali . . , On sedi sedaj tu v bojnem jarku, njegov oče pa sedaj v jeseni koraka za Ob tej misli se je Zemljič vzdramil, trenil je z očmi in začutil, da so se mu napolnile s solzami. Prestrašen pogleda naokrog, če ga kdo vidi, in si hitro z rokama otare solze iz oči. Odkar se je poslovil Zemljič od doma, videl je mnogo sveta, a njega niso zanimala velika mesta, kjer so postajali, on se je veselil bolj črnih gozdov in lepega polja, kjer so se vozili. In tudi tukaj na bojišču, kjer že biva več mesecev, hodil je v prostem času najrajši med njivami, ki so ležale bogate rodovitne prsti in čakale gospodarja, da jih izorje in obseje, čakale so, a čakale zastonj, ker njih gospodar je begunec, moral je z doma in se potika po svetu kdovekod. In Zemljič se ni mogel otresti misli, kakojpametno bi bilo te njive posejati, in o tem je vedno^sanjal in [zato pri vsaki Pogled z morja na Lovčen. plugom, konja hrskata, oče si od"časa do časa briše pot s čela, jata vran frfota za drevesom in pobira črve, del njive je že obsejan, a na koncu njive je še vreča polna pšenice, ki mora biti še danes v rahli zemlji. priliki svoje predstojnike nagovarjal. Tako je Zemljič sanjal o zemlji, ki jo je treba obdelati, da nam da vsakdanjega kruha, okrenil se je ob steni in se nekoliko dvignil ] nad steno. Tedaj pa mu zapiska ravno nad glavo sovražna krogla; rf=lllllsi lo^fe^ol * g* Podlistek, o* rf=im IN* Kresalo duhov. Roman iz irskega življenja. Angleški napisal P. A. Sheehan. — Prevel Davorin Ciuha. (Konec.) »Jaz nočem ničesar za to,« je dejal Ned. »Toda morda bi Vi mogli —« Naenkrat je premolknil. »Kaj bi mogel?« »Morda bi mogli dejaiti gospodu, naj ne omenja več »krompirja« in »koštruno-vega plečeta.« To dvoje je namreč gospod Hamberton vedno rabil, da je dražil Neda. V čolnu, na cesti, sploh povsod je mučil ubogega Neda z njegovim ponesrečenim poizkusom najti zlato ter se ni zavedal, kako mu je to hudo delo. »Prav, Ned,« je dejal gospod Maxwell. »Jaz Vam obljubim, da ne boste nikoli več slišali o tem besedice!« »Bog Vas blagoslovi, gospod!« je dejal Ned, • Gospod Hamberton, gospod Maxwell in gospa so v naslednjih dneh često govorili o Nedu in njegovem čudnem obnašanju, kakor sploh o značaju Ircev, In prišli so do zaključka, da so v obupnih, kritičnih položajih, ko morajo pokazati svojo zvestobo in vdanost, skozinskozi zanesljivi, četudi njih čud lahko spravi včasi Angleža do obupa. Če so pri vojakih, jezijo svoje predstojnike v vojašnici do smrti, v bitki pa kažejo največje junaštvo. In taki so tudi v navadnem življenju. »V mojo hišo ne pride več angleški služabnik,« je zatrjeval gospod Hamberton. »Pes naj jih vzame! Vi sami ste videli, kako so zbežali.« Ko je začel oče Cosgrove ves ponosen hvaliti svoje ljudi prijatelju, ga ta ni pustil do besede, »Jaz bi Vas sicer ne napravil rad po- nosnega,« je dejal gospod Hamberton, »toda priznati Vam moram nekaj. Dejal sem že, če se spominjate, da je Bog.« »Da,« je odvrnil oče Cosgrove. »Zdaj bi rad še nekaj pristavil.« Oče Cosgrove je čakal. »Ljudje niso vsi hudobni.« * Počasi toda ponosno in vzvišeno je zrastel ob morju iz razvalin grad v slogu Ludovika XIV. Odprli so nove kamnolome. In zrastle so nove hiše in okoli »velike hiše«, kakor so imenovali gospodovo stanovanje, je prebivalo srečno, pridno ljudstvo, ki je vedno naraščalo; in neločljive vezi zvestobe so je vezale na one, ki so bili njegovi dobrotniki in zaščitniki. Ob lepih dnevih je človek lahko videl, kako vozi enoroki mož bolnega gospoda v vozičku na izprehod, Ali je enoroki človek vojak? Da, Ali je bil v ognju? Da. In je bil ranjen? Da, in še enkrat da! Naš prijatelj Ned je. Roko so mu odrezali. Toda ne de mnogo. Delati mu ni treba preveč. Gospod Hamberton je zelo potrpežljiv in prijazen. ........................................................................................................................................................................................................................ STRAN 366. ILUSTRIRANI GLASNIK za [las je komaj manjkalo, da mu ni šla, skozi 'glavo. jTo ga je vzdramilo in poučilo, da je v strelskem jarku, dobrih sto korakov od sovražnika, ki preži nanj kakor divja zver na svoj plen. Podčastnik je nadzoroval jarek. Njegov nos je bil živ kakor nos lovskega psa. »Kdo pa je tukaj cigarete kadil ?« je vprašal radovedno in poželjivo. Tudi možje, ki so imeli po tri zvezde in te vse obrobljene pod vratom, niso imeli cigaret. »Jaz sem kadil, gospod podčastnik, a to je bila moja zadnja!« odgovori mlad vojak tam v kotu, — Podčastnik je bil strasten kadilec, in ta strast ga je sedaj premagala, da je bil domač v pogovoru s svojimi prostaki bolj, nego je bila sicer navada tega strogega podčastnika, »Vendar ima še kdo v jarku kaj za k w kaditi?« Te besede je izgovoril precej glasno in tudi Zemljič jih je slišal; počasi je vstal in se približal podčastniku. »Vzemite, to so moje zadnje.« »Oj, Zemljič, ti zlata duša, koliko ti dam zanje ?« »Nič ne maram.--Samo če bi smel . . .« »No, kaj Jbi rad?« reče [podčastnik poln dobre volje, ravno je prižgal in pogoltnil prvi dim; bil je tako srečen, da bi bil najrajši objel Zemljiča, seveda tega zaradi svojega častne službe ni smel storiti, no, prijazen biti, to pa je smel, »Kaj si hotel reči, Zemljič ?« ga vpraša še enkrat podčastnik, »Jaz mislim, da bi bilo prav, če bi njivo tam pri naši zasilni bolnici — če bi meni gospod častnik dovolil, ko se vrnemo iz jarka, da bi ono njivo preoral in po-sejal s pšenico,« »Veš, dragi Zemljič, saj bi ti rad ustregel, za kar me prosiš; toda glede njive bodi pameten, saj veš, da to ne gre. Na ono njivo je padlo v prejšnjih bojih polno granat, ki se gotovo niso vse raz- strelile; če bi katero zadel s plugom ali konj s podkevjo, se lahko razleti in kdo bi bil odgovoren za tako strašno nesrečo ?« »Gospod podčastnik, prehodil sem že vso njivo in vse nevarne granate spravil na varno; od te strani se ni treba bati nobene nesreče.« »Toda kje pa dobiš plug in konje in seme ?