PoStnina v državi SHS pavšaiirana.
Leto III.
Gtalsilo „Kmetsko-delavske
Izhaja vsako sredo in stane za vse leto 60 K, za pol leta 30 K, za četrt leta 15 K, na mesec 5 K; posamezna številka K 1‘40. — V inostranstvu razmeroma več.
Vse dopise in pošiljatve za uredništvo in upravništvo „Ljudskega glasu", kakor tudi za tajništvo K. D. Z. pošiljajte frankirane na naslov: Ljubljana, poštni predal 168. Poštnine proste so le reklamacije. Ustmena poročila: v Ljubljani, Šeienburgova ulica 6.
V Ljubljani, dne 23. maja 1921.
Najvažnejša novica zadnjega tedna se nam zdi izjava ministrskega predsednika v skupščini dne 18. maja, ki se tiče naŠ2 zunanje Politike. Ta iijava popolnoma soglaša s politiko naše slovenske vladne stranke — JDS, ali po domače policajdemokratske stranke.
Povsod na svetu se pretresa zunanja politika v skupščinah (parlamentih), ki imajo v ta namen posebne odbore za zunanjo politiko. Naši poslanci so že večkrat zahtevali, da se izbere tudi pri nas tak odbor — vladne stranke pa ne marajo, ker se boje ljudske sodbe. Ministrski predsednik pa niti poročati noče o zunanji politiki. Na vprašanje, kdaj bo poročal o tem, je odgovoril 18. t. m., da vodi naša država skupno politiko z onimi državami, ki so bile z nami v vojni, in da moramo torej vsako večje vprašanje reševati sporazumno z zavezniki.
To se pravi po domače: Vam poslancem |Je povem ničesar. Vodili bomo tako politiko, kakišno sklenejo zavezniške vlade, vi torej nimate odločevati, torej vas vse skupaj nič ne briga! Ničesar vam ne povem.
Gospodje poslanci so vtaknili klofuto v žep. Naših je premalo, da bi jo vrnili, vladna večina je pa z vlado zadovoljna, ker — vrana Vrani očesa ne iikljuje.
Ljudstvo se sicer jezi, pa ne ve zakaj. Na J'se stranke se jezi, pri volitvah voli pa — Kapitaliste. V Kranju je sklenil novoizvoljeni nnčinski odbor, da naj se naša država ime-jjnie „Velika Srbija". Volilci s tem imenom mso zadovoljni, posebno zato ne, ker ime ne 0 pdpravilo draginje. Vedeti pa morate, da aPitalisti draginje sploh ne marajo odpravili. ker imajo od draginje le dobiček. Prav ifh ° • imai° dobiček °d zunanje politike, če J" ljudstvo ne more nadzorovati, če delajo se skrivaj Spametujte se že enkrat in za-unlC 8e brigatl tudi za politiko! Politika bo vprfZana tobko časa, dokler bo ljudstvo ne-noarV Tisti, ki kaj ve, se ne da voditi za pns' Litajte in združujte sel Le tako boste st, .odočih volitvah mogli vedeti, katera s,rauka je za vas.
mora ostati kmet fes tlačan za vedno?
.^ak
(Nadaljevanje.)
dr2a‘ai< Progresivni davek od dohodkov bi h°teija fav lahko uvedla, če bi kapitalisti javili Seveda, razpredelnica, ki smo jo ob-stra'ni^ zfdnji številki, je narejena za našo naših k' je stranka malih ljudi. Največ jim bji aaov n‘ma toliko dohodkov, da bi Zas!užiin j3 ka) P'ačevati: kar je mladih, Pa koii Pod41000kron- kar je starejših, imajo dohodkov .otr°k- Nad 5000 kron mesečnih ?ato se nP 'ma, ?a prav ma|okateri socialist, ; dke nad ‘.zp'a5a delati razpredelnice za do-
16 pa določb0 kron- Ce pa illla kdo več, očeno, da naj plačuje 10%. Pri
državi pa, ki ima mnogo bogatih ljudi, bi morala iti razpredelnica še dalje, n. pr. po sledečem načinu:
. . |
i Dohodek j Z'011- :9b1da^-. do kron darfeno je treba kron še kron !
Ta	j	Skupni	IDavkop.
davek	}	davek	j	pa
znaša	I	znaša	|	ostane
kron	|	kron	|__kron
5.000!
10.000! 5.000;
5.00010 o/0i 5 000,20 »/o
200'
500|

. ,	700
30 000i. 10.000 20.00030 o/o 4.0001 4.700 60000; 30.000; 30.000 ,0 o/o 9.000; 13.700
100.000! 60 000 150.000 100.000
40.000|75 0/o; 20.000
4.800 9.300 25.300 46 300 33.700 66.300 71.200 78 800
■■■■H 50.000 90 »/o 37.000 _________________
300.000! 150.000 150.000 90 o/oj! 35.000 >06.200 93.800 500.000;300 000200.000)90 °/oj 180.000 386.200 113.800 l,000.000:500.000500.000'90 «/o450.000 836.200 163 800
Tako bi kapitalist, ki ima pol milijona dohodkov na mesec, moral zadovoljiti se s „samo" 113.800 kronami na mesec, 386.200 kron bi moral pa plačati državi kot davek. Res je ta zahteva trda, kapitalist mora odšteti državi skoro štiri petine svojega „zaslužka", njemu pa ostane za življenje samo ena petina ... toda socialisti smo tako trdi in krivični, da se nam zdi to prav. Komur to ni všeč, ta je pač kapitalist, zato se tudi z vsemi štirimi brani pred socializmom, čeprav trdi, da ljubi svoje ljudstvo. Socialisti vemo, da ga ne ljubi, vemo, da ga odira prav tako, kakor mislimo mi njega. Samo, da je velikanski razloček odirati reveža tako, da mu ne ostane niti suh kruh, ali pa „odirati" kapitalista tako, da. ima vsega dovolj. Dahes pušča kapitalist delavnemu človeku samo 1000 kron na mesec, pa še pravi, da je ta plača prevelika. Mi mu bomo pa privoščili 113.800 kron na mesec in upamo, da ne bo lakote umrl pri tem. Z nami vred misli vsak poštenjak tako.
