C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi —23. novembre 1927. Posamezna itevilka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leia 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. št 83 V GoricL v sredo 23. novembra 1927 Letox. Nefrankirana pisma s* ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo* voru in se plačajo v naprej. — List izdajr konsorcij »Gor. Stra* ie«. — Tisk Katoliik* tiskarne v Gorici. RU va Piazzutta St. IS. Uprava in uredništvo ulica Mameli Itev. 5 (prej Scuole). Teles, int. itev. 308 Dvignimo Marsikdo bo z bridkim nasmes* kom na ustnah prebral zgornji naslov. Spomnil se bo, kolikokrat je ze si i sal govoriti o pomenu živU noreje in o vseh koristih, ki jih ŽU vinoreja prinaša. Zivina, tako je bilo zapisano, je glavni vir dohodt kov za našega kmetovalca zlasti v hribovitih krajih. Oprimimo se urn* ne živinoreje in naša kmečka got spodarstva se bodo dvignila, fuko se je nmogokrat glasila beseda, ki je šla skozi vas. Poplemenitite pa* smo, preuredite hleve, zboljšajfe pašnike, tako so se glasili nauki, ki so jih pogosto slišali naši živino* rejci. In mnogi so sledili tern navo? dilom. Potrudili so se, da so prila: godili živinorejo novejšim, moden nejšim zahtevam. Videli in spoznali so, da je živinoreja res najtrdnejša opora vsakega kmečkega doma in so zaio res z Ijubeznijo skrbeli za njen podvig. Hlev je postal ponos vsakega brihtnega /Avinorejca. Z veseljem je doprinesel zrive, ki so bile potrebne, da je ustregel zahte* vam časa. Danes mnogi naši kmetje s strahom gledajo na svojo živino. Porazne cene, ki so zagospodarile na živinskem irgu, spravljajo mars sikaterega v neizbežne dolgove in v obup. Od vseh strani dezele nam prihajajo glasovi, ki jadikujejo in pravijo, da je položaj nuših živino; rejcev žalosten, da mnogi že ne vU dijo več izhoda. Verujemo v te tozbe in razume* mo, da so sedanje /Avinske cene spravile marsikoga na rob propada. Obupati pa vendor ne smemo. Ži? vinoreja je v naši obljudeni državi brezpogojno ena onih gospodarskih panog, ki Una bodočnost. Sedanje mučne razmere se bodo gotovo zboljšale. Tudi vlada bo v tern ozU Kaj se godi po sveiu? Jugoslovansko ? francoska pogod? ba je še vedno prcdmet živahnih razprav v inozemskem in italijan? skcm časopisju. Da bodo naši čitatelji malo pou? čcni, hočcmo navcsti na tcm mcstu par najvažnejših izvlcčkov. V turinskem dnevniku »La Stam? pa« pišc fašistovski poslancc An? drej Torre, da je imela francosko? jugoslovanska pogodba zelo ne* zdrave posledice. »Srbi, Hrvati in Slovenci« — pravi Torre — »so do* bill nov pogum, vzklikajo od vese? lja in pojejo vojne pesmi zoper Ita? Hjo. Francija ic vzela nase silno od? govornost, ki bo težko lcžala na njeni zgodovini in zgodovini Ev? rope: s pogodbo daje namree potu* ho napadalnemu duhu najbolj ne? nasitnih in najbolj nevarnih naro? dov na vzhodu. Beograd gleda na pogodbo s Parizom z eno samo mi? slijo, in sicer s to, da varje in ščiti njegovo izzivalno politiko odslcj moe francoske države. Jugoslavia hoče nadaljcvati in okrepiti svoje prevratno delo na Balkanu, ona ho? če spopad s sosedi, ki bi se nujno razvnel v novo veliko cvropsko vojno. Središče vsega nemira in vseh vojnih hujskarij je v Beogra? du in Francija sc je proglasila za zaščitnico teqa stanja in stremlje- nja. To je bistvo po.