« »Plug je že na njivi, tam ga je moral pustiti gospodar, ko je ubežal z doma, kakor so mu zapovedali. Konjev je dovolj pri našem trenu in pšenica bi se tudi dobila, sem že govoril z ljudmi tam v bližnji vasi.« »Seveda ti govoriš, kakor misliš, da bi bilo tam pri vas doma. A tukaj smo v vojski in če pridem s to stvarjo pred stotnika, rekel mi bo, da nisem pri zdravi pameti. Podčastnik je že videl, v kako zadrego da lahko zabrede, in to zaradi teh par cigaret. »Veste, Zemljič, to ni tako enostavno. Seveda, ko bi se vi skazali v bitki in pregnali sovražnika iz bližnjega jarka, ali uničili tisti dve strojnici, ki nam branita naprej, no, potem ne rečem, da bi. ..« Tedaj pa se obrne podčastnik od Žemljica, gre po jarku nazaj godrnjaje: »Čudno, kako se more količkaj pametnemu človeku zariti taka misel v glavo, da bi na bojišču oral in sejal. — Kaj vse si ta slovenski kmet ubije v glavo ? —« Zemljič pa je zopet sedel na svoje mesto, »Kaj je že rekel podčastnik: Če bi kdo uničil one strojne puške, tedaj bi že.« Splazil se je Zemljič iz jarka tja na skritja in je pregledoval skozi oknice sovražne jarke. Pred njim se je razprostirala planjav in se je na levo bočila in dvigala in tam pod tem robom sta bili postavljeni v zavetju strojnici, ki sta gospodovali na levo in desno čez ravnino. Tja na rob se je željno oziral kakor jastreb na zajca v detelji. »Ko bi se človek mogel priplaziti do tja!« Na misel so mu prišle ročne bombe, s katerimi so se večkrat vadili v metanju. Zemljič je premišljeval. Tako bi morda bilo mogoče, toda tja bi morali poizkušati od drugega konca jarka. In v duhu se mu je zdelo, da se že plazi čez ravan med grmičevjem, in da je prišel do roba. Tam se mu je zdelo, da rob napravi mali ovinek, kjer bi se človek morda varno prikril. Od tam do strojnih pušk pa je komaj deset korakov. In Zemljič je bil vedno bolj zamišljen. Pogled na otok Gruž, odkoder so naši pregnali Lahe. In Nedu niti oddaleč ne omeni več »krompirja« in »koštrunovega plečeta«. * In Darby? Ali smo ga pozabili? Prav gotovo ne! Njemu se izborno godi. V svoji hišici, ki je tudi zidana v slogu Ludovi-ka XIV. — vsekakor da se je ustreglo njegovemu okusu — ima najlepši dom v celi Irski, Hišica je iz rdeče in bele opeke, s svincem vdelane šipe se bleste izza košatih divjih trt. In od znotraj šele! Kakšna snažnost, udobnost in prijaznost! Noney večkrat pravi, da je vse pravljica iz tisoč in ene noči, sanja, iz katere se bo enkrat zbudila — in potem bo nad njeno glavo spet stara slamnatai streha in zelena mla-kuža pred njenimi vrati. Toda to je nemogoče. Lepi, iz rdeče opeke sezidani kamin je resnica, ploščnata tla so tudi v resnici, in bele mehke postelje v zakotku tudi. In — v sobi je mala zlatolasa Noney z modrimi očmi in rdečimi lici, ponos in sreča očetova. In v zibelki — kaj pa tam? Nič drugega ne kakor — dvojčka. In ona dva edina povzročata dobre- mu Darbyju sive lase. Z Noney je vse prav in dobro. Kadar jo pestuje, ga vleče za brke, da mora čestokrat glasno vpiti, — Darby ima zdaj rdeče, junaške brke kakor francoski kirasir. — A vendar trpi; Noney je solnce in veselje njegovega življenja. Toda dvojčka! — »Vran ju odnesi!« pravi večkrat Darby, seveda, samo če ni Noney v bližini. Pri krstu sta dobila ime Jeremija in Daniel. A tu nastane neko vprašanje. Zakaj volijo Irci ravno ta dva izmed štirih velikih prerokov tako radi za patrona, da se vsak drugi deček imenuje Jerry ali pa Dan? Izaija in Ecehiel se ne imenuje živ krst. In če bi kdo ponesreči imel to ime, bi mu bilo življenie v večno muko. Torej: Jeremija in Daniel sta rešila v krstni vodi kot kristjana pošteno ime. Toda lepogla-seči se obliki sta se, žali Bog, prehitro zmanjšali v Jerry in Dan. Tako se spet vrnemo k Darbyjevemu velikemu križu — on svojih dvojčkov ne razločuje. Ravno tako malo more povedati, kateri je Jerry in kateri je Dan, kakor ne more razločiti na nebu Kastorja od Poluksa. Noney pa ne delata nobene sitnosti in težave. Ona ju razločuje z neovržno sigurnostjo, četudi mora priznati, da sta si podobna kot jajce jajcu. In vsakrat je huda, ko pride Darby h kosilu in boža ljubez-njivo, dasi nekoliko nerodno, malega Jer-ryja v njenem naročju in vprašuje; »Kaj pa dela danes Datnny?« »Saj ni Danny, ti neumnež! To je Jer-ry! Še slepec bi to videl!« »Seveda, seveda!« pravi nato Darbv. »To je Jerry! Saj vsakdo vidi!« Toda drugi dan se mu isto zgodi; Danny velja za Jerryja in Jerry za Dan-nyja. In ko oba ležita v zibelki, takrait je šele težava. Zmenjeno je, da ima Jerry častno mesto na desnici, dočim ie Dannvju nakazano na levici. In človek bi pač mislil, da se ni mogoče motiti tako lahko. Toda Darby — dasi razločuje svojo desnico od levice — in nato polaga važnost — da, Darby pride vedno v težko zadrego, če mora razločevati pri zibelki desno in levo stran. In stvar se še bolj obtežkoči po dejstvu, da je zibelka nekoč bil navaden plitek zaboj za milo brez vsakega znamenja, in Noney jo premika ina vse štiri strani ŠTEVILKA 37. ILUSTRIRANI GLASNIK *llll l II11 illllllll lllll iiiii 11 viiiiiiiii ii iiiiiilBfiiiiiiiiiiiiiuiilliilliillliiliiiiii iiiiii t iii i iiiii iiiii iii i viiiiiiii iii* .......................ii iiiiii iiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii mu miiiiHmmiuiiMuiiMuuiMnnnmiiiuiiiiiiiiii iinniiiiiinuiiiiiiiniiiiiimiimtitHum«»mn«»M«iw«»MMu>www to je zate častno. — služil zlato svetinjo?