Pa kapitalisti najdejo še izgovor. Pravijo, da bi potem nihče izmed zmožnih ljudi ne hotel truditi se, češ, saj mi itak država vse odvzame. Mi seveda se niti tega ne bojimo, ker bo še vedno vsak rajši imel za svojo porabo 9300 kron, nego le 4800 kron, rajši 113.800 nego samo 93.800. Dovolj izpod-bude bo tol Sicer pa dandanes kapitalisti nič ne delajo, denar jim raste sam. Tisti, ki se resnično trudijo, se trudijo skoro zastonj: izumitelj šivalnega stroja je umrl v bedi, kapitalisti so si pa z njegovim izumom nagrmadili milijarde! Profesorji danes nimajo velikih plač, bančni ravnatelji imajo desetkrat toliko plače, po vrhu pa še neštete tisočake postranskega zaslužka! Sicer pa, če bo kapitalistu 113 800 kron na mesec premalo, naj bo pa še bolj „priden", pri celem- milijonu kron dohodkov mu bo ostalo 163.800 kron. To bo morebiti že zadoščalo za ljubi kruhek, saj bo imel 5460 kron na dan. Ker bo takrat draginja odpravljena, bo lahko izhajal — državi takrat ne bo treba nalagati na sladkor 20 kron davka pri kilogramu, kakor ga nalaga danes, ko tare z. davkom samo reveža, na bogatine se pa ne upa, baje zato, ker „velike ribe vse mreže pregrizejo", v resnici pa zato, ker imajo te velike ribe same državno oblast v rokah ...
To oblast jim bo pa ljudstvo iztrgalo. Težka je pot, ker je ljudstvo nevedno, toda vedno bolj napreduje socializem. Zdaj je naša stranka že tako velika in močna, da lahko kaže državi pot do pravice. Vlade ne bomo
prepričali, a ljudstvo spoznava vedno bolj, da je socializem res prava pot do pravice. Socialistična stranka ne uči samo progresivnega davka, temveč ga tudi uvaja v življenje. Na celjskem strankinem zboru dne 1. novemb. 1920 je bilo sklenjeno sledeče:
„Razen temeljnega davka zahteva stranka od vseh zavednih članov, da plačujejo stranki tudi progresivni davek od svojih dohodkov po tabeli, ki jo določuje strankin izvrševalni odbor v okvirju določenem na strankinem zboru.
Ta davek je prostovoljen, ker ne more stranka nikogar siliti, da prizna svoje dohodke, niti nima aparata, da bi te dohodke kontrolirala. Toda stranka želi, da dosežejo vsi njeni člani tisto stopnjo zavednosti, ki c jih bo moralno prisilila priznati svoje dohodke in plačevati stranki toliko prispevkov, kolikor odgovarja njih dohodkom in potrebam. Tak davek zahteva naš minimalni program od države, torej ga mora zahtevati stranka tudi v svoji lastni organizaciji.
Od kmetskega ljudstva, ki nima toliko denarnega prometa kakor mestni delavec, pričakuje stranka, da bo presojalo višino tega davka po življenskih prilikah, in upamo, da bo vsak trdni kmet, ki ga je privedlo v stranko prepričanje, vedel, da lažje plačuje 10 K nego njegov hlapec 2 K.
Na izkaznicah se potrjuje samo temeljni davek. Ne sme se vpisavati, koliko plačuje kdo progresivnega davka, ta se potrjuje s posebnimi pobotnicami."
Če hoče še kaka druga stranka imenovati se „demokratsko", „ljudsko" itd., ne da bi ljudstvo s časom spoznalo, da je to samo pesek v oči, mora tudi nastopiti to pot: za progresivni davek delati in ga uvesti v življenje. Pa, ker so vse proti ljudstvu, ga ne bo nobena uvedla, temveč bodo vse tem ostrejše napadale našo stranko, čimbolj se bomo bližali cilju. Ker nam stvarno ne morejo do živega, nam skušajo škodovati z intrigami, posebno pa s tem, da očitajo naši stranki grehe, ki so jih zakrivili posamezniki. Pa nič ne bo pomagalo! Tudi če nam očitate danes tega, jutri onega „voddelja", stranka gre svojo pot. Voditelji lahko prodajajo vsak svojo stranko samo tam, kjer odločujejo dogme, socializem pa ne temelji na dogmah, temveč na idejah. Za iste ideje in iste cilje se bore posamezniki lahko različno — stranka pa je organizacija, živo telo, sestavljeno iz posameznikov, ki so se združili in pogodili, da bodo delali in kako bodo delali za skupni cilj. Ta pogodba se imenuje strankina ustava (statut, pravila). Kdor se te pogodbe ne drži, se sam izključi; sodili pa ne bodo o tem ne klerikalej ne liberalci, temveč naš strankin zbor. Če odpade posameznik, nima to za stranko nikakega pomena. Eden odpade, tisoč novih se pridruži. Vse velo listje mora odpasti, razloček pa je v tem, da odpade slabič pri prvi sapi, silnega odtrga šele vihar — hrastov list pa odpade šele, ko ga izpodrine zdrav pomladek.
Mladina 1 Na plan I
Občinska samouprava.
V naslednjih vrstah hočemo pokazati, v koliko je načelo samouprave izvedeno v sedanji občini. Opisati hočemo položaj, kakršen obstoja na podlagi sedanjih zakonov, ne* pa kakršen bi moral biti. — Državni občinski zakon iz leta 1862. daje, kakor znano, občinam dvojno področje: lastno in izročeno. V lastnem področju se občini načeloma priznava samouprava; občina sme v svojem lastnem področju, kakor zakon lepo pravi, sama za sebe po svoji volji ravnati in gospodariti. S tem je izraženo bistvo samouprave. — Vpraša se sedaj, kakšen obseg prepušča zakon občinski samoupravi. V tem oziru je določeno, da spada v samoupravno področje občine sploh vse, kar se tiče v prvi vrsti občinskega prida. Zakon torej odkazuje občinski samoupravi zelo širok delokrog. Zato pa občinska samouprava ni omejena na one zadeve, ki jih našteva občinski red samo za zgled in v bolje razumevanje. V občinsko samoupravo spadajo predvsem: 1.) Gospodarstvo z občinskim premoženjem in občinske finance. Občina ima namreč lahko svoje lastno premoženje, nepremično in premično, s katerim gospodari kakor vsak posameznik. Ker pa dohodki iz njenega premoženja navadno ne zadostujejo za njene potrebščine, ima poleg tega tudi nekako finančno oblast ter sme predpisovati nekatere lastne davke (n. pr. davek na pse) in ima tudi pravico na podlagi proračuna nalagati občinske doklade na državne direktne davke ter užitnino. 2.) Oskrbovanje naprav in zadev, ki se tičejo občinskih koristi, n. pr. skrb za občinske ceste, dobrodelne zavode, deloma tudi vpliv na šolstvo in predvsem javna oskrba. Pri izvrševanju teh nalog lahko izdaja občina svoje lastne predpise, n. pr. tržni ali cestni red, hišni red za svoje zavode. Teh predpisov se morajo držati ne samo občani, temveč tudi tujci in ima torej občina v tem oziru celo nekako lastno zakonodajo. 3.) Krajevna policija. — Semkaj spada javna varnost, cestno nadzorstvo, vodno nadzorstvo, stavbna, požarna, tržna in zdravstvena policija, nadzorstvo nad posli itd. Tudi v tem področju ima občina priliko, da izdaja za svoje ozemlje občeveljavne predpise. 4.) Posredovanje pri sporih med občani. V tem oziru fungira občina kot nekako mirovno sodišče. — Iz navedenega je razvidno, da ima občina obširen delokrog ža svojo samoupravo. Vendar je pa ta samouprava v marsikateri smeri zelo omejena. Predvsem ne sme občina v svoji samoupravi prekoračiti veljavnih državnih in drugih zakonov. Tudi je podrejena državni (oziroma poprej deželni) oblasti, ki izvršuje nadzorstvo nad njeno samoupravo in odloča o pritožbah zoper njene odloke in ukrepe. Za odprodajo občinskih nepremičnin mora • dobiti dovoljenje od nadzorstvene oblasti. Istotako za pobiranje doklad, če presegajo 15 odstotkov. Glede policijskih zadev si je država izrecno pridržala pravico, da jih sme odvzeti občini in jih opravljati po svojih lastnih organih. Župana sicer vlada ne sme odstaviti, ako z njim ni zadovoljna, pač pa sme razpustiti ves občinski odbor. — Največja omejitev občinske samouprave pa je dejstvo, da imajo občine večinoma premalo denarnih sredstev na razpolago, da bi mogle vršiti svoje samoupravne naloge. To je eden glavnih vzrokov, da se pri nas, ki imamo večinoma majhne občine, še ni mogla povoljno razviti občinska samouprava.
