Poštnina plačana v gotovini* Posamezna Stev. Oin Štev. 42. V LJubljani, dne 15. oktobra 1931. Leto XIV. Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo „Domovineu, Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno t Din, polletno IS Din, celoletno 30 Din; za la*« zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 'U Din, celoletno 48 Din, Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, št. 10.711. Ob spomeniku dr. Gregorja Žerjava ... Dobri dve leti sta potekli, ko nas je nenadno , zapustil mož neumornega dela dr. Gregor Žerjav. . V Poljčah na Gorenjskem je 27. junija 1929. prenehalo biti zlato srce, ki ni poznalo samega sebe, nego je utripalo le za blagor svoje ožje in širše jugoslovenske domovine. Od svojih dijaških let pa do zadnjega diha je bil pokojni dr. Gregor Žerjav neumoren delavec na vseh poljih javnega udejstvovanja. Kot organizator napredne in nacionalne mladine, narodni buditelj, prosvetni, gospodarski in socialni delavec in politik širokega obzorja si je veliki pokojnik pridobil ime, ki bo ostalo za vedno zapisano z zlatimi črkami v zgodovini ožje in širše domovine. Pokojnik je bil med najvnetejšimi graditelji naše lepe Jugoslavije. Zaradi njegovega jugo-slovenstva so ga v stari Avstriji neprestano preganjali. Po osvoboditvi je bil med prvimi, ki je začel z največjo vnemo delati na zgradbi naše nove države. Bil je večkrat narodni poslanec in minister. Ne bomo v podrobnem navajali, da so važni socialni zakoni njegovo delo, da so se po njegovem posredovanju mnogokrat olajšala davčna bremena in omilile trdote kakšnega važnega zakona, da so njegovo delo važne ugodnosti za naše westfalske rojake. Sokol, Družba sv. Cirila in Metoda, Zveza kulturnih društev in Vodnikova družba so ustanove, katerih zgodovina bo beležila pokojnika med najvidnejšimi imeni. Zadnji dve omenjenih ustanov, to sta Zveza kulturnih društev in Vodnikova družba, sta se rodili po njegovih zamislih. Te dve prosvetni ustanovi in mnogo malih prosvetnih organizacij, ki jih je pokojnik zasnoval, nam obeležujejo doktorja Žerjava kot velikega prosvetnega delavca. Moža takega kova, kakor je bil veliki pokojnik, še ne pozna naša slovenska zgodovina. Toliko je bilo njegovo udejstvovanje, da uspehov njegovega dela tudi desetletja ne bodo zakrila s pozabljenjem. Zato se mu bo slovensko ljudstvo vsaj malo oddolžilo s postavitvijo krasnega spomenika, ki bo pričal poznim rodovom, da je živel mož, ki je delal za blagor domovine do svojega zadnjega diha. Saj je umrl sredi dela, sredi dela mu je prenehalo biti srce, vneto le za narod in državo. Citatelji se gotovo še vsi dobro spominjajo pokojnikovih vzpodbudnih člankov, ki jih je napisal za «;Domovino» in v katerih se je odražala pokojnikova ljubezen do našega ljudstva, za katerega prosvetljenje je pokojnik žrtvoval mnogo svojega časa. Bil je velik prijatelj «Domovine» in ji je mnogokrat priznal, da je na pravi poti, ker v jasni domači besedi širi prosveto med narodom. Moramo pa tudi mi priznati, da nam je bil za vzgled pri tem delu, pri katerem nas je bodril njegov veliki neumorni duh. Po poti, ki nam jo je pokazal veliki pokojnik, skušamo hoditi, saj vemo, da je ta pot ona, po kateri bo mogoče doseči blagor našega ljudstva. Ko bomo v nedeljo dopoldne odkrivali spomenik možu, ki v življenju ni maral hvale, nego se je veselil le uspeha svojega dela, se bomo morali spomniti na vse, kar je napravil za nas. Sedaj ni več med nami, da bi morda rekel: «Pustite to!» Mi, ki bi le radi izkazali hvaležnost velikemu sinu slovenskega dela jugoslovenskega naroda, pa ne znamo storiti tega drugače, kakor da na kratko zabeležimo dela našega velikega sinu. Spomin na dr. Žerjava bo vedno svetal. Za možatost, pravico in poštenost Naša bodoča narodna skupščina bo prava gospodarska zbornica — Delala bo za pravično razdelitev davčnih bremen — Čim več bo glasov, tem večji bo ugled in tem trdnejša bo naša gospodarska veljava v svetu Vsi poznate zgodbo o pastirju Janezku, ki mu je bilo dolgčas na paši, pa si je izmislil šalo. Pričel se je dreti na ves glas: «Volk gre, volk gre!» Prihiteli so vaščani s sekirami, da pobijejo volka, toda volka ni bilo nikjer. «V hosto je pobegnil«, se je zlagal Janezek. Vaščani so mu verjeli, pastir pa se jim je v pest smejal, ko so odšli. Še dvakrat je poizkušal Janezek šalo z volkom, pa se je zgodilo, da je res prišel volk. Zopet je vpil Janezek: «Volk gre, volk gre! Pomagajte!« Vaščani so sicer culi njegovo vpitje, toda nihče ni več verjel v pastirjevo besedo. Nikogar ni bilo na njegov klic, tako da je volk raztrgal čredo in pastirja. Kakor tem vaščanom, se je zgodilo tudi našemu narodu, ko so ga klicali slabi pastirji, strankarski voditelji na volišča. Deset let so gostobesedno obetali delovnemu ljudstvu kar nebesa na zemlji. Kakor v deveti deželi se bo godilo narodu, ko skoro ne bo ne davkov in ne drugih bremen, so obetali ti pastirji. Trezni razum je volilcem sicer veleval, da so vse te obljube prazne, vendar pa je gnalo volilce na volišča upanje, da se bodo menda vendarle uresničile lepe obljube. Tolikrat razočarani volilci danes premišljajo, ali je treba iti volit ali naj ostanejo doma. Vsi vidimo, da je res volk v deželi in da že trga črede. Ta volk je gospodarska kriza, ki so jo rodile svetovne gospodarske zmešnjave. Tako ima danes naše delovno ljudstvo le malo denarja za svoje nujne potrebe, čeprav gara od prvega svita do pozne noči. Zato so v teh hudih časih davčna bremena tem huje občutna. Možje naše vlade, ki vidijo stisko, so trdno odločeni po magati vsemu ljudstvu in so mu dali svojo moško besedo, ki jo ponovimo v kratkem opisu: «Pre osnovati hočemo ves davčni ustroj, da bo mo- goča pravičnejša razdelitev obremenitve narodove celote in da se bodo lahko ukinile one davščine, ki so uvedene ali zvišane le zaradi začasne potrebe. Varčevanje, izvedeno v državnem in samoupravnem gospodarstvu, bo pa dalo prosta sredstva za pospeševanje kmetijstva, obrtništva, trgovine in industrije. Razširiti se hoče socialna zakonodaja tudi na kmeta in obrtnika, da jima bo nudila isto kakor delavcu. Naloga vlade in novega parlamenta bo, da se uprava čim bolj približa ljudstvu in njegovim potrebam in željam. Že doslej se je posrečilo v veliki meri urediti našo upravo in jo rešiti okornosti. Treba bo podvojiti napore, da dvignemo ljudstvo k prosveti in blagostanju. V smislu teh smernic bo pripravljen za novo narodno skupščino stvaren delovni načrt.» To so moške besede, ki jasno kažejo naše rane in dajejo tudi zdravila zanje. Da se bo moglo vse to tako nujno delo v najkrajšem času izvršiti, je pa potreba složnega delovanja vsega naroda. Pa ne le za dom bo koristno delo nove narodne skupščine, ki se ne bo pravdala več za oslovo senco, nego nam bo pomagala delovna narodna skupščina tudi povzdigniti naš ugled v inozemstvu. Pa poreče kdo: «Kaj so nam mar druge države!« Več nas to zadeva, kakor bi si kdo mislil. Vsak gospodar ve, da je navezan na svoje sosede, ki mu lahko mnogo koristijo, obratno pa tudi mnogo škodujejo, čim trdnejši je gospodar, več ugleda in zaupanja ima v soseski. Zaupanje pa je najtrdnejši temelj za uspešno delo. Še bolj kakor v mali soseski je potrebno zaupanje državi pri njenih sosedih. Ves svet je danes gospodarsko tako povezan, da je mogoče uspešno narodno gospodarstvo le v, zvezi z zaupanjem inozemstva. Brez zavijanja si je treba danes pogledati resno v oči: Volk je res v deželi! Slabi pastirji, ki so pred 6. januarjem deset let lagali vam, delovnemu ljudstvu, po tihem zopet lezejo iz skrivališč in vas hočejo pregovoriti, da ne greste v bol proti volku. Vsi vidite volka, zato ne bo nihče pomišljal, temveč si bo osmega novembra izvolil nove in dobre pastirje, ki ne bodo uganjali z nami burk, nego bodo z zavihanimi rokavi podili volka v obliki gospodarskih težav iz dežele. Možje, ki so podpisali narodni program, v katerem napovedujejo davčno pravičnost, so resni možje, ki bodo svojo besedo držali. Sedanja vlada, ki je nastopila v dobi, ko so začeli treskati prvi valovi svetovnega gospodarskega potopa v našo domovino, je z neumornim delom že pokazala, da je njen cilj narodovo blagostanje, ker je preprečila potop Jugoslavije v teh razburkanih valovih, tako da danes pri nas občutimo krizo mnogo manj kakor celo v državah, ki so se do nedavnega bleščale v zlatu in kopale v blagostanju. Kdor noče pljuniti v lastno skledo in kdor ne želi večjih težav, bo glasno, brez pridržka in brez oklevanja oddal 8. novembra svoj glas narodni listi. Ves svet mora videti, da stojimo Jugosloveni za svojo državo kot en mož, da bo na5 ugled še večji in naša bodočnost še lepša. Beseda o fridhofdezerterjih Ko je nastala svetovna vojna, je poklicala I naprej gospodarili po svoji mili volji. Ti frid-pokojna Avstrija k vojakom razen mladih fantov hofdezerterji so poiskali svoje stare uniforme in in krepkih mož tudi že davno upokojene oficirje,1 opasali svoje starinske sable. Kar svoje povelje med njimi celo nad sedemdeset let stare, ki so g0 objavili: «Ne hodite volit, gospodje prijatelji!» bili v svoji ostarelosti že prepričani, da je šel z Zupanom, ki so podpisali kandidatno listo Petra njimi ves svet v penzijon. Ti siromaki so strašili Zivkoviča, ukazujejo: «Prekličiteb Prav tako uka-po raznih taboriščih in etapah sebi v nadlogo in zujejo svojim bivšim strankarjem v volilnih od-vojakom v spotiko. Krepek vojaški humor jih je j borih: «Ni vam treba voliti! Nihče vos ne more krstil za fridhofdezerterje; danes bi jim rekli in ne sme siliti!