« »Kajpada, gospod Ali bi si rad pri-stotnik, Jpa zaradi Stvar se mu ni zdela nemogoča. Dobival je vedno bolj jasno podobo v svoji glavi o celem načrtu, kako bi se vse posamezno moralo urediti. Svetile so se mu oči, obrvi so se mu gubale, resne so mu postajale poteze na obrazu, ustnice so se mu stiskale — Zemljič je veliko in živo premišljeval in volja mu je bila jeklena. Popoldne se je Zemljič dalje časa raz-govarjal s podčastnikom, ki ga je poslušal in se mu vedno bolj čudil, Prostak mu je postajal vedno težje razvozljiva uganka. »Kaj zlodja ga sili, da tako meni nič tebi nič stavi svoje življenje v smrtno nevarnost. Ali se mu je vžgal tak srd proti sovražniku, ali mu je v hipu tako vzplam-telo njegovo domoljubje? Ali je tako ponosen, da si hoče na vsak način prislužiti zlato svetinjo,« razmišljal je podčastnik. Ta je o tej stvari kajpada poročal tudi stotniku, ki pa ni bil tako iznenaden, ker je imel kot star vojak za to svoje posebne vzroke, »Saj sem vedno pravil, da je moj vojak vsak tudi junak. Ni še davno, ko sem vas vse opozarjal, da v danem slučaju v najhujši nevarnosti mora ne le vsak čast- Pokopališče^padlih mornarjev v Kotoru. Franc Tanko četovodja, padel 29. novembra 1915 na laškem bojišču ob Soči. Blag mu spomin! J. Lap iz Črnuč; dopolnil si in končal svojo vojaško dolžnost na laškem bojišču — počivaj v Bogu! tega samo ne bi poizkušal.« »Tako je prav! Vse, kar storite, treba delati za domovino, ne zaradi hvale ali odlike. To samoposebi pride; vendar junak ne to ne gleda.« »Da, gospod stotnik, jaz storim to brez želje za odliko,« reče Zemljič. Stotnik se je zasmejal, dobrohotno je pogledal visokega postavnega mladeniča pred seboj. »No, bomo videli; zdaj pojdite in se oglasite pri podčastniku prvega voda; ta vam bo dal vsa potrebna navodila. Popoldne Zemljiča ni bilo v strelnem jarku, dejali so, da ima drugod posla; šele proti večeru se je vrnil k svojim tovarišem. Tiščali so v njega radovedni, kje je hodil, pa ni hotel naravnost z besedo na dan. Tudi podčastnik je bil precej nemiren; vojaki so ga dobro poznali in takoj so začutili, da nekaj bo. Kar zašumelo je po jarku: Povpraševali so, šepetali, ugibali, kmalu so vsi vedeli: Napadli bomo!-- Po jarku je vse obmolknilo. Vojaki so pripravljali orožje, drugi so pisali v naglici karte, tretji so si obetali, da kdor ostane živ, o prijatelju, ki pade, sporoči domačim. Nekaj jih je sedelo na svojih tornistrih, kakor bi premišljevali o svojem .življenju in o njem delali račun. Videti jih je bilo mnogo, ki so molili. Večer se je prikradel in zunaj so nad jarkom viseli težki temni oblaki, nobene zvezde ni bilo nikjer. nik, marveč tudi vsak mož določevati, kaj je najbolje storiti s sovražnikom v boju. Pri tem možu se kaže, da me|je prav raz- Anton Hribernik iz Dovž pri Slovenjem gradcu, padel 22. oktobra 1915 pri Doberdobu. ' Spavaj v Bogu! Franc Petrovčič iz Spuhlja pri Ptuju, pešpolk 87, odlikovan z dvojno hrabrostno svetinjo. Pokoj ti v večnosti! umel. Moji ljudje so vojaki, ne pa stroji. Zemljič naj le pride k meni! — In Zemljič je stopil pred stotnika krepak in ponosit. »Podčastnik mi je vse povedal. Sinko, sveta. Darby je vsakokrat, ko pride domov in mora dvojčka poklicati po imenu, v groznem strahu. »Čisto priprosto,« pravi navadno. »Jerry je na desnici. To je tukaj!« In Darby pokaže svojo desno roko, »In Danny je tukaj!« In Darby pokaže svojo levico. »Ti si pač najbolj neumen človek na svetu!« mu nato pravi žena. »Ali ti nisem že stokrat povedala, to je Jerry in oni Danny?« »Seveda, seveda!« odvrne nato Darby. »To pač vidi vsakdo. Ta z lepimi laski na čelu je Jerry.« »Ne, to ni on! Danny ima laske. Toda tudi Jerryju rast o.« »Seveda, seveda! Toda jaz dam oba za Noney. Pridi, Noney, pridi! Pridi, utrip srca mojega!« pravi, ko se mala stiska k njemu in ga boža s svojimi mehkimi lasmi po njegovih rdečih ščetinah, »0, utrip srca mojega! Takih dveh kakor sva midva, ju ni več na svetu! Kaj se brigava midva za prismojena dvojčka! Ali nisi ti moja mala belolasa deklica — moja dušica, srček moj? 0, ti mi izpuliš lase! 0! toda! — kaj ne, midvai vrževa dvojčka skozi okno in ostaneva sama vedno skupaj?« In nato se vmeša mati Noney in začne pogovor z dvojčkoma. Ozračje postane soparno in Darby je vesel, če more na prosto, kjer lahko nemoteno blebeta z Noney brezmiselnosti. In včasi pride na obisk tudi gospa Maxwell s svojim detetom, in Noney in ona govorita potem samo materam razumljiv jezik, ki že živi vsekakor izza Evinih časov. In po obisku priroma vsakokrat košek iz »velike hiše«, in Darby ima srečo, videti v svoji hiši dvoje vrste meso, ki je po njegovem nazoru zunanje vidno znamenje velikega božjega daru — blagostanja. Na srečo gospoda Maxwella pada samo ena senca. On se zaveda v polnem obsegu svoje sreče in se je tudi veseli; on se tudi zaveda, da si je izvolil boljši del, če primerja svoje sedanje življenje z nespametnim brezbožnim življenjem svojih tovarišev, z življenjem, ki mora biti natrpano vedno novih, vedno bolj rafiniranih zabav, da se odganja misel na samomor. Njemu pa je življenje dolžnost. Toda včasi mu pride na misel, da je svojo srečo prelahko priboril. Potem si kliče v spomin vse težave in bridkosti, ki jih je prestal. Strašne noči, ki jih je preživel strme v noč na ka-šči, dokler ni obsijala slabotna luč jutranje zzr]e mogočnih, belih pajčevin; mračni, megleni dnevi, ki so tako počasi potekali, da je mislil, da ne bo nikoli več noči; bolečine, ki jih je čutil nevajen napora in dela; občutek zapuščenosti, ki ga je občutilo srce sredi popolne ločitve od prejšnjih živ-ljehjskih navad; občutek zoprnosti pred slabo hrano in obleko; strašna bolezen s svojimi blodnjami, ko je vpil: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«; njegovi pogreški, njegova ponižanja; slovo od ljudi, ki jih je spoštoval in ljubil, zaničevanje, s katerim so nanj mislili; splošno sovraštvo, ki si ga je nakopal; obtožitev zločina, sramotno aretiranje, stanovanje v zaporu s pobeljenimi stenami: vse to mu prihaja v spomin in mu daje zavest, da je svojo izkušnjo prestal. In če potem spet opazuje svojo srečo, posebno ob lepih poletnih večerih, če plava njegov pogled nad vasico, v kateri je nittt#iimi>a#tnnb»an tnttimtnn f >>bi >hhhh>bhiii >anni>n mtnommtiHBttimim t >m >>> t h >>i >ii t>ii iiitiii iii iiimmtti STRAN 368. ILUSTRIRANI GLASNIK mmtlllllllllllllllMIlllllllllMIIMIMIIMIIIIIHMItllllllllllllllllllllllllllllllllllll.....IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIlItlllll IIUIIIIItHIIMIMIIIMItllllMMIlllllMIimmillllinHIlllllllIHtIlinitllHIllItlllltllimllll Illlllllllll Tedaj pa pride stotnik. Vsi nestrpni čakajo povelja. »Vojaki, nocoj mora sovražnik iz jarkov, ki delajo take težave našim postojankam in nam provzročajo toliko izgub naših najboljših mož. Bojujte se hrabro in vztrajno, zmagati moramo, tako naj vsakdo misli in potem gotovo zmagamo.