^odbc in tu leži odüovornost Francije.« živinorejo! ru brezdvomno storila svojo doh y.nost in odredila s primernimi ukrepi, da bo živinorejcu dana mož* nost obstanka in napredka. Kako je v nas vkoreninjeno pre- pričanje, da bo živinoreja srečno pretrpela sedanjo nevarno krizo, najbolj dokazuje dejstvo, da je med knjigami, katere je letos izdala »Goriška Mohorjeva družba« tudi poučna knjiga: »Kako zdravimo ŽU \ vino.« Na podlagi te knjige, katero je spisal strokovnjak * /Avinozdravz nik dr. Tone Ravnik iz Kanala, \ bodo nasi kmetovalci lahko skrbeli, ' da bo njihova zivina zdrava, da bodo njihovi hlevi zavarovani pred raznimi pogubnimi boleznimi in da bodo živinorejo dvignili na ono vb šino, ki jo zahtevajo sedanje razu- rnere. »Mohorjevi druzbi« in pisatelju j moramo biii za knjigo hvaležni. Pri pisan hi in izdaji ju je gnahi lepa misel, katero smo že zgoraj po; udariiiy da je kljub trenutnim tec zavam naši živinoreji zagotovljena dobra bodočnost. Treba je samo, da se ne udamo malodušju in da se res z vso vestnostjo posvetimo umni živinoreji. Naj zukljucimo te vrste z besedami, katere je zapisal dr. Ravnik v predgovoru k svoji knjigi: »Pričujočo knjigo sem sestavil v želji, da bi naši kmetovalci našli v njej pouk, kako naj gleštajo živino, da ostane zdrava in se lepo razvija, in kako naj ji nudijo prvo pomoč v bolezni. Saj je zivinoreja najboljša podlaga našemu kmetijstvu in vsi, kmečki sfan in država, težijo za tern, da se živinoreja zboljša in povzdigne. To je danes eno najs važnejsih vprašanj narodnega go* spodarstva.« ! Govori v Dalmaciji. V dokaz, da je tako naziranje o francosko ? jimoslovanski pogodbi pravilno, navajajo italijanski časni? ki, da so sc vršili po vseh ju^oslo? vanskih mestih vcliki ljudski obho? di, kjer so množice pozdravljalc hrupno francoske prijateljc, a isto? časno sramotile I tali jo. $e bolj pomemben je bil pa obeni zbor »Jadranske Straže«, ki se jc vršil nedavno v Splitu. »Jadranska Straža« je or^anizaeija, katere na? men je širiti po državi smisel za močno jutfoslovansko brodovje, in zato uživa polno podporo vojaških krosiov. »Stampa« pravi, da so bili govori na obenem zboru zclo izzi? valni. Prcdsednik Biankini jc izva? jal po turinskem dnevniku dobe? sedno: »Skoro tretjina juj4oslovan? ske državne meje leži na Jadran- skem morju. Mi imamo razsežno obalo, kakor je ne najdete nikjer, kar se tiee števila luk in otokov. S poscstjo Jadranskcaa morja jc po- stala naša zemlja izrazita pomorska država. Priti nam mora v kri pre? pričanje, da potrebujemo tako mo? .Uocno vojno mornarico, da bomo labko branili naše trj*ovske ladje v vseh dežclah sveta.« »Najnasilnejšc je uovoril,« nada> ljuje »Stampa«, »zastopnik »Narod? ne Obrane«. Poslal je pozdrav »na? šemu Trstu, našcmu Zadru, naši mučeniški Istri in mučeniški Go* rici ter našemu Lastovu.« Neki Črno.[*orec, piše Stampa, jc izvajal: »Mi se moramo boriti in se homo tudi borili za naš nepremak? ljiv ideal: za veliko Rusijo. M0140Č? no slovanstvo se bo združilo in te? daj se bodo s potczo percsa in brez bitke zrušile mirovne po?4odbe.