Županova plača. Županske plače ali nagrade so v naših krajih nizke. Župani so bili dosedaj večinoma veleposestniki, trgovci, gostilničarji itd. Za plače jim ni bilo toliko mar, ker so imeli od županovanja druge večje dobičke. Saj je gotovo vsak kmetič, ki je prišel k gospodu županu po podpis, spil v njegovi gostilni tudi polič vina. Bili so pa še drugačni dobički! — Ker stojimo na stališču, da je vsako delo vredno plačila, ne moremo ugovarjati, da se županova nagrada v občinah, kjer je očividno premajhna, primerno zviša, seveda v pravem razmerju z občinskimi dohodki, ki so žal skoro povsod zelo omejeni.
Občinska pisarna. Po naredbi štev. 295 (pogl. Uradni list št. 40 iz leta 1919.) imajo
občine pravico zasesti prostor, ki ga potrebujejo za občinsko pisarno. Če v kaki občini ta naredba še ni v veljavi, naj občinski odbor takoj predlaga pri poverjeništvu za socialno skrbstvo, da se veljavnost te naredbe raztegne tudi na njih občino.
Tako, da ne bo mogel kak bivši župan iz jeze, da ni bil izvoljen, groziti, da bo vrgel občinsko pisarno iz svoje hiše.
Vojna posojila. Usoda avstrijskih vojnih posojil je še negotova. Nekatere občine so podpisale vojna posojila, ne da bi se to bilo pravilno sklenilo v seji občinskega odbora. Res je, da so okrajni glavarji pritiskali na župane, da so podpisali vojna posojila. Glavarstvo pa nima nobene pravice občinam kaj ukazovati glede občinskega premoženja. To so morali župani vedeti. Glavarstvo je mogoče lahko dalo poklicati župana k vojakom, ni ga pa moglo prisiliti, da bi bil podpisal vojno posojilo. Sedaj pri prevzemanju občin je treba župane, ki so na nepravilen način podpisali vojna posojila, poklicati na odgovor.
Občinski inventar. Občinski red predpisuje, da morajo imeti vse občine poseben seznam ali inventar, v katerem je popisana vsa občinska premična in nepremična lastnina in vse občinske pravice. Ker so ti inventarji v mnogih občinah v velikem neredu ali jih pa sploh ni, mora novi odbor pri prevzemu občine paziti, da se mu izroče popolnoma v redu. Prepričati se mora pa tudi, če dotična imovina res obstoji in v kakšnem stanju se nahaja.
Novi odbor mora skrbeti, da prevzame vse tako, da ne bo odgovoren za grehe, ki jih je prejšnji zakrivil. Za vse izdatke morajo biti potrdila na razpolago. Ugotoviti mora, če se krijejo občinski dohodki z izdatki, če so večji izdatki bili nepokriti, koliko je posojil, zlasti vojnih posojil.
Vsi novi odborniki naj vestno skrbe za dobro upravo občinskega premoženja, da se jim ne bo očitalo slabo gospodarstvo. Posnema naj se vzgled, ki ga daje občina Dol na Dolenjskem; ki je že pred vojno uvedla občinsko preskrbo vseh svojih šolarjev s šolskimi potrebščinami, zvezki in učnimi knjigami. Stvar se je dobro obnesla. Zadovoljila je stariše in učitelje. Mislimo, da kar je mogoče v tej revni hribovski občini, ki je oddaljena štiri ure od železnice, bi bilo pač mogoče tudi v naših velikih in cvetočih občinah, zlasti tam, kjer je industrija že kaj razvita.
Virilisti na strankinem zboru.
Odločilno besedo v naši stranki ima strankin zbor. Ta bo letos najbrž 14. in 15. avgusta. Na tem strankinem zboru bodo smeli odločevati samo upravičeni sodrugi. Tajništvo je dolžno predložiti verifikacijskemu odboru natančen seznam organizacij in njih delegatov: koliko članov ima organizacija, koga je izvolila za delegata in če je ta izpolnil vse pogoje, predvsem, če je že dovolj časa organiziran. Tajništvo mora torej vedeti ne samo, koliko članov plačuje v vaši organizaciji redno, temveč tudi kdo so ti člani, njih imena in od kdaj so organizirani. Imenik članov nam pa še zdaj manjka od cele četrtine organizacij, ki so obračunale. Nujno prosimo vse take organizacije, da nam ta imenik pošljejo čimprej! Sicer ne bomo mogli njih delegatom dati izkaznice za strankin zbor.
Pa še nekaj ;'e. Na strankinem zboru imajo glas tudi virilisti. To so strankini poslanci in člani načelstva, nadzorstva in izvrševalnega odbora. Za nekaj teh članov še zdaj ne vemo, če so storili v aprilu svojo strankino dolžnost. Če je niso storili, so seveda prenehali biti člani, torej tudi ne morejo več odločevati v stranki, niti se ne morejo udeležiti strankinega zbora. Kakšna krivica bi se jim godila, če bi zaradi svojega krajevnega odbora izgubili svoje pravice! Odbor nam torej mora poslati čimprej imenik članov. Priznavamo, da je to precejšnje delo, toda saj je to samo enkrat potrebno, prihodnje mesece nam boste poročali samo tiste sodruge, ki bodo na novo pristopili, in pa tiste, ki so izstopili. Če so
napravile to druge organizacije, bo mogoče tudi vam.