> utekli mrliči. , Pa se vidi tem fridhofdezerterjem, da prav Davno je že konec vojnega klanja. Kdor ni iz- govorijo. Pozabili so pač, da sta minili že dve leti, odkar smo pokopali vso staro strankarsko navlako. Novo krepko in svobodno vojsko si izbira danes naš narod. V tej vojski ni prostora za fridhof-dezerterje! Ves narod bo na ves glas po vsem svojem zdravem razumu zaklical 8. novembra: «Mrliči, na pokopališče, kjer je vaš? mesto! Napočil je dan vstajanja, ko stopa jugoslovenski narod čil in zdrav na planb Narod je odvrgel verige, ki so ga žulile dolga stoletja in začel novo in boljše življenje. 8. novembra bo postavilo vse naše delovno ljudstvo nagrobni kamen svoji strankarski preteklosti, na katerega bo zapisalo za vse čase: «Pod kamen ta smo dezerterje pokopali, da mirno bodo večno spanje spali!» gubil glave, nog ali rok, se je posvetil spet delu. Verižniki pa sanjajo po hiralnicah in ubožnicah o krščanskem usmiljenju. Vse se je spravilo nekako v tir, le pleme fridhofdezerterjcv, ki danes sicer niso več v vojaških oblekah, še vedno ne gineva. To pleme je deset let gospodarilo sebi v korist in zabavo, a narodu v propast, dokler ni modri j Le v našo slovensko korist bo, ako se 8. novembra vsi udeležimo Volilni sestanek zastopnikov občin iz ptujskega sreza ukrep očetovskega vladarja rešil delovnega ljudstva fridhofdezerterske oblastnosti in ga postavil za gospodarja in temelj države. volitev — Govora ministrov dr. Kramerja in Puclfa V nedeljo je bila v Ptuju na slovesen način Dne 8. novembra bo ves narod zopet izbral otvorjena prva banovinska sadna razstava. Po- svoje zastopnike, in sicer take, ki bodo morali delati zanj in ki ne bodo mogli streči v parlamentu svojemu osebnemu in strankarskemu pohlepu. Naši fridhofdezerterji pa nočejo ostati v pokoju. Iz vseh kotov lezejo in stegujejo svoje roke po našem delovnem ljudstvu, da ga obdrže v svojih kroviteljstvo nad razstavo je prevzel ban dravske banovine gosp. dr. Marušič, ki je razstavo osebno otvoril. Istočasno je bil za nedeljo v Ptuj sklican kandidacijski sestanek za volitve v narodno skupščino. Iz Ljubljane so dospeli na sestanek minister za gradbe g. dr. Albert Kramer, minister brez portfelja g. Ivan Pucelj in ban dravske telegah,. čeprav uvideva ves jugoslovenski narod, I banovine g. dr. Marušič. Na kolodvoru v Ptuju da je treba odložiti vsa stara orožja in spraviti j so jih pozdravili predstavniki krajevnih oblastev bojne prapore strankarstva v muzej, kamor že | in mestne občine in veliko število uglednih ptuj- davno spadajo. Vsa mnogomilijonska armada jugoslovenskih volilcev se bo na dan volitev zbrala, da izvoli iz svoje srede take ljudi, ki jim je blagor države nad vse druge minljive in neminljive vrednote. Pa so se prebudili tudi bivši komandanti strankarskih bojnih sil, ljudje, ki jim ni všeč, da bi narod živel in modro gospodaril brez strankarskih bojev. Zelja po oblasti nad narodom je prevladala vse skih meščanov. Ob 9. dopoldne se je pričela sreska kandidacijska konferenca, za katero je v vsem ptujskem okraju vladalo največje zanimanje. Zato so bile na sestanku zastopane vse občine iz sreza. Med prisotnimi je bilo opaziti posebno veliko število pristašev nekdanje SLS. Ko so prišli v dvorano oba ministra in ban, ki so bili toplo pozdravljeni od vseh prisotnih, se je pričela konferenca pod predsedstvom uglednega ptujskega narodnega delavca g. dr. Senčarja, ki je v svojem pozdrav- druge njihove težnje. Nikoli namreč še ni bila nem govoru naglasil veselje vsega sreza, da sta tolika nevarnost za njihov stoletni vpliv, kakor prišla dva odlična člana kraljevske vlade, da je danes, zato hočejo, da vtakne ljudstvo zopet pojasnita vladno politiko in se informirata o glavo v njihov jarem, da bi svet lahko nemoteno ! razmerah in potrebah tega sreza. Toplo pozdravljen je povzel besedo minister Ivan Pucel?, ki je orisal koristno delo šesto-januarske vlade in posebej naglasil važnost volitev v narodno skupščino. Volitev naj se udeleže vsi, ki žele močno in urejeno državo. Oni, ki ne bi šli volit in bi s tem pokazali, da nočejo sodelovati pri tej veliki vsenarodni akciji, za-greše velik zločin proti svoji lastni državi. V drugem delu svojega govora je minister g. Pucelj pojasnil velike naloge, ki čakajo vlado in novo narodno skupščino in katerim bo treba posvetiti vse moči in sposobnosti. Zato sedaj ni časa za strankarska prerekanja, temveč si moramo složno zavihati rokave in prijeti za delo. Navzoči so govor ministra Puclja sprejeli z velikim odobravanjem. Kot star narodni borec in javni delavec je bil nato z velikimi ovacijami pozdravljen minister dr. Albert Kramer, ki je imel govor o političnem položaju. Izvajal je med drugim: Udeležba volitev 8. novembra je narodna dolžnost vsakogar, ki hoče, da se ta naša država razvije v srečnejšo bodočnost. Na volitve nas ne pozivajo ne stranke ne posamezni politiki v nekdanjem zmislu, marveč nas poziva ozir do nas samih in do naših lastnih koristi — nas Slovence še prav posebej. Mi smo za Jugoslavijo sicer važna postojanka, pa tudi težka. Vi vsi Soteščan: Zaklad v grobnici (Starodavna zgodba.) Izdajalec je bil ves zmeden. Nikdar ni mislil, da bodo rokovnjači tako neobzirno nastopili. Nič se niso ozirali na njegovo ime in dostojanstvo. Dokler so se nadejali plena, so se mu hlinili kot prvaku, takoj po prvem neuspehu pa so mu pokazali podlo sovraštvo. Molče je moral požreti grožnje — prejel je zasluženo plačilo. «Vem pa še za drugo pot», si je domislil, da bi pomiril razburjene lopove. «Pelje pa čez grajsko dvorišče.. «Čeprav — samo da pridemo do zaklada.. Razbojniki so se nezaupno spogledali. Ali je kdo med njimi, ki bi se upal iti mimo grajske straže? Beričev so se bali bolj kakor živega vraga. Za njimi pa so se režale vislice in globoke ječe. Novo pot jim je začel Abdon vabljivo opisovati. «Prav nizko v pritličju nasproti stolpu je majhno neomreženo okno. Treba se je nekoliko stisniti, pa si na hodniku, ki drži pred grobnico. Velika železna vrata niso nikdar zaklenjena, marveč zapahnjena. Zapahov ni težko odpreti s prostimi rokami. Od tukaj je le še nekaj korakov do zlatega malika...» — Abdon je škrtnil z zobmi in pogledal kvišku z belino očesat št. 42 Stran 3 lako Se odslrani zobni kamen, povzročitelj težkih obolenj zob. Samo z rednim negovanjem s Sargovim Kalodontom, edino kremo, ki prepreči zobni kamenspomoč-jo dodatka (Sulforicin-oleat po Dr. Braun-lichu), ostanejo zobje vedno čisti in zdravi. r ■—«DOMOVINA> veste, da so naše slovenske razmere posebno zamotane. Obstoja cela vrsta vprašanj, ki jih moremo v zadovoljstvo vsega naroda urediti samo v veliki in močni skupni državi. Slovenci sestavljamo samo eno desetino vsega naroda. Šest in dvajset poslancev, kolikor jih pride na dravsko banovino, je številčno dokaj malo. Zaradi tega moramo mi svojim poslancem dati še drugo silo in moč, dati jim moramo ugled, večji od njihovega števila. Dati jim moramo legitimacijo, da zastopajo enodušno voljo slovenskega dela jugoslovenskega naroda; izvoliti jih moramo z res ogromnim številom glasov. Ako bi jim pri volitvah dali premalo glasov, bi to pomenilo, da smo jim posekali noge baš tedaj, ko bodo morali v najvažnejših trenutkih zastopati poleg jugoslovenskih koristi še posebne koristi dravske banovine. Ako ima kateri del našega naroda pri teh volitvah dolžnost in korist, pokazati svojo voljo in svoje navdušenje za to državo in našo državno jugoslovensko misel, potem smo to baš mi