« Vsi so stali v vrsti in poslušali na-vduševalne besede svojega pogumnega stotnika. Samo Zemljiča ni bilo nikjer. Kje pač hodi ? Zunaj po ravnini se je plazil med grmičevjem, počasi kakor prej se je premikal; tiščal se je zemlje, kakor bi se z njo zraščal. Z glavo po strani se je oziral na sovražnikove jarke; dvoje debelih polen si je opasal okrog ledij in ju vlekel za seboj. Kar naenkrat mu skoro zastane srce-Od sovražnikove strani se je zabliskalo in širok svetal žarek je posvetil v temo. Kakor bi se kdo z zajčkom igral in komu nagajal, da ga je z ogledalnim steklom razsvetljeval. Naprej je šel žarek po zraku, nato se je nagnil in sipal luč preko ruš ob strelskem jarku. Zemljič se je oddahnil, luč je hitela od njega proč proti postojankam; bil je že blizu in zdelo se mu je, da mora zdaj zdaj priti do vboknjenega ovinka. V tem hipu pa se žarek obrne in se vleče prav ob zemlji, kakor bi se pasel, čez ruševino. Zemljič obtiči na zemlji kakor mrtev; če ga žarek obsveti, takoj ga opazi sovražnik in on je izgubljen; hipno se pred jarkom pomakne naprej in se zvali v zaseko ob ovinku prav v onem trenotku, ko se je zablesketala luč nad njim. Sedaj je bil na varnem pod robom. Utrujen je bil, pot mu je tekel po obrazu. Ko se je zašilo odpočil, dvignil je previdno glavo malo čez rob; gledal je v noč; ko je dalje časa gledal, opazil je pred seboj neko temnejšo točko, ki se je dvigala nad temo v okolici; to je bila zakrita streha, kjer sta se skrivali za robom strojnici. Zopet se je skril za rob. Bil je popolnoma miren. Odpasal si je od ledij poleni, pa čudni poleni, to sta bili ročni granati, ki ju Zemljič porabi za napad. Pregledal in pretipal je netivo, vzel iz žepa vžigalico in prižgal gorivo ob granati. Urno je vstal — vedel je, da ni nič časa osrečil prebivalce in ki so mu vdani v velikem spoštovanju in hvaležnosti; ko vidi, kako sede delavci ob praznikih pred svojimi hišicami, kako se srečne matere igrajo s svojimi otroki in se veseli pari sučejo ob zvokih piščali in cimbal; predvsem pa če misli na nesrečno Outramovo usodo in na nemirno življenje svoje sestrične; ko gleda nai mestu, ki bi ga morala ona zavzemati, zvesto pričo svojega trpljenja in zmag: — se nikakor ne more ubraniti misli — in pri tem ga obide ona čudna žalost, ki pride vedno ob uspehu — da bi bilo še nekaj boljšega zanj: slovo od sveta, kjer bi ne bil njegov delež blesk in čast, temuč bolest in trpljenje. Potem, si misli, bi imel pravico do zmagoslavne palme in škrlataste obleke mučenikov, ki so zmagoslavnejši kakor pa lovori in odlikovanja onega, ki se je boril, trpel in zmagal; kajti v neuspehu tiči vzvišenost, če je bila sama stvar vzvišena. izgubljevati, če je enkrat netivo vžgano — zavihtel je z desnico in v širokem loku je švignila granata v gluho noč. Takoj je bil zopet na tleh, v istem hipu pa je že strašno počilo tam deset korakov za robom. Za hip vse tiho, v par sekundah se je že dvignila ognjena kača v zrak, dilje, železo, zemlja, vse se je vzdignilo, zažarelo v zraku in zopet padio na tla. — Vmes pa so ljudje kričali, tekali semintja in streljali kakor nori proti našim jarkom, odkoder se pa ni nikdo oglasil s puško. Zemljič je zopet pogledal čez rob. Slišal je, kako je nekdo komandiral, zdelo se mu je, da strojnici še nista uničeni. Zato je zopet vžgal netivo pri drugi granati in jo v loku vrgel na streho, kjer sta bili postavljeni strojnici.®[Kakor bi se bilo dvignilo iz ognjenika, tako je zapra-sketalo in vzplamtelo v zrak. Le malo glasov se je še čulo, pač pa stokanje in vzdihi. Takrat pa se rog oglasi v naših jarkih in naši vojaki planejo iz jarka z bajoneti in ročnimi minami čez ravnino. To so že prej večkrat poizkusili, a strojnici tam pod robom dobro zavarovani sta jih vselej prepodili. Sedaj pa sta sovražni strojnici razbiti; pač strelja sovražnik iz jarkov, a preden so se Lahi dodobra zavedli, kaj da je, bili so že naši v njih jarkih, kjer so jih obdelavali, oddaleč z minami, od blizu z bajoneti, z noži, s kiji. Na bežeče sovražnike so pomerile naše strojne puške, tako da se jih je le malo rešilo; drugi so se vdali, ker so uvideli svoj poraz. Zemljič je ležal skrit pod obronkom, srce mu je plulo, ves se je tresel od skrbi, ali se napad posreči; ko je videl tovariše hiteti čez ravan, skočil je tudi on čez rob in bil kmalu ob strani svojih tovarišev v divjem boju s sovražnikom. Kmalu ko je prihitel na bojišče, opazil je, kako se njegov podčastnik bori z laškim oficirjem; ravno je hotel sovražnik nameriti revolver na podčastnika, takrat pa skoči Zemljič in z betom udari Laha čez roko, ki je takoj onemogel padel na tla. In čezenj je naprej divjala krvava bitka. Zmaga je bila naša, sovražni jarki so bili osvojeni; odvedli so vojne ujetnike in ker so se bali zopetnega napada, so vojaki takoj pričeli z delom, da jarke popravijo in nasipe zgrade proti sovražniku. Tudi sanitejci so prišli na bojišče in od- našali ranjence, drugi pa so mrtve zakopavali. Ko so preštevali naše vrste, ni bilo toliko izgub, kakor se je bilo bati. Takoj je bil na bojišču tudi stotnik, ki je po dobljeni zmagi pohvalil vojake. »Dobro ste se držali, vsi ste junaki, prvi med vami pa je Zemljič.« »Živel Zemljič!« zakličejo tovariši, a Zemljiča ni bilo nikjer. Podčastnik stopi k stotniku ter mu poroča, kako ga je Zemljič v jarku rešil smrti. »Hitro Zemljiča iskat!« ukaže stotnik, v tem pa počasi prikoraka Zemljič čez čelo obvezan in po obrazu ves okrvavljen. »Ah, Zemljič, hvala Bogu, da vas vidim živega., Ali ste celo ranjeni ?