Ti člani so pa tudi sami dolžni, da se pobrigajo za svoje pravice. Naj pogledajo pri odboru, če je poslal obračun in imenik članov. Nikar naj se ne zanašajo na zaupanje, ki jim ga je dal zadnji strankin zbor. Zdaj piha pomladanski veter, prihodnji strankin zbor bo zahteval železnega reda in se ne bo ustavil ne pred Petrom ne pred Pavlom Če imaš zaupanje ljudstva, da si dober sodrug, potem je tem bolj treba, da se izkažeš vrednega tega zaupanja, da greš s svojim zgledom naprej, ne pa, da zahtevaš za svojo „čast" kakih posebnih predpravic. Pri socialistih smo vsi enaki. To ni dlakocepstvo, to je temelj so-cialno-demokratične organizacije. Strankini ustavi (statutu) se moramo vsi pokoriti. Če se ti ta ustava ne zdi dobra, nikar ne misli, da jo lahko ti izpremeniš — niti načelstvo niti izvrševalni odbor nimata te pravice.
Konstituanta.
V skupščini se govori zdaj o enakosti državljanov. Naš poslanec sodr. Etbin Kristan je pri tem med drugim govoril sledeče:
Ta ustava ni niti napredna niti svobodna, kar bi moralo biti z ozirom na to, da živimo po ruski revoluciji in svetovni vojni. Nasprotno, ona je konzervativna in reakcionarna. To dokazujejo posebno določbe o tisku. Kar se tiče enakosti, pravi govornik, da se z ene strani odpravljajo naslovi in plemstvo, a z druge strani se ustanavlja nasledstvena monarhija, kateri stoji na čelu kralj, ki ga nazivljejo Njegovo Veličanstvo. Predvidena je enakost vseh pred zakonom, a pozablja se pri tem, da take enakosti ne more biti, dokler se ne ustvari materialna enakost. Kakor stvari sedaj stoje, tudi ni enakosti, dokler se ne izenačijo ženske z moškimi. To zahteva veliko število naprednih žena. Njih zahteve so ravno tako upravičene, kakor zahteva po enakosti vseh ljudi. Kažejo se že tudi drugi znaki reakcije. Ustanavljajo se zopet redovi, a redovi ustvarjajo plemstvo.
Nato je nastopil govornik zoper smrtno kazen, češ, da smrtna kazen ni sredstvo, ki bi pokvarjenega človeka poboljšalo in vrnilo družbi, temveč je to navadna osveta.
Zaradi pomanjkanja prostora žalibog ne moremo objaviti vseh poslanskih govorov, dasi bi bilo potrebno, da jih naše ljudstvo čita, da bi vedelo, kako njegovi poslanci delajo, da bi pri prihodnjih volitvah znalo bolje ločiti zrnje od plevela. Čitajte dnevnik „Naprej". Če kdo ne more plačevati 24 K na mesec, naj se jih pa po več skupaj zbere!	_
Iz Kmetsko delavske zveze.
Rajhenburg. Vsi člani, ki še niso P1*' eali prispevka za april, dobe ta teden zadnjikrat „Ljudski glas".	Odbor- ^
Dopisi.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Volilni boj j« končan. JSDS in KDZ sta izšli kot z“>aS"v*na! kar seveda silno jezi naše samostojneže in rodne socialiste. Nikakor ne morejo verjeti, ^ so ti presneti socialisti tudi zmožni delati ^ čini. Radi bi razveljavili volitve, a s tem ^ jasno pokazali tisto strašno sovraštvo gega delavca-tlačana, ki je dne 8. maja ^ ^0. odločno povedal, da ima dovolj sedanj6« ju spodarstva. Letali so od enega do	ežeV
vkljub temu, da so speljali nekaj nezave< na kandidatno listo, med temi tudi Par 8j-vednih organiziranih kovinarjev, so vsee..m pR jajno propadli. Naših kandidatov 08 .:anje posrečilo pridobiti. Vse beganje in prego	ge>
ni rešilo njih ladje. To jih jezi. ;I1	vZg.
da gospodje trgotci in krčmarji splon	o
mejo kaj delavskih „krajcerjev .. toB, preji,n, da napišejo na duri „vstop socialiste
povedan".	„	.	..	•„ „voiih vrst
Sodrugi kovinarji pa ‘S2181'18	'ugpeb6>
one, ki so vaši le, kadar dosežete kak ^do drugače pa vlivajo za vašim hroto
druga kolesa.	___uir.eV
Živela rdeča občina! Več vo
Sv. Pavel pri Preboldu. Izmed štirih strank je zmagovito izšla iz volilnega boja jugosl. soc. dem. stranka. Najbolj so se trudili samo-stojneži, pa vseeno so nazadovali od državnozborskih volitev za 50 glasov. Pa saj ni moglo biti drugače pod vodstom neizkušenih, politično nezrelih mladeničev. Prvi pri samostojnem štabu je tovarniški uradnik, odvisen od dobička mednarodnih kapitalistov. Drugi je posestniški sin,
je tudi na to navezan, tretji pa kmetski sinko, ki zajema vso duševno in politično izobrazbo iz liberalnega „Kmetijskega lista14. Ta triperesna deteljica je z vso brutalnostjo in ne-obzirnostjo nastopala proti vsakemu, ki ni bil nJ'b nazorov. Z nasilstvom si je hotela pridobiti večino. V „Novi pravdi14 je blatila nase kandidate in somišljenike. Na najnesramnejši način so napadali v letakih našega v poklicu osivelega nadučitelja. To je hvaležnost. V ta namen jih ni naučil pisati! — Toda samostoj-neži, nič ni pomagalo, volilci so govorili in že Pri prvem nastopu so vam podpisali smrtno obsodbo
Zadnjo nedeljo pred volitvami so priredili samostojneži svoj sestanek. Udrihali so po naših sodrugih, češ, da so sami „privandrani“ rudarji in krojači. Ljudstvo so nagovarjali, naj vrže kroglico v njih skrinjico. Kakor se je Kristus izrazil v svojem naj večjem trpljenju: „Oče, od-Posti jim, saj ne vedo, kaj delajo,u tako smo tndi mi mirno čakali na dan volitev. In pokazalo se je, da znamo socialisti še tudi dalj« ®teti, ko do dve. „Vandraliu smo s svojimi žu-tj&vimi rokami še naprej, do četrte skrinjice. ri’1 zaključku volitev seje pokazalo, daje „pri-vandralo“ v četrto skrinjico 109 zavednih socialdemokratov. SK8 je kar obstala! Kaj pravi k temu največji samostojni napetež Pavlič? Spominjamo se še dobro, ko je tudi ta s culic« na ranii „privandral*4 v Sv. Pavelsko faro in se vgnezdil na gričku občine, kjer tudi še danes “i priljubljen. Zato je potrebno, da se poboljša, da bo imel več zaupanja pri prihodnjih volitvah. In njegovemu pomagaču, nekdanjemu „lajtnantuu Tinčku svetujemo, da pusti nas delavce pri miru, ker nima pojma, koliko delavec trpi, ki si pod zemljo v potu svojega obraza služi svoj kruh. Knjigo naj vzame v roke, kjer stoji napisano : „Spoštuj očeta in mater, da ti pojde obro!u — in tudi mu že gre, ko ima dobre juriše, da zanj skrbijo, drugače ne vemo, kam _ iiVandral14. Kadar si bo ta nauk dobro premislil, bo spoznal, da smo imeli prav, in postal k° socialist!