« Kaj pise »II Popolo di Trieste«. To navaja italijanski tisk, da po> kaže, kakšna duševnost se širi po Ju^oslaviji. Važnejša kakor govori in mišljen.ie so pa dejstva. Glasilo tržaškega fašizma »11 Popolo di Tri? este« pripoveduje, da se vrše v Ju? goslaviji s pomočjo Francije velike vojne priprave. »Vsi potniki,« — pravi »II Popolo di Trieste« — ki prihajajo iz Ju^oslavije na Dunaj, »poročajo, da so opazili vzdolž ju? <4osl«vanske mejc veliko zbitanje vojaštva. Dan za dnem prihajajo vlaki, natovorjeni z vsakovrstnim vojnim blaßom. Preko savske pla? njave se vidijo dol^e vrste poljskih utrdb. V krajih okoli reke Kolpe se opazijo s prostim očesom lažji oko? pi, kjer so začrtani prostori za strel? ske jarke.« »V Za^rebu vidrš prav lahko, kako ^redo mimo dol^i vojaški to? vori. Med višjimi čatniki opaziš tudi francoske uniforme. Večina vodilnih oseb v ju^oslovanskem zrakoplovstvu je sestavljena iz francoskih vojaski'h strokovnjai? kov.« »Poudarjamo, da so ob sklepu francosko - ju^oslovanske^a pri? jateljstva bile podpisane v Parizu tudi nekatere finančne pogodbe. Glasom teh poßodb bo dobila Ju? goslavija zelo velike kredite, ki bo? do obstajali dcloma v vojnem ma? tcrialu vseh vrst. Čemu francoski denar? »Velik del kreditov« — nadalju? je »II Popolo di Trieste« — »bo slu? zi'l /a popolno preuredbo vse jugo? slovanske armade. V po^odbah je poskrbljcno tudi za naročila bojnih ladij in zrakoplovov. Tod a juijo? slovanska vojna a^itacija ni s tern šc zadovoljna. Vsak dan se izdelu? jejo, popravljajo in pre^ledujejo strale<4ični načrti, vršijo se nepre? stani sestanki ^eneralov, da bi do? loeiH' primeren ustroj ^eneralne^a štab a.« Zadnja seja ministrske^a sveta, kateri je prisostvoval kralj Alek? sander, se je bavila s prašanjem ju* Uoslovanskih železnic. »Glavna pro.ua iz notranjosti k Jadranske? mu inorju jc že v delu in bo vezala Split z Bosno, s Srbijo in Vojvo* dino. Prvi denar se bo uporabil na? dalje za zidanje železniške proge Beograd ? Višegrad ? Boka Kotor^ ska. Nihče nc more prezreti važ? nosti te zveze. Ona bo utrdila go? spodstvo nad Boko Kotorsko, ki nudi najbolj varno in najbolj ne? pristopno zavetje jugoslovanski mornarici.« Vse te vesti, katerih izvleček smo prinesli iz italijanskih časnikov, ne more jo biti brez pomena za javno mnenje v državi. Vcliki fašistovski svet se je pečal s posledicami fran? cosko ? jugoslovanske pogodbe in uradno glasilo fašistovske strankc »II Foglio d' ordini« je natiskalo na? stopnO' i'zjavo: »Fašistovska Italija je s popolno hladnokrvnostjo vzela na znanje vest o podpisu prijateljske pogodbe med francosko republiko in monar* hijo kralja Aldksandra, ki vlada v Jugoslaviji nad desetorico različnih narodov, s čimer se je habsburški predvojni mozaik obnovil in postal po obsegu in kakovosti še večji. Vredno jc omeniti, da je bolezen Jugoslavijc krajevna elefantiazis (bolezen, pri kateri človek strašno otcče, ur.) in da sestoji iz Srbov, Hrvatov, Slovencev, Nemcev, O? grov, Romunov, Bolgarov, Italija? nov, Turkov, Albancev, Črnogorcev in Ciganov. Pogodba, ki je bila pa? rafirana — to je podpisana z na? vadni'mi znaki — v marcu leta 1926., je bila podpisana s