« vpraša stotnik. »Mislim, da* bo kmalu^ dobro,« odgovori Zemljič. »Dobro! Tu je moja roka, čestitam vam. Vi ste junak. Tukaj imate zlato svetinjo, ki mi jo je izročil naš višji poveljnik, da naj jo ob zasluženi priliki izročim najhrabrejšemu svojemu vojaku. Nosite to znamenje cesarjeve milosti s ponosom in skrbite, da je boste vsekdar vredni.« Sveča je trepetala v vetriču, ko je stotnik pripenjal Zemljiču svetinjo na junaške prsi. Zemljič se je po vojaški zahvalil stotniku brez posebnega navdušenja, pač pa je skrbljivo gledal na podčastnika, češ, sedaj sem storil, kar si hotel, zdaj pa je pri tebi vrsta, da izpolniš mojo željo. Pa podčastnik ga ni hotel prav razumeti. »Ali še kaj želite, Zemljič? Kar povejte, junaku ne smemo odreči nobene želje,« je dejal stotnik. »Gospod stotnik, prosim, dovolite mi, da preorjem in obsejem njivo tam za našo bolnico,« pravi Zemljič. Tako resno, slovesno in proseče je Zemljič izgovoril te besede, da je stotniku smeh kar v grlu zastal. Vendar ni vedel, kaj bi to pomenilo; podčastnik mu na-kratko vse pojasni. »Torej tak je naš Zemljič, kmet, kar ga je, kakor je bil prej vojak, zgled vsem drugim. — Gospod podčastnik, jutri ima naš oddelek počitek. Zemljič pa naj orje in seje, kolikor mu duša poželi. Poskrbite, da dobi plug, vprežno živino, seme in pomočnika.« »Zahvalim se iz srca gospodu stotniku,« reče Zemljič in solze so mu zalile oči od veselja. Tisto noč je počival Zemljič v jarku Angleška pomorska mina in njeni posamezni deli. ŠTEVILKA 37. ILUSTRIRANI GLASNIK ** " • III •••••••••■HI 11111 i I ti 11A1CAA BftAlltAIftBIASIftSStl ti I tllSIIIIIIIItllfllllllillllllKtltlllllllllllllAli I ■>■■■ tfllM tifl 111 ■ III111 tBIS#tllSlitflt tn tt II BAtt ftll tflflSMttBf ft I ttISAAI ItftAMMSSIIi lili t ■ ISMI f ■ 369. STRAN fE=llllllll=T č* 9o svetu. Svetovna vojska. 29. aprila. Velika vojna ladja angleška »Russel« se je v Sredozemskem morju potopila, Angleži poročajo, da je zadela ob mino, — Hudi boji so se vneli na tirolski meji, — Na francoskem bojišču pri Verdunu velik topniški dvoboj, 29. aprila. Na Irskem so se Irci uprli angleški oblasti. Celo angleški listi, ki bi radi dogodek utajili, priznavajo, da je vstaja zelo razširjena. Ladja »Helgoland«: Pogled na vijak. jahal na sprehod in si hotel tudi Zemljiča pogledati pri njegovem delu. Zemljič je bil vesel, da se tudi njegov poveljnik zanima za poljsko del d in razlagal mu je, kako treba orati, da se zemlja dobro prevrne in bogato obrodi. »Veliko srečo, Zemljič!« reče stotnik in se poslovi od njega. »Kmet je res steber državi v vojski in miru, takih junakov dovolj in kmalu bo sovražnikov premalo,« modroval je stotnik, ko je jahal proti bolnici. Komaj je zopet zasadil Zemljič lemež v zemljo in sta konja krepko potegnila, tedaj pa je odskočil plug in zahreščalo in zagrmelo je, kakor bi se svet podiral. Stotnik se obrne s konjem in hiti ž njim na njivo. Grozen pogled. Ob neraz-počeno granato je zadel plug, kakor se je podčastnik bal in Zemljiču pravil. Konja sta ležala raztrgana in mrtva, Zemljič ves v krvi razmesarjen mrtev in kosi drevesa so ležali na okrog, na sredi pa je zijala široka izkopana luknja. Otožen in zamišljen se je vrnil stotnik v taborišče in ukazal, da naj bo pogreb Zemljiča kar najsijajnejši. Prav tam v zemlji, ki jo je tako ljubil, naj počiva njegovo truplo. Jama je bila že izkopana. Vse ondotno vojaštvo je nastopilo v paradi z vojaško godbo. Vojni kurat je truplo blagoslovil, vojaki so junaka zakopali v jamo, ki jo je razkopala granata; podčastnik je dal zbrati razlomljene dele pluga in jih je položil na grob v podobi križa. Stotnik pa kakor po navadi, je hotel ob tej žalno-slovesni priliki spregovoriti pokojniku v spomin in vojakom v spodbudo, »Vojaki!« je pričel, a beseda mu je zastala v grlu, solze so mu zalile oči, zamahnil je s sabljo proti grobu v slovo, obrisal si solze in odjahal, — Nemo in solznih oči so odkorakali za njim tudi vojaki. Vojni kurat pa je molil: Vzemi zemlja, kar je tvojega, naj sprejme Kristus, kar je njegovega, meso je iz zemlje, duh pa je od zgoraj vdihnjen . . . truden, a spati ni mogel. Kakor v pol-spanju se mu je zdelo, da je doma ob pšenični setvi, vse je že na vozu pripravljeno za drugi dan. Vreča pšenice, oralo, samo vpreči je treba zjutraj in pognati konje na njivo, V teh sanjah je Zemljič trdno zaspal in se vzbudil, ko se je že solnce prikazovalo skozi gosto meglo. Vojaki so bili hitro pokonci; tretji vod je že čakal pred jarki, da nadomesti junake, ki imajo danes v zaledju svoj počitniški praznik. Zemljič pa je hitro vse pripravil za setev. Podčastnik ga dobi in mu reče: »Prijatelj, rešil si mi življenje, in nikdar v življenju ti ne morem tega povrniti; zato pa te prosim, nikari ne hodi Ladja »Helgoland«: Dimnik, zadet od šrapnela. na njivo, ali če že moraš iti, vzemi s seboj tovarišev kolikor hočeš, da še po vsem prostoru iščejo, če bi bila le še kje kaka nerazpočena granata. »Je že vse v redu,« odgovori Zemljič in se smeje bojazljivemu podčastniku. Kmalu je Zemljič zastavil plug in zarezal brazdo v njivo. Tedaj, ko je videl konje pred seboj in črno rodovitno zemljo pod seboj, bil je zopet Zemljič iz srca vesel. Njegova duša je pela visoko pesem domači zemlji; v hipu je pozabil na vojsko, na prelito kri, dasi je imel na obrazu še krvave srage od prejšnje noči. »Ali je kamen v zemlji?« vprašal se je Zemljič, ko mu je drevo tako nenadno odskočilo v stran in zahreščalo. — Ko je prioral do konca njive, spomnil se je pod-častnikovega svarila in zaradi varnosti pustil je plug in še enkrat natanko pregledal prostor, ki ga ima še preorati, če vendarle ni še kje kake granate. Zdelo se mu je vse varno in pričel je zopet z oranjem. Kmalu je zopet plug zacvilil in odskočil. Zemljič se je prestrašil. Prebrskal je zemljo in našel precej težak kamen, ki ga je zatočil na kraj njive. »Zanikarni ljudje,« je godrnjal, »tako lepo zemljo imajo, pa nikdo se ne pobriga, da bi to kamenje pobral z njive.« »Dobro jutro, Zemljič!