Slovenci. V preteklosti smo se mnogo borili drug proti drugemu, si medsebojno sekali glave, drug drugemu povzročali škodo, ne glede na važna vprašanja, ki bi morala biti nam vsem skupna. Sedaj pa nam 8. november nudi priliko, da zaradi velikih narodnih in državnih koristi izključimo iz svojih vrst vsako neslogo, ki nas je poprej delila. Vsa ona vprašanja, ki so nas delala za sovražnike, naj ostanejo na strani, ker so na dnevnem redu mnogo važnejša vprašanja. Ko pa bomo enkrat prilike v državi uredili tako, da bo vse zadovoljno in bo zavladalo v državi splošno blagostanje, potem bomo zopet lahko izvlekli svoje meče in začeli strankarsko borbo, ako res ne bomo mogli brez nje živeti. Sedaj pa je taka borba razkošnost, a današnja doba razkošnosti ne prenese. Okrog nas se podira svet. Gospodarska kriza je zajela cele narode in države, o katerih se je mislilo še pred šestimi meseci, da so njihove valute in njihovo gospodarstvo nepremagljive trdnjave. V vrstah, ki hočejo, da bo 8. november izraz volje celotnega naroda, naj iz ptujskega sreza nihče ne manjka, tudi ne pristaši bivše SLS, čeprav se iz gotovih krogov širi nasprotna propaganda. V zadnjih dneh so mnogi, duhovniki, pripadniki nekdanje SLS, odkrito izjavili, da smatrajo za zločin, odvračati Slovence od koristnega sodelovanja v državni politiki. Ostati 8. novembra doma, bi pomenilo ne imeti zanimanja na državi. A kje je oni Slovenec, pa naj Lopovi so ga pričeli zmerjati in psovati. «Kje je zaklad, katerega si nam obetal? Mar smo mi zato, da lovimo ljudi, ki so ti napoti? Daj nam obljubljeno plačilo! Zakaj si nas najel, ako nimaš s čim plačati. Samo enkrat si nas prevaral!» Tulili so ko zverina in razmetavali ctole. Tudi 'Abdon 'je togotno porasel, a so ga zatopili. Moral je počakati, da so se izdivjali. Z orožjem se ni upal nastopiti; sklenil je, da se bo branil le v skrajni sili. Ko je ponehalo kričanje, je začel prav sladko in prijazno: ^Prijatelji, poznate li ta prstan na moji roki? Veste li, kaj pomeni — prstan z graščinskim grbom ?> ' «Ali nas misliš zopet?» so pihali okrog njega. «Čujte: kdor ima ta prstan, je gospodar na Ostrožju. Nova pot do ogromnega bogastva ...» fe- cSleparju nihče ne verjameš, so ga sramotili. :«Molči, vražja dušab : «Dajte si vendar dopovedati», ga niso mogli spraviti v nejevoljo. «Ta prstan je dokaz grašča-kove poslednje volje .. .> cOlge ne boš preslepil*, ga je ponižal ropar Grabež. «Za dediščino se kar obriši pod nosom.» cKdor ji prinest ta prstan, bo graščakov naslednik in njen zaročenec. Tako je določeno v oporoki na bojišču .. Razbojniki so se polagoma pomirili in utihnili. Abdon je govoril resno in prepričevalno, niso se mu upali glasno oporekati. Prstan jih je omamil — zagledali so novo pot do zaklada. V bodočem gospodarju na Ostrožju bodo našli ža- bo še tako zagrizen, ki bi se upal reči, da noče močne in urejene Jugoslavije? S tovarišem ministrom Pucljem nisva prišla semkaj kot kraljevska ministra, marveč sva prišla, da vam iskreno pojasniva politiko vlade in vam poveva, da sva se v popolni zavesti svoje odgovornosti odzvala pozivu in zaupanju vladarja, da skupno z ostalimi člani vlade pripomo-reva k temu, da se v naši državi enkrat za vselej ustvari ozračje medsebojnega zaupanja in miru in iskrenega, koristnega in ustvarjajočega dela. Prihajava v vašo sredino s pozivom: Sodelujte! Ako vam je do urejene in močne Jugoslavije, ako vam je do slovenske stvari, potem ne stojte ob strani! Po vašem delu in sodelovanju se bo določil položaj, ki ga bomo zavzeli Slovenci v naši državni in narodni skupnosti. nesljivo oporo. Graščakov naslednik jih bo moral obsipati z denarjem. Abdon si je oddahnil v zavesti, da je ukrotil razjarjene duhove. Začel se je pripravljati na ločitev. «Čim se bo zdanilo, pojdemo narazen>, je rekel po kratkem molku. «Seveda ostanemo še nadalje v tesni zvezi. Kadar pridem do zaklada, tedaj bomo delili, kakor je bilo dogovorjeno.* «Prisezi!» so lopovi zahtevali soglasno. «Prisežem!» je dvignil prste. «Dal vam bom polovico zaklada.* Rokovnjači so mu drug za drugim segli v roko ter mu voščili srečo. Potem so nalili vrče in pili na njegovo zdravje. Hvalili so njegovo iznajdljivost ter ga slavili kot bogatega dediča in gospodarja ostroške graščine. Pogodili so se ponovno za polovico zaklada, ki pa bo komaj drobtinica ogromnega premoženja. Durglja so Abdonove besede najmanj ogrele. Verjel ni celo njegovi prisegi. Koliko jim je že govoril o zakladu, ki ga ni nihče videl. Naj mu le verjamejo drugi, da bodo tem bolj razočarani, kadar jih bo ponovno opeharil. Vse bolj se je zanesel na mladega jetnika, ki mu ponuja bogato odkupnino. Tukaj bi se dalo brez truda nekaj zaslužiti. Seveda bi se moral odpovedati rokovnjaštvu ter začeti pošteno življenje. Kot izdajalec bi se ne smel več pokazati v gozdno samoto. Pohlepnost po denarju ga je silila, naj reši nedolžno žrtev. Njegovo pokvarjeno srce pa je temu odločno nasprotovalo. Minister dr. Kramer je končal svoj govor z besedami: «Nova državna politika ne pozna ne-prijateljstva ali sovraštva do tega ali onega stanu ali plemena. Ta politika je zasnovana na globokem spoštovanju onih krščanskih čuvstev, ki žive v Slovencih in tudi v drugih delih našega naroda. Ta politika ne pozna borbe proti nobeni veroizpovedi, cerkvi ali duhovščini. Kakor sem že naglasil, je mnogo katoliških duhovnikov že izjavilo in bo to tudi z dejanji dokazalo, da smatrajo za svojo dolžnost sodelovati pri tej veliki narodni stvari. Mi pozivamo v vrste sotrudnikov vse brez izjeme. Izbrišejo naj se med nami vse stare razlike ter se pokaže narodna sloga, ki bo v naši Jugoslaviji uvedla trajen red in mir ter povedla ves narod na pot treznega in složnega narodnega življenja, kate- Lopovi so osušili vrče in pričeli omagovati. Samo Abdon se ni upijanil. Pripravljal se je na pot — po dediščino na Ostrožje. Zbiral je najbolj genljive besede, kako bo sporočil Olgi očetovo poslednjo voljo. Več kot za njeno deviško srce mu je bilo za grajske zaklade. Tukaj se je ustavil, obšli so ga neprijetni občutki. Ali je res, da je krsta prazna in da zaklada ni več v grobnici? Kdo jo je tako hitro izpraznil? Ali je vedela Olga za dragoceno shrambo? Zakaj so mu odnesli zaklade prav pred nosom? Nedvomno so zaslutili nevarnost in poiskali novo skrivališče. Ali se mu bo posrečilo, ga iztakniti?, Kam naj se obrne, kadar pride na Ostrožje? «Kaj pa Karel?» se je domislil brata. «Sara ni mogel ničesar storiti, lahko pa je komu kaj naročil. Treba mu je bilo samo namigniti, saj je vedel, da mu bom kmalu za petami.» Preden odide, je sklenil z njim temeljito obračunati. Razbojnikom je ukazal, naj mu ga privedejo iz ječe. Najprej so mu ponudili jedi in pijače. Jetnik se ni hotel ničesar dotakniti. «Karel, na Ostrožje pojdem*, mu je kljubovalno omenil. «Kajneda po zaklade.. .* se je bridko nasmehnil. «Po dediščino... Poglej ta prstan z graščinskim grbom...» «Oropal si me kot razbojnik... Znano ti je, kaj pomeni... Poslušal si na bojišču .. .> «I\dor bo nosil ta prstan, bo gospodaril na Ostrožju...» jrega edino jamstvo je narodno edinstvo. V tem tiuhu vas pozivam, da se porazgovorite o vprašanju vašega sreskega kandidata ter da razvi-jfete svojo akcijo tako, da bo ptujski srez na dan Govor ministra dr. Kramerja je bil sprejet z burnim odobravanjem in dolgotrajnim ploskanjem. Nato se je vršil razgovor o sreski kandi- yolitev 8. novembra enodušno nastopil ter za- j daturl> «aP°sled pa je bila z navdušenjem spre-jklical vsem in vsakomur: Vsi za narodno in teta pozdravna brzojavka nosilcu državne liste, državno, a s tem tudi za slovensko politiko!» I ministrskemu predsedniku Živkoviču. ^ ~~— —--M-" ^ikMM^iifl^i V nedeljo bo odkrit spomenik našemu dr. Žerjavu , Jubilejni zbor Zveze kulturnih društev bo počastil spomin svojega prvega predsednika f S tiho slovesnostjo se je v torek 13. t. m.i Odkritje spomenika velikima pokojnikoma v zjutraj izvršil na pokopališču pri Sv. Križu pre- j nedeljo bo za ves naš narod praznik izraza na- nos zemeljskih ostankov blagopokojnega dr. Gre gorja Žerjava In njegove plemenite družice iz račasnega groba v novo grobnico, ki jo bo krasil veličastni spomenik. Prenosu obeh kovinskih krst so prisotstvovali sorodniki pokojnih, člani pdbora za postavitev spomenika in magistratna komisija. Ravnatelj pogrebnega zavoda g. Šapla je skrbel za najvzornejši red pri prenosu. Prisotna sta bila tudi akademski kipar Boris Kalin in Fran Kunovar, lastnik tvrdke, ki je izdelala nagrobni