celim ime? nom in priimkom dvajset mesecev pozneje, in sicer so zbrali za to 11. november, to je dan medzavezniške zmage, h kateri niso najmanj tri četrtinc sedanjih Jugoslovanov nič doprinesltv ^er so se bojevale v ta? boru sovražnikov. Francosko ? jugoslovansko po? godbo smatrajo v Parizu za dejanje miru, v Beogradu za dejanje vojne. Srbski narod, katerega so označili za »ljudstvo podvrženo živčnim napadom,« si domišlja, da je zdro? bil ncki dozdevni italijanski obroč in se je prepusril bučnim manife* stacijam veselja. Jugoslavia ni dru? go ko pregledana in poslabšana Avstrija iz časov Habsburžanov in zato ji zre fašistovska Italija mirno v oči.« Konec prepira- Vse manifestacije po državi1 so se vršile in končale v miru in discipli* ni. Nikjer ni bilo razbijanja in na? silstev in poK'ciji ni bilo treba po* segati vmes. Vlada je ukazala, da mora jo obhodi nehati in vse kaže, da se bo razburjenjc v kratkem po* lcglo. Ravnotako lahko rečemo, da gredo časopisni spopadi h koncu. Zelimo, da nastane v odnosih med Italijo in Jugoslavijo čim prej mir, zakaj v prcpiri'h in sporih tr? pimo skoro vedno mi, stroške pla? čuje red no lc naša manjšina na Primorskem. Okno v svet. V Romuniji. Narodna kmetska stranka jc iz=> dala proglas na svoje pristaše, v ka* tercm ostro napada libcralno vlado in ji napoveduje neizprosen boj. Angleški državni zbor. V sredo 16. novembra je delav* ski vodja Macdonald v scji držav* nega zbora prcdlagal nczaupnico vladi. Ko jc svoj govor končal, je navzoči ministrski predsednik Baldwin naročil ministru za trgovi? no, naj odgovori. Dclavski poslanci pa so zahtcvali, naj se zagovarja Baldwin sain in so z ropotom in kričanjem onemogočili vsak drug govor. Baldwin se ni hotel udati, opozicija je razgrajala. Prcdscdni? ku ni preostajalo drugega, kot da je zaključil scjo. Prevrat na Kitajskem. V Kantonu, kjer so dozdaj go? spodarile nacionalističnc čcte, so se uprli komunisti in jih prcgnali. Ko? munisti so sestavili svojo vlado, ki jo tvorijo trijc mo/je. Francoski poslanik v Rimu zamenjan. Dosedanji francoski poslanik v Rimu Besnard je bil odpoklican. V Rimu je bil tri leta. Njegov nasled? nik še ni znan. Stran 2. »GORIŠKA STRAŽA« Joffe se je ustrelil. V četrtek 17. novembra se je v j Moskvi ustrelil Adolf Joffe, ožji Trockijev prijatelj in somišljenik. Joffe je bil dolgo časa v sovjetski diplomatski službi. Bil je prvi so? vjetski poslanik v Nemčiji. Bojev ; mcd opozicijo in vladno skupino se ni dejansko udeleževal, vendar mu je izključitev Trockega iz stranke prizadcla veliko' žalost. Vrhu tega je bil živčno bolan. Načelnik G. P. U. odstopil. Poročcvalec milanskega »Corrie? re della Sera« javlja iz Moskve, da je odstopil G. P. Ü. (politična poli? cija) Mendženski. Dogodek bo imel — ako je resničen — velike poslcdi? ce za nadaljni razvoj ruske notra? nje krize. Mendženski je dosedaj zelo ostro nastopal proti Trockemu in njcgovemu razkolništvu. Sovjeti odlikujejo nemške komuniste. Sovjetska vlada ie te dni odliko? vala s precej visokim sovjetskim redom nemškega kornunista Hölza, ki jc bil 1 .1920. radi izgredov v Tu? ringiji obsojen na smrt, potem pa pomilovščen na dosmrtno prisilno delo. Ta korak sovjetske