« zakliče nekdo nad njim, ko je prišel ravno s plugom na konec njive. Bil je njegov stotnik, ki je Nemški admiral Edvard pl. Capelle, naslednik odstopivšega admirala Tirpitza. 30. aprila. Angleški general Towns-hend je ponudil, da izroči Kutelmaro s topovi in plača en milijon funtov v gotovini pod pogojem, da sme prosto oditi s svojo armado, Turki so to ponudbo odklonili. Dan pozneje se je Kutelmara brezpogojno vdala. Ujetih je 13.000 angleških vojakov, 5 generalov in 500 častnikov, 2. maja. Po uradnih angleških poročilih, so se irski voditelji vstaje vdali. — Italijani pripravljajo novo ofenzivo na tirolskem bojišču. Glavni poveljnik laški Cadorna se je podal na to bojišče, — Na Angleškem so sklenili uvesti splošno in enako vojaško dolžnost. — Med Nemško in Ameriko se vrše dogovori in je upanje, da se rešijo mirnim potom. 3. maja. Vladni glavni tajnik na Irskem je odstavljen, ker ni pravočasno spoznal upornega gibanja. — V zbornici je minister-predsednik Asquith naznanil, da so ustrelili tri irske upornike, ki so podpisali oklic za vstajo; trije drugi so bili obsojeni na tri leta ječe. — Po Ameriki so Irci zelo razburjeni zaradi dogodkov na Irskem in obsojajo postopanje vladnega irskega voditelja Redmonda. 4. maja. — Severno od Tarnopola večji boji. — Topniški boji pri Tolminu, Bovcu in na koroški meji, — Danes ponoči je laška zračna ladja preletela Vipavo proti Idriji v Ljubljano in Zalog. Na potu nazaj so naši topničarji pri Dornbergu to letalo «lltinilllllllllllllllllllllMMttlllllllMl«"HIMIIIiimuiliii . ............................................................................... M«tf*l»*l«lll*lllll)tlllllltllllllllltilllllll(l«li(l**llllltlll**1 STRAN 370. ILUSTRIRANI GLASNIK ..................I.........II.........................I.................lllll II................................... lllll HI II......I............IIIIIIHIHIII....... 37. ŠTEVILKA IIHIIIIIMIMIIHIIIMIMI»IIIIIMIIIM»'"»i"H"»«"»""»,",M,,,,',,"MI Zmes. Povsod doma. Vojak je prišel iz vojske na dopust. Prva stvar je bila da je nesel popravit žepno uro, ki se mu je razbila ob kamnu in padla v pesek. — Urar je rekel, da je težko popravit uro, ker je med kolesci preveč peščenih drobcev. — Vojak: V šoli smo se učili, da so v starih časih imeli ljudje peščene ure. Morda pa iz te tudi lahko napravite peščeno uro. Slab vzgled. Žena: »Ana, ali res že mislite oditi?« — Nevesta : »Kaj pa hočem ? Vi in vaš mož se vselej prepirata kadar je moj ženin zraven, in vsakikrat odloži poroko za tri mesece.« Žene turškega harema na daljšem izletu. ustavili, naši letalci so je napadli in zažgali s streli, na goriškem vojnem vežba-lišču je sovražno letalo padlo na tla. Vsi štirje letalci so mrtvi. — Naši letalci so napadli laško vojno taborišče pri Villese in so se vsi vrnili nepoškodovani. — Dne 3. maja so naša vodna letala napadla v Raveni kolodvor, žvepleno tovarno in vojašnico. — Nemška vojna letala so napadla vzhodno angleško obrežje. Letalo »L. 20« je padlo poškodovano v vodo in se potopilo. 4. maja. Rusi v Armeniji še vedno prodirajo. Boji se bijejo sedaj za Ersindjan. Turki se ustavljajo, ker so dobili novih ojačenj, * Vstaja Ircev proti Angležem. Angleži so hoteli vojsko, Angleži jo vlečejo in nočejo sklepati miru v svesti si svoje svetovne nadmoči. Anglež hoče ostati neomejen vladar na morju, ker s tem ima v rokah vso svetovno trgovino. Dokler Anglež ni premagan, dotlej ne bo miru. Angleži pa so na videz pohiteli v boj samo za idealne namene, kakor sami zatrjujejo. Pravijo, da se jim gre za obstoj malih narodov; plemeniti in nesebični kakor je znano, da so Angleži, bore se za samostojnost Belgije, Srbije, Črnegore ; njih mehko srce bi ne preneslo, ako bi se tem državicam vzela samostojnost. Toda to je od strani Angležev vse dobro pre-računjeno. Belgija, to so nemška vrata na Angleško. Za Belgijo torej Angležem nič ni; pač pa ne marajo, da bi Nemec gospodaril v Belgiji, ker bi bila s tem Angleška v vedni nevarnosti. Na Balkanu hočejo imeti Angleži kolikor mogoče veliko malih državic, ker potem ložje mešetarijo in hujskajo drugo proti drugi, in vse proti nam. Da je angleška beseda, kakor bi res varovali Angleži obstoj malih narodov, največji humbug, to dokazuje zadnja vstaja na Irskem. Angleži imajo doma mali narod irski, ki že stoletja ječi kot suženj v angleških okovih. Lepo nalogo so imeli Angleži ves ta čas temu narodu dati svobodo, a tega niso do danes storili, ker v želji po svetovni vladi hočejo vse podjarmiti. Irci žalibog pri tej vstaji ne bodo nič dosegli, ker vstajo delati v sedanjih časih je norost in tega so zmožni samo Irci po svojem sanjaškem značaju. Vstaja na Irskem bo potlačena, general Kitchener jo bo zadušil; postreljeni in po ječah bodo potaknjeni uporni voditelji in irski narod bo zopet za nedogleden čas nadaljeval svojo vlogo sužnja. Angleži bodo s krvjo zopet potrdili nerazvezljivo zvezo med Angleško in Irsko. Vstaja na Irskem ima posebno ta pomen, da nam pokaže Angleže v pravi luči. — Seveda ta vstaja je za Angleže v sedanjem času zelo neprilična. Radi bi se pokazali svetu nepremagljive, pa imajo sovražnika pod domačo streho. Posebno pa je vstaja neljuba Angležem zaradi Amerike, kjer živi veliko milijonov Ircev, ki ne bodo vnemarno gledali dogodkov na Irskem. Morda bo ravno temu dogodku pripisovati, da bo Amerika zmanjšala svoje zahteve glede podmorskih čolnov nasproti Nemčiji in se bo ložje dosegel sporazum. Angleži sploh zadnji čas nimajo sreče. Ves njihov vojni pohod v Mezopotamijo se jim je ponesrečil. Velik del svojih najboljših čet so v teh bojih izgubili, in sedaj so jim Turki še celo posadko v Kutel-amari ujeli. Vsak drug narod bi se omajal ob takih udarcih. Anglež pa samo računa in spletkari ter svest si svoje sile na morju vojsko nadaljuje. IV. vojno posojilo. Kdor ima denar in ga hoče naložiti na dobre obresti, naj vzame državno vojno posojilo. — Obenem izpolni s tem tudi svojo domoljubno dolžnost in pripomore, da se za našo državo ugodno konča usodna vojska. Človekoljubi, prispevajte y tednu Rdečega križa! Bolečine čutimo samo po živcih, nositeljih vseh občutkov. Čim slabši so živci, tem večji je bolestni občutek. Ljudje z močnimi živci bolečin skoro ne občutijo ali pa le zelo malo. Z vtiranjem s Fellerjevim bolečine lajšajočim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. »Elsa-Fluid« se živci ojačijo in postanejo bolj neobčutljivi za bolečine. Obenem se pa bolečina sama z »Elsa-Fluidom« odpravi. 