spomenik. Ko je upravitelj pokopališča g. Legat opravil lnolitve ln blagoslovitev, sta bili krsti položeni jv novo grobnico, v kateri ostaneta za večno združeni v nekaljenem počitku dve zlati, zvesti fcrci. i_________ šega globokega spoštovanja. Krasni spomenik našemu dr. Žerjavu in njegovi družici bo odkrit točrto ob 11. uri 15 min. Vabljena je vsa jugo-slovenska javnost, da izkaže počaščenje spominu moža, čigar življenje je bilo brezprimeren, čist izraz tvorne ljubezni do naroda in države. S svečanostjo odkritja spomenika bo v nedeljo združen tudi jubilejni zbor Zveze kulturnih društev ob priliki njene desetletnice. Zborovanje bo ob 9. dopoldne v Kazini s primerno počastitvijo ustanovitelja in prvega predsednika ZKD dr. Gregorja Žerjava. ZKD v Ljubljani šteje 270 društev, ki pošljejo na zbor svoje zastopnike. Udeležencem je dovoljena polovična vožnja. Kmetijski pouk TEŽKOČE Z ORGANIZACIJO VINARSKIH ZADRUG. Splošno se poudarja, da je zazreti v delovanju Mnarskih zadrug glavno rešitev našega vinogradništva. Tega mnenja so vsi odločilni krogi. CToda pot do teh zadrug je pri nas silno težka, že ni nemogoča. Imeli smo že nekaj zadrug, ki pa niso prišle do potrebnega razvoja. Danes lahko trdimo, da smo z našim vinarskim zadružr Jiištvom še zmeraj na mrtvi točki. Za uspešno delovanje vinarskih zadrug je Ireba raznih in ugodnih pogojev, ki jih pri nas > še marsikje manjka. Tukaj se ne gre samo za sposobne in zanesljivo dobre vodilne moči, za zadostna sredstva in za zaupanje vinogradnikov v taka skupna podjetja, kar vsega pri nas še manjka, ampak tudi za ugodne pridelovalne, posestne in krajevne razmere, ki pri nas tudi niso najugodnejše za lahek razvoj takega zadružr ništva. Predvsem je treba enotnih interesov vinogradnikov in dobro razvitega Vinogradništva, zlasti z ozirom na kvaliteto ali kakovost pridelka, ki je danes najbolj odločilno, če hočemo v težki konkurenci zmagovati z našim pridelkom. Treba je ugodnih leg in dobrih dovoznih poti za do-važanje grozdja v zadružno ali skupno klet, treba pa tudi skrbnega dela pri trgatvi, skrbnega pod-obiranja in sortiranja, kajti zadruge zahtevajo po kakovosti odbrano grozdje in ga tudi tako plačujejo. Po naših vinogradih rase cela mešanica raz* nih, tudi manj vrednih sort, ki ne dajejo naji boljšega vina. V tem pogledu so naši vinogradi zelo različni in zato tudi interesi raznih vino« gradnikov niso enotni za skupno podelavo grcM zdja. Vsaj povsod ne. Za uspešno delovanje takih zadrug je treba bolj enotnih nasadov in izbranih trtnih sorti« mentov, kakor vidimo po naprednih vinskih de« želah. Tudi pri nas se je začelo na to delati, toda dandanes še nismo tako daleč. Odločilne so tudi posebne razmere. Cim ugodnejše so lege vinogradov in čim bolj trdni in napredni sol vinogradniki, tem prej je pričakovati tudi ugocN nega razvoja takih zadrug. Pri nas je marsikje vinogradništvo s svojimi nasadi tako razkosano, majhno in raztrgano, da ni pričakovati povolj« nega uspeha in če bi bili vsi drugi pogoji do« bri, kar pa seveda niso. To je tudi vzrok, da ni pravega zaupanja na strani naših vinogradnikov in da imajo spričo vseh navedenih činiteljev težko stališče tudi vse tiste moči, ki bi rade so« delovale pri ustanavljanju in vodstvu vinarskih zadrug. Kadar se obrne današnji položaj na bolje, bo prišel tudi ugodnejši čas za vinarske zadruge. Preveč vsiljevati jih pa tudi ne kaže, ker so razmere našega vinogradništva za taka skupna podjetja marsikje zelo težavne. Kdor pozna bliže te razmere, bo rad pritrdil. Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na zadnjem ljubljanskem živinskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: voli I. 6 do 6-75 Din, II. 5 do 6 Din, III. 3-50 do 5 Din, krave, debele, 5 do 6-50 Din, klo« basarice 2-50 do 3-50 Din, teleta 7 do 9-50 Din. Prasci so se prodajali po 120 do 180 Din za rep< JAJCA. Cene se malo dvigajo, dasi je spričo lepega vremena še precej svežega blaga. Na drob« no so zadnje dni prodajali na ljubljanskem trgu jajca po Din 2-75 do 3 Din za par. HMELJ. Poživljenje hmeljske kupčije v Savinjski dolini v preteklem tednu je trajalo le kratko časa. Cene sicer niso popustile, toda kupci ne nastopajo. SADJE, ZELENJAVA IN PERUTNINA. Na ljubljanskem trgu so prodajali zadnje dni krompir po Din 1-15 do 1-25 za kilogram. Zeljnate glave prodajajo na debelo po 70 par do 1 Din za kilogram. Mnogo pride na ljubljanski trg lepih jabolk, kostanja, grozdja in hrušk. Jabolka so f «Abdon, vrni mi ga kot dragocen spomenik tia graščaka...» Zlobnik se mu je maščevalno posmehnil. &.Hm, spomenik na dediščino ... na zaklade...» ' «Seveda, temu, kdor nima v srcu drugega kot pohlepnost.* — Bratov očitek je bil poln studa In zaničevanja. Padel je z vso težo, kamor je bil namenjen. Obraz hudobnega brata se je nenadno Izpre-inenil. «Karel, govoriva odkrito*, ga je prijel Razjarjen. «Kje je zaklad, ki ti je bil izročen v oporoki na bojišču? Kam je izginil iz grobnice? Kdo je oplenil železno krsto?* «Izkušnjavecl* — Karlu se ni zdelo vredno kaj drugega odgovoriti. Pokvarjenec mu je zagrozil: «Z menoj se upaš .tako govoriti? Ali ne veš, da je v moji oblasti tvoje življenje?* LcVem, da si človek brez vesti in veljave. Stori itro, kar nameravaš...» «Nočem, ker sva brata.s. Zahtevam pa, da mi poveš, kje je skrito grajsko premoženje. Kdo ,ga je odnesel?* I "«Ti», mu je zabrusil Karel brez bojazni. I «Lažnik! Poginem naj, ako sem se ga do-fftknil.. *Kako pa veš, da zaklada ni več v grobnici?* «Vem», je poudaril. ' Veš pa tudi, da si me napadel in vrgel v fečo. Torej nisem mogel priti na Ostrožje...»; | cUredil si lahko poprej.., Povej, komu si »a ločil 2*. «Abdonl* — Brat mu je obrnil hrbet in rekel: «S teboj ni vredno govoriti...* «Rad boš še govoril. Vse mi boš povedal... Kadar zašije jutro, pojdem na Ostrožje... Se enkrat poglej ta prstan... Ne ti, ampak jaz bom graščakov namestnik... Kadar prevzamem graščino, tedaj bom poiskal zaklade... Gorje ti, ako jih ne najdem... Zahteval bom denar ali življenje.. ,* Karel mu ni odgovoril. Gledal je nepremično v tla, najrajši bi se bil razjokal nad hudobnim bratom. Zlobnik je zamahnil z roko v znamenje, da sta opravila. Durgelj ga je odvedel nazaj v temno bivališče. «Nič se ne boj*, mu je pošepnil, preden ga je spustil nizdol v ječo. «Vem, da' si nedolžen. Kadar bo sila, ti bom pomagal.* Abdon se je poslovil od razbojnikov in odšel iz brloga, Nad Rjavim gričem se je bočila prva zarja. 5. Lažni dedič. Pod košatimi lipami pred graščino se je sprehajala Olga, hči ostroškega graščaka. Ljubila je prirodo, katero je najrajši občudovala v zgodnjih urah. Ugajalo ji je šumenje čebel, ki so obirale dišeče lipovo cvetje. Kar očarale so jo drobne pesmice krilatcev, ki so poveličavali lepoto mladega jutra. Nekateri so brenkali na citre, drugi požvižgovali. Mladenka se je približala klopici pod starodavno lipo, odkoder se je videlo krog in krog po dolini. Njene misli so pohitele čez hribe za pre- dragim očetom. Kar vztrepetala je ob misli, da je obležal ranjen, ali je morda že preživel smrtne muke. Ze dolgo ni prejela nikakega poročila. Nič dobrega ni pričakovala. Naslonila je glavo v dlani ter se zatopila v premišljanje. Predramil jo je prišlec, ki se ji je nenadno približal izza ovinka. Globoko se je priklonil ter ji poljubil roko. cAbdonl* ga je spoznala. «Pa kje sta oče in Karel? Gotovo prinašaš žalostne novice...