Za agitacijo lastne stranke je še premlad 111 nesposoben. Po nerodnosti nam je pridobil mnogo glasov. Da se pa prepriča o prijetnem lvljenju, ki ga imajo „privandraniu rudarji, mu Poskrbimo službo v Zabukovci, da bo tudi on anko po gostilnah pohajkoval in z lahkoto skrbel Zase in 8Voje -- potomce, ki jih zatajuje. Pa k stvari!
Naš program je jasen in čist. Mi ljubimo vsak »tan^ kateri dela v prid ljudstvu. Nikdar j?a ne napuhnežev, kateri veliko obetajo, pa ni-®ar ne storijo. To naj si zapomnijo rogovi-1 • Mi delamo počasi, pa sigurno in čimbolj as boste blatili — tem večji bomo postajali.
gj. Zidani most. Zopet nekaj izrednega. Pri-o Hinkoštni prazniki. Ko se je prikazal eti Duh v Zidanem mostu, je vsa sol zmanj-jo 3 k' k’*11 V8a-i zeinil* k tistim, ki jim j ,Ve^ nnanjka nego za „pet krajcerjev11. Pri-g •j® b'* pri tem tudi naš pek v Majlandu kal 8 .° N°8. Že takoj drugi dan mu je zmanj-n 0 Sol* *a žemlje. Pa ta g. Kos vedno kakšno tr *;.avi- Knkrat jih zažge, drugič so preslane, ZjjT® pa brez soli. Enkrat bo peku še moke Jkale. p» naj pazi, to je zadnji poziv. Naj go 'lelavcem saj vode na žemlje privošči, če niU , ane> je namreč ne moremo piti. Drugače Pa „ °, Ollzvonilo. Pekov je še mnogo. Delavci °čemo delati samo za verižnike.
£1*811 Pr* Kozjem. Že dolgo časa ni bilo letav .°^ na8. Toda še živimo, če tudi se za-klerik'1) V na^° ma*° tr(lI1.j*viC0 z ene strani brezve* ^ .mo£otcb predbacivajoč nam, da smo samo8f C-1 boljševiki, z drnge strani pa naši eletnentJnef'' naB 8n,atraje za državi nevarne ^r'ti aomun‘8te- Potreti nas hočejo in raz-
nas. Toda niti ena,
biti dru~h Peroti tutli čez
klavca ^ .8tranka ne upošteva pravic poljskega k?1®!11, ki 'apca, 'dničsrja, kočarja in malega IjudenT"1 Pr'I)adajo enako kakor vsem dru-oln Pod solncem.
Le združeni v organizaciji trpinov si bomo priborili nam pripadajoče pravice in se osvobodili suženjstva današnjega kapitalizma. Svojo moč bomo našli v izobrazbi. Zato vsi, ki še hlapčujete, sotrpini, združite se v Kmetsko-de-lavski zvezi!
Iz MSrsa (Meerbecka) ob Renu na Nemškem. Nemila smrt je vzela dne 19. aprila t. 1. našega vrlega sotrudnika sodr. Jožefa Kozinca. Pogreba se je udeležilo okrog 500 ljudi. Spremila so ga k večnemu počitku tudi tri društva. Rajnki je bil rojen leta 1867. v Pokleku, občina Blanca pri Rajhenburgu, pristojen isto-tja. Zapustil je ženo in šest otrok, izmed teh dva nedorasla. Rajni je bil dober mož svoji ženi, skrben oče ctrokom, priljubljen vsem sorodnikom, znancem in prijateljem in v vsaki sili pripravljen za hitro pomoč. Pokojni je bil pristaš JSDS in somišljenik že pred 25 leti v občini Blanci v brežiškem okraju. Žalj, da so bili takrat še ljudje zelo proti rdečkarjem.
Bodi mu zemlja lahka v tuji deželi.
Slovenci rudarske unije v Morsu ob Renu.
V Kranju vladajo narodnjaki. Kapitalisti so to, ki slep s ljudstvo z narodnostjo ravno tako, kakor klerikalci z vero. Včasih so nas prodajali Dunaju, zdaj nas prodajajo Bel-gradu. Dobiček imajo kapitalisti, domači, dunajski in belgrajski. Ljudstvo pa trpi ravno tako v Kranju, kakor na Dunaju in v Belgradu. Zato, ker hočemo, da se ljudstvo združi in otrese pijavk, pravijo, da smo prodali domovino. Zato, ker zahtevamo, naj se naše žito melje v naših mlinijj, da bo imelo naše delavstvo zaslužek — prodajamo domovino. Kapitalist pa, ki prodaja pšenico nemškemu in laškemu kapitalistu rajši v zrnju, nego da bi slovensko ljudstvo zaslužilo — ta je narodnjak. V Kranju imate še danes napis: „Zum goldenen BUrenu. Če bi bil ta gostilničar socialist, bi bil zaprt zaradi nevarnega ruvanja proti državi in zaradi zveze z Nemci, ker je pa tako zaspan, da drži z vami, ste pustili zaspati tudi nemški napis.
Prva občinska seja je sklenila, naj se imenuje naša država „Velika Srbija44. Druga naj sklene, da se odpravi nemški napis. Tretja naj izvoli ptujskega glavarja Pirkmajerja za Častnega meščana, za zasluge, ki si jih je pridobil v bivši Avstriji za slovensko stvar, itd. Na ta način boste kmalu odpravili bedo. Vremena bodo Kranjcem se zjasnila.
Občinski odborniki.