12 steklenic tega zdravniško priporočenega domačega sredstva pošlje franko za samo 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 331 (Hrvatska). Nad stotisoč zahvalnih pisem. (es) ■»■IMiHI 1AL©JZIJ TRI NKI | STAVBNO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO § I LJUBLJANA, LINHARTOVA UL. 8 1 H - ( H SE PRIPOROČA CENJEN. OBČINSTVU V LJUBLJANI g K IN NA DEŽELI ZA IZVRŠITEV VSAKOVRSTNIH DEL §Š IZDELOVANJE ŽNIDERŠIČEVIH PANJEV luiMMlIlM Bospodarska zueza centrala za skopni nakup in prodajo v Mani registrooana zadruga z omejena zaoeza Dunajska cesta [uradni prost L nadstr.] priporoča svojo zalogo vsakovrstnega kolonijalnega in tpece- rijskega blaga; zalogo najboljših mlekarskih izdelkovt sira, masla, kondenziranega mleka; zalogo zajamčeno pristnega vina iz Kranjske, Štajerske, Ogrske, Hrvatske, Istre in Dalmacije, najboljše domače slivovke, tropinovca, konjaka in ruma. (Kleti v Spodnji Šiški št 152); zalogo vsakovrstnih kmetijskih strojev. Strojnik vedno na razpolago; zalogo runih Močnih krmil, gnojil in modre galke. uillllll.........................................................................................................................................................llllllll llllllllllll.......................III lllllllllllllllllllllllil............lllllll........IIIIHIIIII........................................Illllll................................................................................................................................................ ŠTEVILKA 37. ILUSTRIRANI GLASNIK 371. STRAN ' ...............................................................................................................................................................IllllllllllllllllllllllllllliltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllillI IIIIIIIIHIftttlftMlllllillllt IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIlItllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiiliillllllllllV,! IIIIIIIIIIIIIMIIIIHHHI.t* (5=111 (U= Ifel SJ g» C*llli ■ < • 11 ■ lil 1111 • ■ 1111.......... STRAN 372. ILUSTRIRANI GLASNIK 37. ŠTEVILKA MMIIIIIMIIIIIIIII.......lllllllllliUMIIIIIIlimillllllllllHIMIIIIIII......Ill.llllllllllllllllllllll....................................................................................................................................IIIIIUIIIIIIIIIIIIIII..........UMU.................................................................................................................. »Kralj, kaj nameravaš? Ali čuješ ali spavaš?« In ker kuhar ni nič odgovoril, je dejala: »Kaj moji gosti delajo?« Tedaj odgovori kuhar: »Vsi sladko spavajo?« In zopet je vprašala: »Kaj dete dela v zibelki?« Kuhar reče: »Sladkega spanja se veseli.« Tedaj pa je šla v podobi kraljice, dala mu je piti, zrahljala mu je posteljico, jo pokrila in je zopet plavala kakor raca v ribniku. Tako je prihajala dve noči; tretji večer pa je rekla mlademu kuharju: »Pojdi in povej kralju, naj vzame svoj meč in naj ž njim trikrat zamahne preko praga.« Kuhar steče h kralju mu povedat in ta pride z mečem in trikrat ž njim zamahne preko praga nad duhom in po tretjem mahljaju stoji pred njim njegova soproga, živa, zdrava in vesela, kakor je poprej vedno bila. Kralj je bil zelo vzradoščen, a je imel kraljico skrito v sobi do nedelje, ko je imel biti sinko krščen. In ko so opravili krst, tedaj je rekel kralj: »Kaj zasluži človek, ki je drugega dvignil iz postelje in ga je vrgel v reko?« Mačeha odgovori: »Tak zasluži, da ga zabijejo z žeblji v sod in sod sprožijo, da se zvali po hribu v reko.« Tedaj pa reče kralj: »Ti si izrekla sodbo sama nad seboj,« ukaže poiskati tak sod ter vanj vtakne mačeho in njeno hčer. Sod nato zabijejo in ga zavale po hribu v reko. o* Zdravstvo, g* m Za vetrove. Pri sedanji hrani se čutijo ljudje napeti in težki. Malo črne kave s ku-mino je dober pomoček; kdor pije raj čaj, mu bo hitro pomagalo par požirkov čaja teh zeli: pol žlice kumine, žlico gomilic, ščepec poprove mete in baldrijana; prevri na četrt litru kropa. Pri jedilih je treba česna, čebule, kumine ali janeža in drugih dišav, ki odganjajo vetrove. Ščepec sode bikarbone koristi posebno pri fižolu, dene se med kuhanjem. Vsako jed je treba počasi jesti in dobro prežvečiti. Opazuje se pa, da jedo ljudje, ker se govori vedno, da ni tega in onega, bolj hlastno in tako toži vse enkrat, da ga napenja, drugikrat pa, da je takoj lačen. To se sliši splošno. Poje se dosti več kakor druga leta in jed baje nima teka. Nekaj je na tem, ker niso jedi letos tako za-beljene kakor sicer, ker se poje dosti krompirja in malo ali nič mesa, največ pa je temu vzrok, ker hiti vse jesti, nekam kakor v strahu, da bi ne zmanjkalo. To je, mi smo vsi kolikor toliko razburjeni in v skrbeh, zato ne more želodec prav predelati preslabo pre-mlete hrane in životu ne zaleže. = 11 Gospodarstvo. Vresje — krma. Pravijo, da sedaj, ko manjka krme, lahko tudi vresje porabimo za krmo. V ta namen se porabi navadna vresa; ona, ki se razrašča po močvirnatih krajih, je škodljiva. Najboljša je vresa kot krma, če se osmuka z lističi in cvetjem; pravijo, da le malo manj zaleže kakor seno. Na Nemškem te lističe in cvete drobe v mlinih; taka moka izda toliko kakor dobro seno. — Vresa se daje med seno, in sicer največ ena tretjina; sama škoduje, ker preveč diši. Vresje je najbolje rezati s slamoreznico. Začetkoma živina ne je rada, poklada naj se torej od konca prav po malem. Kako izrabiti senen drob? Na senikih, kjer se spravlja seno, se nabere vsako