* s 30 % primesi pšenične moke «6» ali ržene moke) 3-80, za črni kruh (iz pšenične moke «6» s 30 % primesi črne moke) 3-10 Din. * Gostilničarska pivovarna v Laškem. Prejeli smo: Dne 6. t. m. se je vršifa seja upravnega sveta gostilničarske pivovarne v Laškem. Zadeva kljub hudi gospodarski krizi dobro napreduje. Sklenilo se je, da se nemudno prične gradnja. Predvsem se bo zgradil industrijski tir. Istočasno se bo pričelo graditi tudi upravno poslopje. Gradnja se mora pričeti najkesneje 20. novembra. Na isti seji je prišlo tudi do odločitve glede nastavitve pivovaritelja, za katero mesto se je posrečilo dobiti odličnega strokovnjaka iz Češko- Ruparjeva hiša je stala na samem koncu Sela. Prištevala se je že k sosednji vasi Ravnemu. Ko je prihajal Jaka pod Angelino okno, ga je nekaj časa poslušala in se mu smejala. Pričela se je iz njega norčevati. Vedela je, kakšen ptič je, in nič mu ni hotela verjeti. On pa ni nehal. Vedno je oprezal okoli oglov in čakal, da je mogel izpregovoriti z njo kako besedo pod oknom. Pa je Angela zbodla svojega dvajsetletnega brata Andreja: «Med ravenske vaščane se štejemo. Ravenski fantje so vedno sloveli kot junaki in poštenjaki! Čudno, pa pustite Jako, da postopa takole drzno okoli mojega okna, saj ta priliznjenec niti iz naše vasi ni doma!» «Čemu pa puščaš okno odprto ?» jo je zbodel brat. «Zamreženo je in nihče ne more v sobo. Ali meniš, da bom zaradi tega sleparja spala v zatohli sobi? Jaz hočem ponoči svežega zrakab je rezko odvrnila sestra. «No, saj vem, da si pametno dekle! Čakaj, bomo kmalu zaorali, da nas bo pomnil! Če bi bil jaz dvomil in menil, da ti kaj verjameš njegovim marnjam, bi jih fant že zdavnaj skupil za svoje sladke besede. Pa sem enkrat slučajno slišal, kako si ga zavrnila. Zato sem bil zaradi tebe brez skrbi!» slovaške. Pivovaritelj nastopi svoje mesto takoj in bo vodil instalacijska dela pri pivovarni in stro-jarni sami. Strojne načrte kakor tudi načrte za pivovarno sta izdelali svetovnoznani tvrdki, in sicer Prva brnska strojna tovarna in tvrdka Jan in Novak v Pragi. Pivovarna bo zgrajena po najmodernejših načrtih z najmodernejšimi stroji in izumi na polju pivovarstva. Na ta način so razpršeni dvomi onih, ki niso zaupali v svojo moč. Tovarišem gostilničarjem kakor tudi vsem drugim pridobitnim krogom, ki držijo sedaj v neutemeljenem strahu denar doma, svetujemo ponovno, naj ga brez odloga nalože v zanesljive delnice naše stanovske in narodne pivovarne. * Ponarejeni lOGdinarski in lOOOdinarski bankovci. V zadnjem času so se pojavili v Mariboru in okolici ponarejeni tisočaki in stotaki. Mariborska podružnica Narodne banke je prejela že več ponarejenih bankovcev. Obvestila je o tem vse ostale denarne zavode. lOOdinarski bankovci so ponarejeni precej spretno, lOOOdinarski pa bolj nerodno. Opozarjamo prebivalstvo, naj bo pri sprejemanju bankovcev previdno. * Odhod odpuščenih velenjskih rudarjev. Te dni zjutraj je prispelo v Celje s savinjskim vlakom 59 rudarjev razne starosti, ki so biii pred dnevi odpuščeni z dela v velenjskem državnem premogovniku. Novo zaposlenje so našli pri raznih gozdnih podjetjih, in sicer so se porazdelili takole: 24 jih je odšlo v Koprivnico, 20 v Novo Gradiško in 15 v Dobrljin. Mnogi med odpuščenimi rudarji, ki so morali zapustiti domače kraje, bo oženjeni, vendar pa so morali pustiti družine zaenkrat še doma. * Odpust delavcev v mežiškem rudniku. Ravnateljstvo svinčenega rudnika v Mežici je odpovedalo pogodbo 27 delavcem. V domove odpuščenih so se naselili črni dnevi skrbi in borbe za vsakdanji kruh, tembolj sedaj na zimo, ko ni nikjer dobiti dela. * ZanimJve nafdbe človeških okostnjakov. Vaščani iz Suhe pri Škofji Loki so si pripravljali-minili petek v svoji jami peščenec za liasipanje krajevnih potov. Pri kopanju več metrov globoke jame, ki leži nekoliko odročno od Trate, so naleteli delavci na zelo dobro ohranjeno človeško okostje. Zraven kosti so dobili okroglo, iz gline žgano posodo v premeru dveh decimetrov in nožič. Najdba okostnjaka je povzročila dokaj komentarjev, posebno ker so podobno okostje našli pred časom tudi v drugih jamah, ki jih je tod več, da je pred leti razsajala v Škofji Loki strašna kuga in da so Ločani iz bojazni pred širjenjem bolezni pokopavali mrliče po travnati zemlji okoli Trate. Po mnenjih nekaterih pa naj bi bili v okolici Trate preostanki rimskih grobišč. * Smrt stoletne starke. Te dni je pretrgala smrt življenjsko nit lOlletni krepki kmečki materi Antoniji Pogačnikovi iz Šmartna pri Slovenjgradcu, ki je bila kljub zelo visoki starosti do zadnjega čila in sveža. Čitala je brez očal, prav tako tudi šivala. Bila je mati 11 otrok, izmed teh je bilo 9 fantov vojakov. Najstarejši sin je star 66 let. Pokoinici blag spomin! * Med potjo k sinu ga je doletela smrtna nesreča. Na železniški progi med Ponikvo in Polj-čanami se je te dni zgodila strašna nesreča. Lokomotiva je pri nekem prehodu povozila 841etnega starčka Tomaža Gunzerja. Starček preužitkar je bil usodnega dne namenjen v D rami je k svojemu sinu na trgatev. Nesreča se je bržčas zgodila zato, ker starček lokomovite ni opazil. Lahko pa je pravilna tudi druga domneva, da ga je ob času prehoda čez tir zadela kap in je 'oil nesrečnik že mrtev, ko ga je prijel stroj. Pokojnik je bil doma iz Vrlia pri Šmarju pri Jelšah. Naj mu bo lahka zemlja! Kako postanem dober godbenik. To brezplačno knjižico pošlje tovarna glasbil MEINEL & HEROLD v Mariboru št. 104—B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali iz-vežbanemu godbeniku. Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnico! * Smrtno se ie ponesrečil čevljarski pomočnik Vinko Kavčič iz Žirov, ko se je peljal s kolesom po Poljanski dolini domov in padel čez mostno ograjo v prepad. Ponesrečenca so njegovi spremljevalci takoj potegnili iz prepada in poklicali zdravnika, ki pa je prišel zaman. Pokojnik je bil vnet Sokol in priljubljen mladenič. Naj mu bo lahka žemljica! * Požar v Ravnah pri Borovcu. Nedavno zvečer, ko so delavci prenehali z delom, je v parni žagi v Ravnah naenkrat začelo goreti. Žaga je pogorela do tal; ostala je le strojnica s strojem. Požar je zajel tudi bližnje skladišče in vpepelil okrog 20 m3 desk. Žaga je bila last Ivana Cvara iz Zamostca pri Sodražici. Kako je požar nastal, se ni dalo ugotoviti. * Vlak zavozil v kmečki voz. 5. t. m. je na progi Grosuplje—Kočevje med postajama Cu-šperkom in Dobrepoljem zadel vlak v dvovprežen voz posestnice Marije Mesojedčeve iz Zdenske vasi. Voz je popolnoma razbilo, voznik, njegov 121etni brat in oba konja pa so ostali nepoškodovani. Železniška imovina ni utrpela nikake škode, le vlak je privozil s petminutno zamudo na postajo v Dobrepolju. * Deček pod avtomobilom. Milan Zdešar, osemletni sinček delavke iz Zaklanca, občina Horjulj, se je z drugimi otroki igral doma na dvorišču. Nenadno pa je stekel z dvorišča čez cesto, da bi šel v kozolec po deteljo za zajce. Toda že je bila nesreča tu. Istočasno je namreč po cesti privozil avtomobil iz Ljubljane in fantka podrl. Dečko je obležal hudo poškodovan na cesti. Šofer je fantka prepeljal v ljubljansko bolnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno desno nogo in tudi resne notranje poškodbe. * Nesreča pri zidanju. V Braslovčah se je pri novi gradnji hiše industrijca g. Miklavžine iz Preserij zrušil oder in sta se nevarno poškodovala delavca 27letni Ivan Strnad in 25letni Jože Hribernik, oba iz Podvrha. Prepeljali so ju v celjsko bolnico. * Stara ženica pod avtomobilom. Pri Arclinu blizu Vojnika se je zgodila te dni huda avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Neki osebni avto je vozil iz Dobrne proti Celju. Nasproti mu je prišel dvovprežni voz, za katerim je hodila 741etna preužitkarica Feldinova Barbara iz Vojnika pri Celju. Starka je aosila na hrbtu koš, poln tresk. Šofer je dal s hupo znamenje, stara ženica pa je menila, da prihaja avto od zadaj in je skočila na levo stran ceste. V tem hipu jo je avto podrl in ji je šlo kolo čez lobanjo, da je nesrečna žena izdihnila na licu mesta. * Zagonetna smrt čevljarskega pomočnika. V torek preteklega tedna zvečer so našli ob pristavi Racerjevega dvora med Kamilico in Mariborom 221etnega čevljarskega pomočnika Mihaela Parkiča iz Gradiške pri Kamnici nezavestnega na tleh. Spravili so ga takoj domov, kjer je kmalu nato umrl, ne da bi ^e prej zavedel in povedal, kaj se mu je zgodilo. * Divje svinje na Gorjancih. Na Gorjancih se je pojavila čreda divjih svinj, ki dela kmetom gorskih vasi, zlasti Javorovice, veliko škodo. * S trebuhom na kol. Silno huda nesreča se je pripetila 301etnemu premogovnemu delavcu Feliksu Repetu na Jesenicah. V prostem času je doma obiral brajdo. Povzpel se je na lestvi precej visoko, nenadoma pa mu je spodletelo. Padel je in se s trebuhom nasadil na kol. Takoj so mu prihiteli na pomoč, ga rešili iz mučnega položaja in odpeljali k zdravniku, ki je zaradi hude poškodbe odredil takojšnji prevoz v ljubljansko bolnišnico. * Kočeyski vlak je povozil staro ženico. Ljubljanski reševalni avto je te dni prepeljal v bolnico neznano starejšo ženo, ki jo je povozil kočevski vlak. Komaj je bila nesrečna ženica oddana v bolnico, je umrla. Pozneje se je izkazalo, da je starka 681etna Marija Lovšinov a, posestnica iz vasi Otavice pri Ribnici. Blizu Orteneka je šla tik ob progi, ko je vanjo butnil vlak in jo podrl na tla. Takojšnjo pomoč so ji nudili že ljudje, ki so jo obvezali in jo nato dali prepeljati v Ljubljano. Vendar pa je bila vsa pomoč zaman. * Divjaški napad. V četrtek minilega tedna je šel delavec Jože Sitar iz Goriške vasi s prijate* ljem