Poljane nad Šk. Loko. M. Demšar, Alojzij Čadež in Tomaž Debeljak, vsi iz Poljan.
Čatež. Iz Čateža: Jože Zadnik, Martin Rud-man in Franc Urekar. Iz Mrzle vasi: Martin Lorbar in Jože Grami.
Loka pri Zid. mostu. Franc Ljubej, del.; Ivan Cvetko, del.; Iv. Starniša, žel. revid.; Al. Baša, p. načel.; vsi iz Zid. mosta.
Petrovče. Leon Polak, pos. v Petrovčah; Iv. Urbašek, pos. v Dobrišavasi; M. Marovt, pos. v Arjavasi; Iv. Zupanc, del. v Libojah; Ivan Rom, pos. v Libojah; Fr. Ivanek, pos. v Levcu; Fr. Žmajde, pos. v Libojah; J. Korošec, rudar v Libojah; Jakob Horvatin, pos. v Libojah; Jernej Lojbner, pos. v Dobrišavasi in Jakob Čočej, pos. v Levcu.
Fram. Jože Lešnik, pos.; Anton Potočnik, pos.; B’ranc Prelog, pos.; Aleks Rossner, pek; Jurij Meglič, pos.: Franc Rajšp, pos., in Moric Černej, pos.; vsi iz Frama.
Loka. Anton Ačko, pos., in Štefan Krajc, del., oba iz Koprivnika.
Koroška Bela. Janez Jenko, pos.; Martin Maršič, tov. del., in Ivan Erlah, pos. in del.; vsi iz Javornika.
Šmartno pod Šmarno goro. Ivan Božič, Vikoče; Ivan Snoj, Tacen; Andrej Zore, Zg. Pirniče; Jožef Knez, Sred. Gameljne; Leopold Kraljič, Sp. Pirniče; Martin Jurič, Šmartno; Franc Kvelj, Vevje; Franc Traven, Sred. Gameljne.
Sv. Lovrenc na Dravskem poljn. Iz Apače: Franc Mlakar, mali pos., in Matija Peršuh, mal. pos. Iz Strnišča: Ivan Flak, strojnik; Jernej Žbogov, del.; Ivan Bustolc, mizar; Franc Šobar, ključavničar, in Franc Valentin, mizar.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Anton Maurič, del.; Peter Vobovnik, pos.; Gregor Jakop, del.; Jakob Auer, pos.; Anton Slatinjek, del.; Roman Blasin,
del.; Jakob Stapajnik, del., in Anton Russ, del.; vsi iz Sv. Lovrenca.
Žetale. Jurij Plavčak, Krhiče; Franc Stei neker, Žetale; Matija Sanda, Žetale; Matevž Jus, Ledince; Jožef Butolen, Varvasele, Blaž Vutolen, Stopnice.
Ljubno. Iz Ljubna: Martin Pevec, kmet; Iv. Natlačen, usnjar; Jožef Robnik, mali pos.; N. Tostovršnik, kmet ; Janez Lesjak, mali pos. in žagar. Iz Ter: Franc Ciraj, les. trg., in Janez Ročnik, kmet. Iz Sv. Primoža; Jožef Marovt, mali pos.; Franc Arnič, mali pos.; Jožef Šolar, kmet; Juri Robnik, mali pos. Iz Savine: Martin Valte, mali pos.; Franc Rose, kmet; Anton Ročnik, kmet, in Franc Krumpelj, kmet. Franc Kranjc, kmet v Planini.
Domače vesti.
Zopet bremena. Vlada namerava vnovič zvišati davek na sladkor. Zvišanje bo znašalo približno 5 kron pri kilogramu. Zopet en slučaj, kjer nam mislijo pokazati naši kapitalisti, v čem smo v naši državi enaki. Ti kmet in delavec, ki se komaj preživljaš z delom svojih rok, boš moral plačevati toliko davka, kakor vsak samo-stojneš in milijonar — seveda za toliko več, kolikor imaš večjo družino.
Stari avstrijski bankovci po 10, 2 in 1 krono so že zdaj neveljavni. Izjemoma se zamenjavajo še do 3. junija 1.1. Po preteku tega roka jih lahko vržete v ogenj.
Uvedba selske službe. S 1.1. m. se j« uvedlo pri poštnem uradu Planina pri Rakeku dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši v sledečih krajih: Laze, Jakovica, Grčare-vas in Liplje. Dostavljalo se bo vsak dan razen nedelje.
Belgijski konzulat v Ljubljani se osnuje v najkrajšem času.
V Ljutomeru je bil izvoljen za župana soglasno sodrug Viktor Kukovec.
Po svetu.
Belgija.
Splošna železničarska stavka izbruhne v Belgiji, ker vlada ni dovoljno ugodila delavskim zahtevam.
Češka.
Češkoslovaška socialistična stranka je na konferenci 15. t. m. v Pragi določila, da bo podpirala samo tako vlado, ki ima nacionalizacijo rudnikov v svojem programu in se rešitve tega programa tudi takoj loti. —- Tri meščanske stranke na Češkoslovaškem (klerikalna, agrarna in Modračkova skupina) so isti dan sklenile, da stopijo v ojstrejšo opozicijo proti vladi, agrarci pa zahtevajo tudi nacionalizacijo poljedelske industrije.
Nemška Avstrija,
Avstrijska vlada je odsvetovala na predlog koroške deželne vlade posameznim deželnim zborom izvršitev plebiscita za priključenje k Nemčiji, ker bi v tem slučaju lahko Jugoslovani zasedli Koroško.
Nemškoavstrijska trgovina v letu 1920 izkazuje 60,610.719 meterskih stotov, 813.782 kosov in 126 ton ladij uvoza ter 13,175.800 meterskih stotov, 925.552 kosov in 36 ton ladij izvoza. Uradna statistika označuje samo trgovinske količine, denarnih vrednosti pa ne izkazuje. Gotovo pa je, da je utrpela avstrijska trgovina v letu 1920 ogromne deficite.
Rusija.
Moskovski sovjet je izdal razglas, v katerem naglaša, da potrebuje Rusija miru in poživlja, naj se stori konec rovarenju belih gardistov.
Sovjetska vlada je določila za izvoz sledeče količine: 1 milijon 500.000 pudov lanu, 600.000 pudov konoplje, 7 milijonov komadov krzna, 10 milijonov pudov petroleja, 5 milijonov pudov bencina, 8,500.000 pudov nafte, 3,600.000 pudov mineralnih olj, 1 milijon ovčjih kož, 500.000 kvadratnih čevljev ruskega usnja itd. Navedene številke kažejo, da je Rusija v svoji potrebi napela vse sile, da dobi v zameno druge potrebne predmete, ki se doma ne izdelujejo.