leto na tleh mnogo drobu, ki je izvrstna piča za kure. Poparjen senen drob je tudi dober dodatek k svinjski hrani. — Raztresanje senenega droba po travnikih za »seme« pa le škoduje travnikom. Pomanjkanje mleka se povsod zelo čuti. Tudi pri nas se ga v zadnjem času komaj dobi. Vse je drago, samo mleko je bilo v primeri s svojo redilnostjo zelo poceni in to je prav prišlo posebno revnejšim družinam. Otrok neobhodno potrebuje mleka; kjer otroci ne dobe mleka, tam pešajo in so izpostavljeni raznim boleznim. Zato je dolžnost vseh živinorejcev, da krmijo živino kar mogoče dobro, da dobe tem več mleka. Ker pa ni močnih krmil, je to seveda težko. Deželni odbor kranjski je ustanovil posebno osrednjo zvezo, da bi preskrbovala kmetovalcem tečna krmila. Priporočati je torej kmetovalcem, naj poizkusijo te vrste krmila za molzne krave in za vprežno živino. Kmalu se bodo prepričali, ali se jim izplačuje jih kupovati ali ne. Seveda je treba z malim začeti, ker vsake nove hrane se živina od začetka navadno brani, pa se polagoma navadi in jo potem rada uživa. 1 gospodinja. & as Kako spoznamo samorodno laško (oljčno) olje? Pravo laško olje se strdi rado že pri navadni temperaturi v kleti. Prvovrstno olje, ki se dobiva iz jako zrelih maslin (oljčni sad), ne da bi segrele masline z ležanjem ali pri iztiskanju, je zlatočiste barve, gostljatega mastnega curka, diši lepo po maslini in je prijetnega mastnoslajastega okusa. To olje se pije lahko kakor vino, kadar zabeliš ž njim solato, se zmeša z jesihom, potvorjeno se pa drži v kapljah listov. — Drugovrstno olje je zelenkaste barve, biva bolj motno in gosto, ker je iztisnjeno iz razgretega sadu. Sveže je tudi to olje izvrstnega okusa ali požaltavi rado, ker se nabira na dnu gošča. Znak dobrega in samorod-nega olja je, če se stisne v hladni kleti v zrnate kepice. V hudem mrazu se pokvari olje. Zato se mora shranjevati v hladnem ali ne premrzlem kraju. Da se opazuje lahko ali se izpreminja, je treba imeti olje v prozornem steklu — na temnem prostoru — ne kakor imajo nekateri navado, na oknu. Ako se nabira na dnu gošča, prelij olje in stresi vanj ščepec soli. Žaltavo olje premešaj z lesnim ogljem — žlico ogljenega prahu na liter — in precedi skozi flanelasto krpo. Olje se drži najbolj v glinastih vrčih, zavezano z mehurjem. Tako ostane več let dobro. — Podgane pijejo rade olje; kdor ima v kleti te prijazne živali, mora zapečatiti steklenice in prekaditi prostor s pelinom. Svinjske možgane kuhaj na okisani vodi, nareži in daj na mizo s paradižnikovo mezgo, ali opeci rezine in daj z gobovo polivko. Ali pa razbeli masla in vmešaj vanj surove možgane, malo čebule, ščepec popra in soli. — Goveje srce pacaj kakor divjačino, speci ravno tako in daj poleg polente ali krompirja. -— Goveja jetra se uporabljajo kakor telečja jetra, pljuča se skuhajo ali rabijo za juho, omako in zvitek. — Gobec in vime kuhaj in pripravi kakor tripe, je okusna in izdatna jed. (slllllllN ca 'DrobilI- frdlllllllsn -^i np- IS =£1.1 Zračne težave v podvodnikih in v letalih. Kadar biva podvodnik dlje časa pod vodo, se izrabi zrak, ki je moštvu na razpolago, in vzduh se napolni z izdihano ogljikovo kislino. Ker se ne more privažati v podvodnik svežega zraka in ne odvažati strupenega dušca, bi se morali naši hrabri mornarji zadušiti, ako se ne bi bilo posrečilo izjedriačiti premenjavo zraka. Tu je bilo potreba sredstva, ki deluje tako, da služi potrebam zraka na obe strani. Še preden so bili izumljeni čolni podvodniki, je poznala kemija snov, ki se imenuje natrium-peroksid. S tem sredstvom bi se torej lahko čistil zrak v zaprtem prostoru na avtomatičen način. Tako v teoriji. Ali profesor, ki je spoznal to peroksidovo lastnost, je spoznal tudi, da je stvar v praksi malce drugačna, kajti množina izdihanega dušca ne zadostuje, da bi se izpremenil peroksid v kisik. Da dobi moštvo podvodnikovo potrebno množino kisika, ga stisnejo v bombe, iz katerih ga jemljejo po potrebi; da pa ostane zrak zdravstvenim zahtevam primeren, je treba odstraniti izdihani dušeč. To se zgodi kemičnim potom, s pomočjo jedkega natrona, ki se razdeli v patronah po čolnu. Preko patron gre po pi-halnikih gnan izdihan zrak, jedki natron absorbira dušeč in ga spreminja v ogljenokisli kalij ali v sodo. — Druge težave dela zrak v višini pri letalnih strojih. Tam ne vsebuje toliko ogljikove kisline v sebi in letalci čutijo vse znake gorske bolezni, samo da jo čuti hri-bolazec preje, ker porabi dosti kisika pri napornem vzpenjanju navzgor, ko nese letalca letalo brez njegovega truda, zato se oglasi pri letalcu slabost šele, kadar pride 4000 metrov visoko, in sicer čim hitreje leti, tem preje čuti bolezen. Zato ne občutijo previdni lecalci, ki se vzdigujejo počasi, nobene posebne težave do 7000 metrov višine. Bolezen se pozna na naglem delovanju pljuč in srca, sluznice pomo-dre, človek postane truden in nevoljen, nastopijo mišični krči in omedlevica, ki prehaja v trajno nezavest in smrt. Z umetnim izboljšanjem zraka potom kisika se pa ogne letalec tej bolezni in plava v višine čez 9000 metrov, ne da bi občutil posebnih slabosti. V začetku poizkusov letanja pa je zahteval zrak višin dosti žrtev. I mam urili za živinorejce, kupce, prodajalce ll! ■ ■ Ako želite kopiti ali prodati: konje, debele vole, plemenske vole, bike, krave breje in t teleti, teleta za klanje, breje svinje, plemenske prasce, pitane prašiče, plemenske koze, kozličke, ovce in belgijske zajce, se oglasite ust-meno ali pismeno (znamko za odgovor I) v pisarni Vnovčevalalce za živino, Ljubljana, Dunajska cesta 29, vsak delavnik od 8. do 12. dopoldne in od Z do 6. ure popoldne, kjer bodete zahtevano žival kupili, oziroma prodali. «444 lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ i ii ^^ ~ njigoveznica | Katoliškega tiskov- (k j | nega društva v Ljubljani 1 Kopitarjeva ulica št. 6 □»□□□oo H priporoča originalne platnice = V delo se sprejema že sedaj, a iz-§ vršilo se bo šele po končani vojni. III*