posestnikom Francetom Kešetom v Kešetovo zidanico v Golobinjeku, kamor ga je ta povabil na mošt. Oba sta ga v zidanici pila in se pogovarjala. Čez čas pa je prišel v zidanico tudi neki fant iz Golobinjeka in prisedel k njima. Pa mu je" Sitar med pogovorom zinil nekaj besed, ki so g^, zbodle. Takoj je vstal in odšel. Keše in Sitar pa sta ostala še naprej v zidanici. Nekako okrog 17, sta se oba vračala proti domu. Nekaj streljajev ocj zidanice sta se ustavila in se poslovila. Keše krenil po eni, Sitar pa po drugi strani domov; Komaj pa je Sitar napravil nekaj korakov, je ž45 izza grmovja skočil proti njemu oni fant, ki ga j^ bil Sitar v zidanici razžalil, in s koso v roki navalil nanj. Pričel je mahati s koso po njem in g^ dobesedno razrezal. Prizadejal mu je sedem hu+ dih ran po glavi, levi roki in hrbtu. Ko je taki svojo jezo nad njim ohladil, ga je pustil ležati vsega krvavega na mestu. Pozneje je prišlo tanij mimo nekaj ljudi, ki so ranjenega Sitarja p), sedaj pa zopet pridno delujeta orke* stralni in dramski odsek. Prvi je imel koncertj 11. t. m., drugi pa nastopi i «Dnevnikom> v ne-, deljo 18. t. m. Pripravljajo se tudi proslava 1. decembra, Miklavžev večer in za božič otroška igrica. Ker je Sokolski dom za prvo silo urejen^ je upati, da se bodo počasi nabrala tudi sred«} stva, da se bo odplačal dolg, ki so ga provzročila ta popravila. Prav srečno je gasilno društvo. Ze sedem let* odkar imamo motorko, nismo imeli nobenega? požara v naši okolici. Zaradi tega seveda društvo, ne spi. Prav te dni ni manjkalo mnogo, da se. ni zgodila velika nesreča. Dimnik Glažerjevegaij skednja se je vnel in bi bil skoro nastal požar*! da niso naši fantje še pravočasno .nudili potrebne pomoči. K letu pa nas čaka veliko slavje^ obhajali bodo štiridesetletnico, ki jo bo vsekakor treba primerno proslaviti. Prekmurska letina. Jesen je tu. Povsod je polno dela. Ljudstvo pospravlja še zn.dnjf krom-, pir. T-) živib se letos v zelo veliki množini iz-\aža. Kakor pravijo, gre celo na Kitajsko. Kupujejo ga po 60 do 65 Din za 100 kilogramov. Dan za dnem se vrstijo cele kolone voz na kolodvor, čeprav bi ga doma potrebovali, toda denar potrebujejo šfi mnogo bolj, kajti kmbt nima zdaj česar drugega, kar bi mogel prodati. Po živini ni nikakega povpraševanja. Proso in ajda sta letos slabo obrodila. Kmet ne gleda z veselimi očmi y bodočnost. Požar na meji. Predzadnjo-nedeljo ponoči so imeli v Hodošu velik požar. Gorelo je pri Šan-covih in Scheckovih. Kmalu je vsa vas prihitela na kraj požara. Tja je prispelo tudi domače gasilno društvo. Naglo so prihiteli tudi gasilci iz sosednih vasi. Gašenje se je začelo s polno paro. ,Vzlic vsemu prizadevanju pa je plamen uničil pri Šancovih gospodarska poslopja, pri Scheckovih pa streho na hiši. V nevarnosti so bile tudi sosedne domačije in se je le veliki požrtvovalnosti prisotnih zahvaliti, da niso postale žrtev požara. NAŠI NA TUJEM p «4 10LETNICA NAŠEGA DRUŠTVA V ERKEN-SCHVVICKU. Erkenschwick, oktobra. Društvo jugoslovenskih državljanov v Erken-schwicku naznanja, da bo praznovalo svojo 10-letnico dne 25. t. m. v dvorani vdove VVelterjeve (Erkenschwicker Hof). Na proslavo vabimo vsa sosedna društva rojakov v Poruhrju. Pridite tudi '"drugi rojaki, ki še niste včlanjeni v naših društvih, da se spoznamo med seboj! i Naše proslave se udeležijo tudi izseljenski ko-fnisar g. dr. Deželic in naš generalni konzul gospod Markovič iz Diisseldorfa in zvezni predsednik g. Bolha, ki se vsi za nas mnogo prizadevajo, i V desetih letih obstoja smo že mnogo napredovali. Imamo zvezo, ki šteje danes 34 društev. Pozdravljamo rojake v Holandiji, Franciji, Belgiji !in Ameriki. Dva ameriška Slovenca sta utonila. Dne 14. septembra sta se domenila dva elevelandska 'rojaka, Anton Gačnik in Jakob Tomšič, da gresta v čolnu lovit ribe v Erijsko jezero pri Gordon-parku v Clevelandu. Ko sta bila precej oddaljena od obrežja, je eden izmed njiju vstal, da bi zamenjal svoj sedež; pri tem se je čoln prevrnil in sta oba padla v vodo. Prav takrat je neialeč od kraja nesreče lovilo ribe več ljudi. Vsi so Čuli klice naših potapljajočih se rojakov, ki nista znala plavati; prihiteli so na pomoč, toda bilo je že prepozno, ker ju je precej razburkano jezero pogoltnilo in odneslo proč. Tomšiča so kmalu potegnili iz vode, medtem ko so Gačnika našli šele drugi dan. Pokojni Gačnik je bil doma iz Ceste pri Dobrepolju in star 35 let. Zapušča Soprogo, rojeno Krajčevo, dve hčerki in več ožjih Sorodnikov. Njegov ponesrečeni prijatelj Tomšič !je bil rojen v Vrhu pri Hinjah blizu Žužemberka; Zapušča ženo in dve mali hčerki. J Poizvedovanje. Podpisana bi rada izvedela za foaslov svojega brata Jožefa Andrejke, ki je stanoval pred letom v Rue Michelett 23 v Vinglesu '(Francija). Kdor bi kaj vedei o njegovem sedanjem bivališču, naj mi sporoči njegovo bivališče in njegov naslov proti povračilu stroškov. Že i!vnaprej se najlepše zahvaljuje Katarina Kozlev-[fearjeva, rdjena Andrejkova, 126 Seaton Street, s-Toronto 2, Ontario, Canada. ŽENSKI VESTNIK Za kuhinjo Govedina na ruski način. 40 dek govedine, 40 dek svinjine, četrt litra smetane, eno žlico drobnjaka, eno narezano čebulo, pet dek zrezane slanine, en zrezan korenček, osminko litra belega vina, malo popra in soli deni skupaj v kožico, potem ko si meso zrezala na zrezke. Kožico nato dobro pokrij in tako pokrito duši eno uro. Ce se je sok pokuhal, prilij malo juhe ali vode in duši dalje, da postane meso mehko. Zraven daš pečen krompirček in salato. Zajec v papriki. Slabše kose od zajca lahko pripraviš na tale način: V kožici razgrej mast, ocvri dve zrezani čebuli kakor za golaž, deni noter meso, po potrebi prilivaj malo vode in tako duši, da postane meso mehko. Nato zmešaj osminko litra kisle smetane z eno žlico moke in žličico rdeče sladke paprike in mešaje zlivaj k soku. Sesekljaj žlico kaper in jih tudi prideni. Vse skupaj naj še nekoliko prevre, nato pa daj na mizo. Cešpljev kipnik. Mešaj 10 dek sirovega masla, 10 dek sladkorja in dva rumenjaka. Oribaj dve zemlji, jih namoči v mleku, nato jih dobro otisni in primešaj k sirovemu maslu; primešaj tudi sneg dveh beljakov in četrt kile zrezanih češpelj. (Lahko vzameš tudi grozdje, breskve ali jabolka.) Kožico dobro namaži, posuj z moko in stresi noter testo. Peci približno eno uro. Pečeno posuj s sladkorjem in cimtom ter daj hitro in kar v kožici na mizo. Praktični nasveti Kako uničimo braniorje. Izkopljemo do pol metra globoko jamo in jo napolnimo s konjskim gnojem, ga dobro potlačimo in pokrijemo z zemljo. Čez zimo se naselijo bramorji v to jamo, nato jih februarja meseca z lahkoto polovimo in uničimo. Kuhinjski noži, s katerimi lupimo in režemo sadje in zelenjavo, dobijo grde madeže, ki se ne dado lahko osnažiti. Če pa take nože takoj po uporabi zdrgnemo s časopisnim papirjem in nato umijemo, se madeži ne bodo poznali. Čiščenje posode. Za čiščenje medenih, bakrenih in kositrastih predmetov uporabljaj sol in kis. Namaži z mehko krpo in nato dobro obriši. Smolnate madeže odstraniš z vseh vrst blaga s pravim terpentinovim oljem ali močnim špiritom. Naposled je treba izprati z mlačno vodo. Madeže od potu spravimo iz pralnega blaga z milnico ali pa če jih nadrgnemo z milom in potem z mlačno vodo izmijemo. Pri barvastem blagu uporabljamo salmijak ali pa kis. ZANIMIVOSTI X Skrivnost atentata na brzi vlak pri Tor-bagy|u. Na Dunaju so aretirali trgovca Matuško pod sumom, da je "soudeležen atentata na brzi vlak pri Torbagyju na Madžarskem. Matuška je soudeležbo priznal. Iščejo še sokrivce. Ni izključeno, da je Matuška glavni krivec. Oblastva hočejo ugotoviti še podrobnosti in bi rada dognala, kje povsod se je Matuška mudil v zadnjem času. X Kakšna bo letošnja zimat V časopisju beremo tole prerokovanje o bodoči zimi: «Prvi sneg je letos padel že sredi septembra. Povsod je nastopil' tudi občuten mraz. Ti znaki kažejo na zgodnjo zimo. Odkar smo imeli leta 1928./1929. hudo zimo, se ljudje zime že na jesen močno boje; posebno letos, ko so gospodarske razmere že kar obupne. Znanstveni zavodi za opazovanje vremena pa se zaenkr&t še ne spuščajo v prerokovanja, ali bo letošnja zima huda ali mila, zato pa se moremo opirati le na izkustva in doživetja prejšnjih let. Takih izkustev pa imamo malo. Tudi podatki o tvorbi vremena in o vremenskih izpremembah so pomanjkljivi. Posebno važno vlogo za tvorbo vremena so pripisovali poslednja leta solnčnim pegam. Mnogo ljudi tudi trdi, da se vreme vsako leto izenačuje: za vročim poletjem huda zima in obratno. A tudi to ne drži. Precej dobro pa so se obnesle vremenske napovedi ruskega vremenoslovca Multanovskega in njegov način za prerokovanje vremena velja za najboljši. On namreč nič ne da na solnčne pege in tudi ne na izenačevanje toplote, ampak pravi, da prihaja za določanje vremena v poštev samo razlika med pasovi visokega in nizkega zračnega pritiska. Po.njegovih izvajanjih smemo računati s precej hudo letošnjo zimo. To domnevo potrjujejo tudi drugi znaki. Živali, ki prezimujejo v zemlji, se letos sicer niso tako globoko zakopale kakor pred tremi leti, ampak vendar še globoko dovolj. Drugi pa trdijo, da bo letošnja zima sicer huda, da pa druga polovica zime ne bo preveS mrzla in da bomo dobili zgodnjo pomlad.