vlade je povzročil precejšnje razburjenje nemške javnosti. Praska na poljsko — litavski meji. Prejšnji teden je nejka skupina Litavcev poskušalia prikoračiti me? jo. Poljska obmejna straža \o je irstavila. Ker se Litavci niso hoteli umakniti, se je začel boj, ki ie zah? tcval nckaj mrtvih, še več pa ra? niencev. Amerikanci in avstrijske železnice. Neka amerikanska finančna sku? pina ie menda stavila avstrijski vladi ponudbo za najem avstrijskih državnih žcleznic. Enako ponudbo je prejela tudi češka vlada. Poučeni nraški in dunajski krogi trdijo, da bosta obc vladi ponudbo odkkmili. Nemškospoljska trgovska pogajanja. V Berlin je dospcl poseben od? po'slancc poljske vlade, ki se bo znova zaeel pogajati z Nemčijo o sklepu trgovske pogodbe med obe- ma državama. Zdi se, da se to pot pogajanja ne bodo razbila. Brez stanovanja. Trocki in Zinovjev sta z izklju? čitvijo iz komunistiene stranke iz? gubila tudi pravico do brezplaenega stanovanja v bivši carski palači v Kremlu. Sovjetske oblasti so ju že postavile na cesto, Sedaj iščeta sta? novanjc. Zaeasno sta pri nekem prijatelju, ki iima je odstopil kot svoje sobicc. DNEVNE VESTI. Knjige Goriške Mohorjeve družbe za L 1927. Izšle so knjif4e Goriške Mohor* jeve družbe. Člani te naše bratov? ščine bodo prejeli po pet knjig, in S'i'cer: 1. »Ob srebrnem studencu«, po? vest, spisal Franc Jaklič. 2. Zu domačim ognjiščem, spisal prof. Filip Tercel j. 3. Kuko zdravimo živino, spisal dr. Anton Ravnik. 4. Zgodbe sv. pisma siare zaveze. 5. Koledar za f. 1928. Družba bo knjige razpošiljala po sledeeem redu: 1. Vipavska dolina. 2. Gore z Idrijo. 3. Pivka. 4. Brda. 5. Tržaška škofija. 6. Reška ško* fija. 7. Razni kraji. Člane prosimo, da se takoj ko prcjmejo knji^e, vpi* šejo v Goriško Mohorjevo družbo za 1. 1928. Kakšne so knjige? V prihodnjih številkah bomo pri* občili stvarne occne mohorskih knjk*. Ocene so nain obljubili spi? sati priznani strokovnjaki. Državni zbor je sklican za 1. decembra. Zaseda* nje ne bo trajalo dol^jo. Dnevni red ni posebno važen. Konec sedanjega državnega zbora. Zakonodajna oblast sedanje^a drzavneßa zbora bo prenehala v a= prilu 1. 1929. Zadnja seja pa bo 23. marca 1929., to je na obletnico usta* novitve prvih fašjev. Zopet ponarejanje bankovcev. V Frankfurtu ob Meni v Nemčiji so te dni zaprli lepo družbo, ki so jo sestavljali: Sadthicraschwili iz Gcorgije, tiskarnar Bohle, nje.qov pomočnik Schneider, dr. Weber in dr. Rakette iz Monakova. Obdolže* ni so, da so ponarejali ruske čer= vonce. Pri preiskavi so našli veli? kanske množine ponarejenih čer* voneev. Nekateri pravijo, da jih je kakih 15 milijonov. Geor^ijec trdi, da ie ponarejal ruski denar iz po? litičnih, protisovjetskih vzrokov. Ako hi ne bili ponarejanja za časa odkrili, hi bil eervonec v resni ne* varnosti. yjadcva zavzema vedno večji obseg. Očitek. Pred tedni se je vršila pred go* riškim tribunalom razprava proti bivšemu tajniku vojno^odskodnins skeßa urada. v Gorici Pasqualu Ia= varoneju in zidarskemu mojstru Pctru Buciku iz Kanala. Obtožena sta bila ponarejanja listin in golju* fije. Prvi ie bil obsojen na 9, dru^i na 5 let jeee. Iavaronejev zagovor> nik dr. Maggi je po poročilu »Edi? nosti« podal tudi naslednjo izjavo: »Obrne sc (za.uovornik Ma^j^i) xk)? tern še proti poslednji bcsedi dr= žavnega pravdnika, ki je rekel, da so ljudje v tch krajih tako eudno vajeni sleparij, ker jih je na to na= vadil prejšnji režim, pod katerim so bili vajeni hinavščine, češ, da je ravno dolžnost današnje, nove, svo* bodne italijanske justice, da si z lepim, toenim poslovanjem in izvr^ Sevan jem ustvari oni tako potrebni prestiž med našimi novimi držav^ ljani, ki so- šele po zmagoslavni vojni prišli v krog onih, ki jim ho= čejo Ie dobro.« Zadruga za sleparjenje vojnih oškodovancev. Pod zgornjim naslovom poroea »Piccolo« od 19. t. m., da se je vrs šila dne 18. t. m. pred goriškim tri* bunalom razprava proti inž. Maz- zinghisju iz Milana, proti stavbene* mu mojstru Dominiku Bianchi*ju iz Milana in proti stavbenemu moj? stu E. Zanziju iz Gorice. Obtoženi so bili, da so si skupno na nezako? nit način prilastili svote, ki so jih dvignili pri zavodih, ki posojajo de^ nar vojnim oškodovancem in so na ta način oškodovali vee posestni* kov v Renčah in drugih krajih za okrog 100.000 lir. Obravnava je bila prenesena, ker eetrtemu obto? žencu, nekemu zidarskemu mojstru Cataneo iz Milana, ni bila vroeena pozivnica k razpravi. Poslanec zaprt — general konfiniran. Na turinski postaji Porta Nuova je bil 4. novembra aretiran poslanec Di San Scbastiano. Hotel se je od* peljati v Rim. Preiskava je dognala, da je razvijal živahno protivladno delovanje in da je podpiral nezakos nito izseljevanje prevratnih in pro? lifašistovskih osebnosti. Poslanec je bil javljen sodišču. — Pri po- slancu Di San Sebastiano so našli papirjc in listine, ki obremenjujcjo še marsikoga drugega. Na podlagi tistih listin je politična oblast kon? finirala gencrala in bivšega aventin* skcga poslanca Bencivenga. Kazenski listi, Kazcnski listi za italijanske dr? žavljane, ki so bili rojeni v inozem* stvu, se dobivajo pri državnem pravdništvu v Rimu (R. Procura di Roma). Vse tozadevne prošnje, ki so bile naslovljene na zunanje mi= nistrstvo, so brezuspešne. Zopet Macedonija. Macedonski prekucuhi so položi= li dva peklenska stroja na železni* | ško progo Skoplje^Belgrad. Prvi je privozil neki tovorni vlak. En pe* klenski stroj se je razletel in po> vzročil neznatno škodo pri dveh vagonih. Na kraj nesreee je dospe* Ie. varnostna oblast, ki je odkrila tudi drugi peklenski stroj. Pokvar* jeno progo so takoj popravili tako, da ni bil promet prav nič oviran. Odkritja v Rimu. Rimska finančna policija je te | dni odkrila veliko^ sleparijo. Lastni? ki nekaterih kinematografov so namreč oškodovali državo za veli* ke vsote s tern, da so se izognili plačevanju pristojbin v predpisani mcri. Prodajali so namree vstopni? ce po dve liri za prostore po pet lir. Davek so pa plačali samo od dveh lir. Finančna oblast je naložila nad dva milijona lir globe in nekatere j kinematogra.se zaeasno zaprla. i Javni napisi v Poadižju.. Boccnski prefekt je razposlal ob» einskim načelnikom okrožnico, v kateri pravi, da morajo biti vsi na> grobni napisi, izdelani po 30. sept., italijanski. Prejšnji napisi naj osta- nejo, kakor so bili. Ako bo hotel i kdo od sedaj naprej imeti nemški nagrobni