Angleška.
Izvrševalni odbor holandske zveze transportnih delavcev je odločil, da se ne bodo nobene angleške ladje v holandskih pristaniščih naložile 3 premogom. Dokler traja rudarska stavka se
tudi no bodo vršili prevozi premoga na Angleško. Podobni ukrepi se uvedejo ravnotako proti Norveški v pomoč tamošnjim stavkujočim delavcem.
Kako je na Angleškem? Najboljši odgovor na to vprašanje podaja uradna statistika, iz katere je razvidno, da znaša število nezaposlenih 1,920.500, zaposlenih delavcev 1,077.900, stavkajočih pa 1,200.000. Torej skoro tri četrtine angleške delavne »ile ostane neizrabljene.
Švedska.
Ljudsko glasovanje namerava za posebna vprašanja uvesti švedska vlada. Švedski parlament je tozadevni zakon sprejel z veliko večino in prvo vprašanje, katerega bo rešilo ljudstvo potom referenda, bo vprašanje o prepovedi alkohola.
Romunija.
Vsi komunistični delegati na zboru rumunske stranke so bili dan za tem, ko so se izrekli za pripojitev k moskovski internacionali, v zboro-valni dvorani v Bukarešti aretirani. Slutijo, da je policija dobila kako ovadbo o „ogrožanju41 države.
- Ogrska.
Pogajanja med avstrijsko in madžarsko vlado glede Zapadne Madžarske se prično 23. maja na Dunaju.
Italija.
Po cenitvah listov bo v novi zbornici 273 liberalnih konstitucionalcev ljudske stranke, 122 socialistov, 1 avtonomen socialist, 15 komunistov, 7 republikancev, 5 Slovanov in 4 Nemci. Komunisti izgube zatorej 3, socialisti 16, republikanci 2 sedeža, ljudska stranka jih pridobi 8; drugi bi bili pridobitek konstitucionalcev.
„Edinost11 poroča, da so fašisti zopet počeli svoje pogone v Istri. V Oežarjah so ubili hrvaškega kmeta, v Volčah so vrgli bombo in ranili več oseb, vas Pojar so zažgali in v Baderni so zažgali eno hišo. Italijanske oblasti fašistovsko divjanje mirno gledajo, kakor da nimajo moči, da bi zoper te divjake mogle nastopiti. V resnici pa — nočejo.
Gospodarstvo.
— Tovarne vžigalic v Jugoslaviji izdelajo dnevno 780.000 škatljic vžigalic, in sicer: tovarna v Osjeku izdela dnevno 350.000, v Baji
50.000,	v Novem Vrbasu 60.000, v Vrbovškem
60.000,	v Dolcu pri Travniku 200.000 škatljic po 60 švedskih vžigalic. Tovarna v Rušah izdela dnevno 60.000 škatljic vžigalic iz žvepla.
— Produkcija kvasa. „Trgovski list11 piše: S proizvajanjem kvasa namerava pričeti prihodnjo jesen pivovarna „Union11 v Ljubljani. Do sedaj izdeluje tvornica alkohola v Račju 600 kilogramov kvasa, tvornica špirita v Savskem SJarofu 300 kilogramov. Če doseže produkcija nove tvornice kvasa 1000 kilogramov, se bo potreba kvasa krila doma in ne bomo navezani več na njegov uvoz.
— Bolgarska živina. Komisija za sprejemanje živine od Bolgarske je dne 14. t. m. v Zaječaru sprejela od Bolgarske na račun odškodnine 1500 ovac. Ovce se prodajo na javni dražbi dne 21. t. m. v Zaječaru. Z izkupičkom se ustanovi fond za izplačilo živine, ki so jo lastniki izgubili v vojni leta 1912.
— Dohodki državne trošarine, ki so
bili za 11 mesecev zadnjega projačunskega leta proračunani na 124,120.819 dinarjev 35 par, so znašali v istem času 149,711.985 dinarjev 19 par. Presežek znaša torej 25,591.165 din.
— V Ptuju nameravajo ustanoviti veliko državno drevesnico.
— Izvoz suhih sliv iz Bosne. V prvem četrtletju tega leta se je izvozilo iz Bosne 1536 vagonov suhih sliv lanskoletne trgatve. 521 vagonov se jih je razvozilo po naši kraljevini, 213 vagonov je šlo v Avstrijo, 614 vagonov v Nemčijo, ostale pa v Anglijo, Italijo, Ogrsko in Švico.
— Izvoz V Češkoslovaško. Vrše se pogajanja med Prago in Belgradom, da se dovoli Avstriji in Češkoslovaški izvoz življenskih potrebščin za mesec april v iznosu 2000 do 2500 vagonov.
— Državna posredovalnica za delo.
Pri vseh podružnicah „Državne posredoval, za delo11 v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo od 1. do 7. maja 1921 dela 156 moških in 67 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 716 moških in 84 ženskih moči. Posredovanj se je izvršilo 261. Promet
od 1. januarja do 7. maja 1921 izkazuje 10.535 strank in sicer 5466 delodajalcev in 5069 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 2080. Dela iščejo: pisarniške moči, kovinarji, krojači, čevljarji, zidarji, kletarji, natakarji, natakarice, slikarji, sedlarji, trgovski sotrudniki, prodajalke, dninarji, dninarice, polj. delavci, polj. delavke, boln. strežnice, vajenci, vajenke itd'. V delo se sprejmejo:	hlapci, dekle, mizarji,
čevljarji, zidarji, tesarji, strojni ključavničarji, vrtnarji, pletarji, likarice, perice, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
Razne vesti.
Poglavje O Rusih. Jugoslavija po nalogu Francozov redi na stotisoče ruskih beguncev, ki so se bojevali zoper ruske boljševike. Naša vlada te „reveže11 podpira vsestransko in je zanje izmetala že lepe milijone, dočim je znano, da so ti begunci vsi delazmožni. Dobivajo prav lepe podpore, naši reveži in invalidi pa morajo stradati! Tako znajo gospodje v Belgradu gospodariti z denarjem — za „blagor našega ljudstva11!
Priglasitev terjatev intendanci za Slovenijo V likvidaciji. V smislu odloka deželne vlade za Slovenijo se poživljajo vsi, ki imajo še kako terjatev do vojaške intendance za Slovenijo za vojaške nabave, najemnine itd. za čas od preobrata do vključno 31. avgusta 1919, da prijavijo te terjatve vojaški intendanci za Slovenijo v likvidaciji v Ljubljani najkasneje do 31. maja. Na prijave po navedenem roku se radi zaključitve likvidacije ne bo več oziralo. Odškodnine glede zaplenjene prtljage itd. oficirjev ne pridejo tu v poštev, ker zadeva še ni končnoveljavno rešena.