> X Za hostije je potrebna čista pšenična moka. Češkoslovaška vlada je nedavno izdala naredbo o mešanju moke. Čiste pšenične moke po tej na-redbi ne sme nihče prodajati. Ta naredba pa je neprijetno zadela cerkve in samostane, ker je za izdelovanje hostije dovoljena le čista pšenična moka. Škofijski ordinarijat v Kraljevem Gradcu je opozoril vsled tega vse cerkve in samostane v svojem okolišu, naj si nabavijo za izdelovanje ho-stij čisto pšenično moko, sicer bodo sami odgovorni za neveljavnost hostij. Škof dr. Kašpan je namreč ugotovil pri svojih uradnih pregledih, da izdelujejo ponekod hostije tudi iz kupljene moke, ki je pa mešana, in je odredil, da s hosti-jami iz kupljene moke duhovniki ne smejo obhajati ljudi. X Zdravljenje z rdečo lučjo. Budimpeštanski zdravnik za kožne bolezni dr. Mezei trdi, da s® dado vse kožne bolezni zdraviti z rdečo lučjo. Zadostuje baje zastreti okna z rdečim prozornim papirjem, pa imamo doma najboljše zdravilišče za lečenje kožnih bolezni. S tem je pa odkril dr. Mezei samo staro resnico. Že stari Rimljani so poznali lečenje s svetlobo in tudi iz srednjega veka imamo dokaze, da so zdravili z rdečimi žarki ošpice. V arhivu francoskega mesta Lilleja je zabeleženo, da je poznejši cesar Karel V., ki je dobil v mladosti ošpice, moral nositi rdečo srajco in da je bilo njegovo okno zagrnjeno z rdečim blagom. Pozneje se je to lečenje pozabilo in zdravniki so ga smatrali za praznovernost, i Šele Danec Finsen je začel pred dobrimi 50 leti znova zdraviti kožne bolezni s pomočjo rdečih zastorov na oknih. Dr. Mezei zdaj samo razširja ta način lečenja na druge bolezni in luč drugačne barve. Tako leči tudi ozebline z rdečo lučjo. Ozebla ušesa je izlečil v treh dneh. Na ozeblina in otekline polaga prozorne rdeče obkladke. Za obsevanje obkladkov ni potrebna umetna luč, ker zadostuje dnevna svetloba. X Usmrčanje neozdravljivo bolnih. Vlada severnoameriške države Illinoisa namerava v kratkem predložiti poslanski zbornici in senatu osnutek zakona o usmrčanju neozdravljivo bolnih. Podlaga vladnega predloga je spomenica, ki so jo izročile nedavno guvernerju države vsa zdravniška društva. Zdravniki prosijo v spomenici, naj vlada poskrbi, da bo s posebnim zakonom dovoljeno brez bolečin usmrčati neozdravljivo bolne in pa bolnike, ki morajo prenašati neznosne bolečine. Take nesrečnike bi usmrčali seveda šele po temeljiti preiskavi in ob pogojih, ki bi izključevali vsako zlorabo. Neozdravljivost bolezni bi morala ugotoviti posebna zdravniška komisija, v kateri bi bilo najmanj pet članov, poleg tega bi pa morali na usmrtitev bolnika pristati njegovi sorodniki, a bolnik sam bi moral izrecno izraziti to željo. Samo pri duševno bolnih bi bolnikovo dovoljenje izostalo. Pri vsem tem bi pa poslovalo še državno nadzorstvo. Zdravniški kongres, ki se je nedavno vršil v državi Illinoisu, je tudi zavzel stališče, da mora biti ohranitev človeškega življenja in zdravja glavni cilj zdravniške vede. So pa primeri, ko pomeni podaljšanje človeškega življenja podaljšanje neznosnih bolnikovih telesnih in duševnih muk in veliko nesrečo za njegovo rodbino. Če zbornica sprejme osnutek zakona, ki ga je pripravila vlada, bo severnoameriška država Illinois prva država na svetu, ki bo dovolila usmrčanje neozdravljivo bolnih. X Pravijo, da je divji kostanj dobro sredstvo proti ozeblinam. V časopisju smo našli naslednji recept: Divji kostanj naberi, ga olupi, zreži na rezine in dobro posuši, ker ti boi pozimi v veliko korist. Shrani ga na suhem v kaki vrečici. Ko ti pozimi ozebejo roke ali noge, imaš doma lek proti tej neprijetni bolezni. Nai en do poldrug litra vode vzemi eno peščico sulhega kostanja in - kuhaj tako dolgo, da se kostanj skuha v kašo. I Seveda moraš večkrat doliti vode, sicer ti vsa voda povre, ker se kostanj ne skuha tako hitro. Zvečer zlij to vročo kašnato vodo v posodo, kjer se misliš umiti, prideni še malo navadne kuhinjske sode in drži v tej kopeli boleče ude. Ponovi to skozi nekaj večerov in rešil se boš ozeblin. — Da je divji kostanj tudi dobro sredstvo za sna-ženje volnenih oblek, je znano marsikateri gospodinji. Skuhamo kostanj kakor gori navedeno, le da precedimo vodo skozi rutico. V tej vodi potem namočimo volnene predmete, jih pustimo nekaj časa v njej ležati, izperemo madeže in izplahne-mo v čisti vodi. Moremo pa tudi le skrtačiti madeže s to vodo. X Skrivnostna najdba okostnjakov. Pri delih v podzemskih prostorih stare cerkve v Milanu so delavci prišli do bloka iz marmorja, ki so ga odstranili. Zagledali so globoko votlino, iz katere je prihajal strašen smrad. Ko so delavci kesneje z baklami vdrli v votlino, se jim je nudil grozen prizor. Na 70 marmornih"stolih je sedelo 70 človeških okostij, od katerih se je večina že sesedla. Uvedena preiskava je dognala, da so bila ta trupla pokopana leta 1700. X Zdravnik je med operacijo zblaznel. Odličen pariški zdravnik je opravljal te dni eno najhujših operacij, kar jih je poznal v svoji praksi. Operacijo je začel mirno in zdravniški pomočniki se niso mogli dovolj načuditi spretnosti njegovih rok. Ko je napravil naposled najhujši razrez, je naenkrat vrgel proč operacijsko orodje in zakričal na pomočnike, naj mu prineso drugo "orodje iz čistega zlata. V operacijski dvorani je nastala grobna tišina, kajti vsi so slutili, da se z zdravnikom godi nekaj strašnega. Šele ko je drugič zakričal, naj mu prineso zlato operacijsko orodje, se je njegov pomočnik zavedel groznega trenutka in je v zadnjem hipu rešil bolnika pred nožem zblaznelega operaterja. Zdravnika je bilo pa treba pomiriti. Zaradi tega mu je dejal, da je že poslal po zlate instrumente, in ga prosil, naj nadaljuje operacijo z navadnimi, dokler ne prineso zlatih. Operater se je res pomiril in nadaljeval operacijo tako, da so bili vsi prepričani, da ni zblaznel, temveč da je imel samo hud živčni napad kot posledico napornega dela. Ko je bila operacija že končana in je bilo treba bolniku samo še zašiti razrez, je začel operater tako besneti, da so morali poklicati strežnike, ki so ga vtaknili v prisilni jopič in odpeljali v umobolnico. Zdravnik, ki je oppraterju pomagal pri operaciji, je operirancu zašil razrez in bolnik je bil rešen. Omenjena bolnica še ne pomni tako -nevarne operacije, ker se ni še nikoli pripetilo, da bi zdravnik med operacijo zblaznel. .X V krvi se pozna bolezen. Pred leti je zbudil mnogo pozornosti ameriški zdravnik Abrams, ki je ugotovil vsako bolezen po bolnikovi krvi, ki mu jo je bilo treba poslati. Vsi ameriški zdravniki so se jezili nanj, češ, da je slepar. Zdravnik Upton Sinclair je pa napisal v njegovo obrambo celo razpravo. Zdaj se ta način ugotavljanja bolezni potrjuje. Lipski zdravnik dr. Reche trdi namreč, da lahko vsako bolezen spoznamo s pomočjo preiskave krvi, in sicer po barvi krvi, ki jo obsevamo z ultravijoletnimi žarki. Dr. Reche je prižgal kremenovo svetiljko in pred stekleničko s krvjo je postavil filter, ki je prepuščal samo ultravijoletne žarke. Izkazalo se je, da je kri zdravih ljudi drugačne barve kakor kri bolnih. Kri zdravega človeka se leskeče motno in je enotne barve, dočim je kri bolnega človeka svetla, pestra. In tudi pri vsaki bolezni kaže kri drugačno barvo. Dr. Reche je točno razločeval barvo krvi revmatičnega človeka, jetičnega, bolnega na ledvicah in tako naprej. Posebno pestra in svetla je pa kri človeka, ki ga razjeda rak. X Konj ima dober spomin. Neki kmet v Arns-dorfu na Bavarskem je bil pred kratkim v okolici Dresdena kupil konja. Ko je pripeljal žival domov, se ni mogel načuditi, kako zna konj dobro pot po vasi in na njive. Slednjič je prišel na to, da ima opraviti s konjem, ki mu ga je bilo odvzelo vojaško oblastvo' pri novačenju vprežne živine leta 1915. Konj je hodil med tem časom po bojiščih. Ko pa se je vrnil v nekdanjo domačijo, se mu je obnovil spomin na vse, kar je nekoč preživel, in se je čudovito hitro uživel zopet v nekdanje razmere. X Hiše iz zlata. V mestu Guanajuotu v Mehiki so ugotovili, da je večina hiš v mestu zgrajena iz snovi, v kateri se nahaja mnogo zlata. Na to pa so prišli, ko je sklenila neka železniška družba kolodvor povečati, zaradi česar so morali podreti več poslopij. Ko so pa hiše podrli, so dali nekaj kosov starega gradbenega materiala preiskati in preiskava je dognala, da se nahaja v starem materialu toliko zlata, da bi se njegovo pridobivanje že izplačalo. » X 22 let je stara, pa je bila že 14krat zaročena. V neko zastavljalnico v Leipzigu je prinesla te dni mlada gledališka igralka zastavit 14 prstanov. Cenilec je začel domnevati, da so bili prstani morda ukradeni, in je poklical v zastavljalnico stražnika, ki je odvedel gledališko igralko na policijski urad. Uradniku pa je igralka dokazala z datumi, ki so bili vrezani v prstane, da so to sami zaročni prstani. Igralka, ki je stara komaj 22 let, je shranila za čas sile in potrebe kar 14 zaročnih prstanov ... ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Seveda. Mati: «Ti si nedostojna, Verica. Morala te bom dati od doma, da se boš naučila lepih manirb Verica: cManriea, ali bi se ne mogla naučiti manir doma?* V pisarni.' • Ravnatelj: «Čujte, že dve uri vas gledam. V tem času ste napisali komaj 15 vrst.» Pisar: «Kaj pa vi? če ste celi dve uri gledali samo mene, niste niti toliko napisali...* Današnje kuharice. Kuharica: «Prosim, milostiva, da mi daste danes popoldne prosto.» Gospa: «Toda kdo bo pa kuhal?» Kuharica: «Lahko greste na moje stroške jest v restavracijo.* Mnogo zahtevano. Župnik poučuje nevesto o dolžnostih zakonskega stanu: «Pisano je, da pojdeš povsod za svojim možem.» Nevesta: «Ali res povsod, gospod župnik? Moj ženin je namreč dimnikar ...* Za vsak obraz, za vsak poklic ali stan primeren klobuk! Zahtevajte ilustrirani cenik klobukov in drugega blaga ter videli boste, da ima TRGOVSKI DOM STERMECKI Celje št. 97 klobuke že od 40 Din, kape pa že od 18 Din navzgor! lieiiiil ilustrirani cenik je brezplačen! - Živinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjiga* Prva pomoč i Zlatnino in srebrnino prodaja poceni in dobro svetovnoznana tvrdka H. SUTTNER LJUBLJANA 5 Prešernova nlica št. 4. Zadnje novosti prstanov, verižic, zapestnic, naprsnih igel (brož) itd. Predelavanje zlatih stvari; izdelovanje tudi po želji. Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto H. SUTTNER v LJUBLJANI 5 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. ponesrečenim živalim. Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašena, je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino j Sestava živalskega telesa, zdravila, ob« kladki, masnaaje, drgnjenje, o načinuj kako se žival prisila da je mirna, o dvS ganju padlih ali Doli' nih živali, o ranal| ter kaj je storiti v raznih slučajih nagle obolesti, Kol pri poškodovanja rogov,poškodbi koi pita in zakovanju^ pri prišču med i parklji, opeklini, ! streli, zlomu kostjf zvitju, izčlenjeniujj izpadu porodnice in maternice, izi padu danke, vnetju vimena, driski, za* i/k. prt)u, koliki, nape« njanju goved in ovac, pri tuj in predmetih v požiralniku, pretresu možgan, solnčarici, ncŽ varnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanju s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih it<& Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Selenburgova ulica št. 3 Vzdih. «Kadar so se stari Germani vračali z vojnej so doma pili in plesali, kadar se pa jaz vračam s popivanja, me čaka doma vojna...». MOŠKE GALOŠE V največjem dežju in največjem blatu bodo ostale Vaše noge v njih vedno suhe. — ženske galoše z nizko in visoko peto Din 59. Vrsta 1885-05 V teh elegantnih zimskih galošah bo izgledala Vaša noga povsem majhna. Čevlji ostanejo v njih vedno suhi in snažni. Vrsta 1977-22 čevlji z močnim gumijevim podplatom za štra-pac. Ti čevlji so posebno za one, ki delajo ves dan stojč. Praktični so za nošo ob vsakem vremenu. IVI ALI OGLASI Šoferska šola Gojko Pipenbacher, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 12. Zahtevajte informacije! 236 Kupi se preprosta hišica z vrtičem, ki bi bila oddaljena okoli ene ure od Ljubljane ali od Celja in bi ji bila cena do 12.000 Din. — Ponudbe sprejema oglasni oddelek «Domovine» pod značko «Izseljenec». 357 i__ ( 500 dinarjev na teden plačamo 305 zgovornim osebam s številnimi poznanstvi. Perssons, Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovor. Krojno učilišče, izdelovalnica krojev, zastopništvo inozemskih modnih listov, Ljubljana, Mestni trg 5/II., poleg magistrata (v bančni hiši). Prva velika večerna in dnevna tečaja se pričneta dne 19. oktobra. Za krojače najmodernejši in enostavni kroji moških oblek, uniform (važno za vojne obveznike), oblek za duhovščino in druge. Za šivilje, nešivilje, pletilje lahek sistem, da se vsaka med tečajem priuči izdelati obleko po modelih. Udeleženci imajo priliko, v salonu se vaditi v šivanju garderobe, da lahko po zaključku nastopijo službe, ki se jim brezplačno rekomandirajo. Plačljivo tudi na ob-» roke. 354 Najnovejše dvokolo z motorčkom l'/< K. S., dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igrat in posamezni deli najceneje. Ceniki franko. „TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. Nove harmonike izdeluje in vse glasbene instrumente popravlja Jane V Ljubljani, Bohoričeva ulica št. 9. Ure, zlatnino in srebrnino prodaja poceni in dobro tvrdka H.Suttner Ljubljana 5 Prešernova ulica št. 4. Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od 44 Din navzgor. Št. 120. Kovinasta ura (anker) 44 Din, s sekundnim kazalcem 78 Din. Št. 121. Ista z Radiumom 58 Din, s sekundnim kazalcem 94 Din. Št. 125. Budilna ura, 16 cm visoka, 49 Din, z Radiumom 76 Din. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto H. SUTTNER v LJUBLJANI 5 gjgfrgg—Glasbila za vse! S^SL. A^H^I violine .... od Din 63-— W[ ^SSltei \| Oltare.....od Din 169-— IiBL. AvTb Wl Trompete ... od Din 4S0-— IVI M liSaliil Harmonike ... od Din 63-— 11* f|%l K/l Kromatične in klavirske harmo-^^ W.»m M/I nike, vsi jazz-instrumenti. Zahtevajte veliki brezplačni cenik; od največje in najcenejše odpr. tvrdke glasbil Jugoslavije MEINEL & HEROLD tovarne glasbil in harmonik prod. podr. MARIBOR št. 104. Brezplaven pouk v sviranju. Navodila v ceniku. Izšla, je Blasnikova VELIKA PRATIKA za prestopno leto 1932., ki ima 366 dni. »VELIKA PRATIKA. je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan In je še danes najbolj obrajtan. V «Veliki PratikU najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji — solnčne in lunine mrke — poštne določbe za Jugoslavijo — lestvice za kolke, pobotnice, kupne pogodbe in račune — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, v Prekmurju, Medžimurju in Juiijski Benečiji — pregled o koncu brejosti živine — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v minulem letu — tabele za računanje obresti — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami — oznanila predmetov, ki jih rabita kmetovalec in žena v hiši. — Cena 5 Din. «VELIKA PRATIKA* se dobiva v vseh večjih trgovinah, lahko pa se naroči tudi pismeno pri založnici: tiskarni 1 Biasnifta nosi., d. d. v Ljubljani. Otroški vozički KOLESA Šivalni stroji PEUGEOT in iz več najznamenitejših francoskih, nemških in avstrijskih tovarn. Vedno bogata zaloga, ki si jo pred nakupom izvolite ogledati. Prodajamo tudi na ugodne obroke. Vse dele za kolesa, kupite po najugodnejših cenah pni nas. ¥es pMbop za motorna kolesa vedno v zalogi. Zastopništvo Dunlop^gume za avto in moto. »JUGU", d. z o. z., Maribor, Tattenbachova ulica št. 14 (nasproti Narodnemu domu) Izdaja za konzorcij »Domovine« Adolf R i b n i k a r, Ureiuje Filip 0 m 1 a d i č, Za Narodno tiskarno Fran J e z e r a e k. Obutev za nošo po blatu, dežju in doma. ^^MmM^SL 29#- r^l 49,- št. 2—8% Vrsta 240 Lepi visoki čeveljčki za Vaše ljubljenčke. Priredili smo jih iz belega ali barvnega usnja, z mehkim in elastičnim podplatom. MIKADO Vrsta 7045 Ko ste doma ali če delate v kuhinji ali hodite iz sobe v sobo, nosite te copate. Obvarovale Vas bodo, da se ne prehladite, V njih se Vam bodo noge najbolj odpočile. Vrsta 7047 Ko pridete domov, sezujte čevlje in obujte te tople in udobne copate. V njih se bodete najbolje odpočili. Ako nosite te copate, poskrbite obenem za snago v hiši.