Po ceni stanovanja v Zagrebu. V
„Riječi11 čitamo sledeči oglas: V ravnokar dovršeni zgradbi se takoj odda krasno stanovanje s 3 sobami in pritiklinami. Cena pet tisoč kron mesečno. V naprej je treba plačati za pet let.
—	5000 kron mesečno znaša na leto 60 tisoč kron. Za pet let torej 300 tisoč kron. Ali ni pametneje, da si tisti, ki ima 300 tisoč kron, zgradi svojo hišico?
Avtomobilna zveza Maribor—-Št. Lenart
—	Gornja Radgona je zasigurana. Dne 5. aprila se je v Mariboru vršila konferenca interesentov. Avtomobil začne voziti 18. aprila. Tarif: Vožnja od Maribora v St. Lenart 50 K, v Gornjo Radgono 100 K. Postaje bodo tudi v Šmarjeti in Ivanjcih. V Maribor bo avto pripeljal zjutraj okoli 8., odhod iz Maribora pa popoldne ob 2. uri. Prednost imajo potniki, ki se vozijo daljšo progo.
Število prebivalstva Indije. Po najnovejšem štetju je v Indiji 319 milijonov prebivalstva. Pred desetimi leti je imela Indija 315 milijonov, torej se je število prebivalstva v teh desetih letih pomnožilo za 4 milijone.
Število amer. eroplanov v svet. vojni. Po službenih statistikah je Severna Amerika poslala med svetovno vojno na evropska bojišča 20.000 eroplanov. Stroški za zračno plovbo teh eroplanov so znašali nad 600 milijonov dolar.
Eksistenčni minimum ameriških delavcev. Ameriški delavski urad je določil svoto 2333 dolarjev kot eksistenčni minimum za delavca, čigar rodbina ne šteje več nego 5 članov.
Nova paleontološka odkritja. V Bois Jarzeanu na Francoskem je neki kmet pri kopanju na vrtu izsledil človeške kosti. Pri pre-iskanju okostij se je dognalo, da so to okostja od nekih predpotopnih ljudi, ki so bili zasuti. Zanimivo je, da se je poleg okostij našlo tudi precej lončene robe.
Tudi dobre volje smo lahko včasih.
K ministru pride človek prosit za neko službo. Minister mu je pa ne da, češ, da je premalo izobražen.
„Pa sem bil vojak, rešil sem domovino!11
„Priznam, da imaš pravico, da te država upošteva, toda te službe ti ne moremo dati, ker ne razumeš tega dela.11
„Pa vi, g. minister, razumete tisto, kar de* late?u
*
Ko so Belokranjcu očitali, da se premalo briga za nebesa, je odgovoril, da še ni bil nihče tam, da bi mogel kaj posebnega povedati — on
pa vsaj ve, kako daleč da je do nebes. Vsi so se čudili, kako da more to vedeti. Pa jih je poučil, da do nebes ni dal j kot devet ur. Kako to ? Kristus je rekel desnemu razbojniku: „Se danes boš z menoj v raju!u Ker je umrl ob treh po-poldtle, o polnoči sta pa morala biti že tam, torej ne more biti dalj kot devet ur.
*
Isti možakar je tudi dokazal, da je modrejsi nego sv. Avguštin. Ni se ustrašil niti tako težkega vprašanja, kakor je razlaga sv. Trojice. Pravi: Kristus je govoril v primerah, pa smo ga razumeli. Za sv. Trojico moramo vzeti tudi primero: voda je vedno voda — pa se nam kaže tudi v treh podobah, včasih kot prava voda, včasih kot para, včasih pa kot led.
*
V Ptujskem okraju imajo prav brihtnega glavarja. Mesto je izvolilo za župana socialista, glavar pa misli, da to ne gre. Zato je to volitev razveljavil. Že zadnjič smo rekli, da bo s kako nerodnostjo dosegel le to, da bo prihodnjič socialistov še več. Pa jih tudi bo! Ljudstvo si stare Avstrije prav nič ne želi nazaj, tako kakor vi, ki ste tam bolje znali uradni jezik nego tukaj. Res je sicer, da so nekdanje avstrijske hlapce nastavili tudi pri nas, češ, kdor je bil prej dober sluga, bo zdaj tudi — toda „Avstrijska kraljevina SHS“ se pa vendarle ne bomo imenovali . • •
Založba in last konzorcija „Ljudski Glas".
Oblastem je odgovoren Ign. Mihevc.
Tiska: Tiskarna J. Pavliček v Kočevju.
Družinski list „KHES“
izide začetkom maja. Nudil bo vsakemu "bralcu mnogovrstno gradivo, zabavnega in poučnega značaja. Opremljen bo tudi z dobrimi slikami. Sezna-njeval bo naše ljudstvo z vsem, kar je lepega in korist-nega.
Naročnina znaša za člane „Svobode" letno devet dinarjev (36 K), za nečlane 20 dinarjev (80 K), za dijake 12 dinarjev (48 K).
Naroča se pri upravi „Kresa", Ljubljana, Breg. štev. 12/11.
„V boj za občino."
Brošurica „V boj za občino" vsebuje poljudno razložen volilni red za občinsko zastopstvo. Temu so pridejana tudi praktična navodila. Cena ji je 6 K; — Naroča se pri Centralnem tajništvu JSDS in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168.
Splošno kreditno društvo
V Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in ji'’ obrestuje po čistih
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizmi polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po d08oVOi,nj Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na oseb kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Men se eskonitujejo po bančni obrestni meri.
Edini, res delavski denarni zavod.
Miši-podgane stenice-ššurki
in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate najbolje preizkušena in splošno hvaljena srcu^ kot: proti poljskim mišim K 12 —, za Poc,£an t8 miši K 12'—; za ščurke, a posebno močna vr stane K 20- — ; posebno močna tinktura za xeg niče K 15- —; uničevalec moljev K lO’—; Prj*r0ti za uši v obleki In perilu K 10-— In 20' j P jq. mravljam K lO1 —; proti ušem pri perutnini j prašek proti mrčesom K 10— In 20	> J; orj
ušem pri ljudeh K 5-— In 12- —; mazilo za u , '„a živini K 5 — in 12-—; tinktura proti mrče.,, sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K
Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M. Jiinker, Zagreb 45, PetrinjskaJjj—.
MM
COSULICH-LIN^
= TRST —AMERIK*
New-York — Buenos-Aire«^
Rio di Janeiro — Santo*
Montevideo	^
Brezplačna pojasnila in prodaja v?fn'^. llS,°V potnike za Slovenijo edinole pn- _
SIMON KMETEC, Ljubija"
Kolodvorska ulica 26.