napis, bo moral prositi prefekta za dovoljenje. Prefekt bo tako dovoljenje dal, ako se bo pre* prieal, da je nemški napis res po? treben z umetnostnega ali pa z zgo* dovinskega stališča. Isto velja za : napise v štirih mednarodnih jezikih. Komunisti v Turčiji. Vse države trpijo vec ali manj pod tajnimi komunističnimi orga= nizacijami. Sedaj javlja jo, da so v Tureiji zaprli 64 oseb, ki so pri? padale tajni komunistični organi? zaciji, ki je razpredena po vsej dr? žavi. Nam se zdi, da bi bil boj proti komunizmu najbolj uspešen, ee bi izvedle države zdrave socialne re* forme. „ Goriška Straža " v vsako hišo! Maurice Leblanc: Skrivnostno oko* (Doživljaji Arsena Lupina.) Nato je zažvižgal. Spodaj v eolnu so mu odgovorili. »Tu scm,« zavpije. Zaman ga je Lupin z obupno ge* sto skušal zgrabiti, roka mu je za- mahnila v prazno. Hotel je zavpiti, a ni spravil glasu iz sebe. V tern poči spodaj strel, potem se zasliši gromek zasmeh. Za tern sta padla še dva strela in neki ženski glas je zastokal. Lupin jc mislili na Klariso, ki je morda ranjena ali celo mrtva, na zmagoslavnega Daubrecqa, na Al< bufexa, na kristalni zamašek . . . Nakrat je zagledal pred sabo pri? kazen go s pod a Tancarvilla, kako pada v objemu s svojo drago v prepad. »Klarisa . . . Klarisa ... Gil? bert,« je še zastokal;, potem se mu je zazdelo, da leti njegovo truplo v prepad. IX. V temi. V hotelski sobi v Amiensu ... Arsen Lupin se prvie zave. Klarisa stoji ob vzglavju, poleg nje Le Bal? lu. Tedaj Lupin šele zve, da je visel med življenjem in smrtjo, kako je Daubrecq splezal1 po strmini, ranil Klariso, kako so potem njega našli. »Prav res,« zatrju je Le Ballu, »še zdaj sc sprašujem, kako da se ni ubil po strmini.« Klarisa jc pa vsa solzna pravila o osemnajstih dneh, ki so minili, ne da bi kaj storili za Gilbertovo reši? tcv. Osemnajst dni! Lupin se je za? mislil, da ne bo mogel tako hitro ozdraviti, da bi mogel spet v boj. Veokrat ko se je prebudil iz neza? vesti je govoril Klarisi v mrzlici in polsnu nežne besede. Ko se je po? miril, se je skušal ponorčevati: »Sc mi je spet bledlo, ne?« Klarisa je z bojaznijo opazovala, kako napreduje zdravljenje. Neko jutro se je pa Lupin prebudil okrep? Ijen. Rana se jc zacelila, tempera? tura je padla. Neki znanec zdrav? nik, ki je dnevno prihajal iz Pariza, mu je dejal, da bo lahko čez dva dni že vstal. In res je že lahko ta dan sedel pri oknu. Mehek vetrc, ki je oznanjal bližnjo pomlad mu jc vračal moe. Naenkrat je lahko spet uredil svoje spomine in pa? metno sklepal. Zveeer je dobil od Klarise brzo? javko, da stoji stvar slabo in da ostane ona z Grognardom in Le Ballujem v Parizu. To ga je vzne? mirilo in mu vzelo upanje. Kljub temu jc pa Klarisa naslednje jutro stopila v njegovo sobo bleda in z objokanimi očmi ter se je zgrudila v naslanjač. »Priziv so zavrnili,« začne zdiho? vati. On se pa premaga in s prisi« ljenim zacudenjem rcče: »Ste li s tern raeunali?« »Ne, a upanje sem vendarle imcla..« »So ga včeraj zavrnili?« »Pred osmimi dnevi. Le Ballu mi je zamoleal, jaz pa si nisem upala časonisov brati.« »Ostane šc pomiloščenje.« »Pomiloščenje? Ali menite, da bodo pomilostili pajdaša Arsena Lupina?« Te besede mu je izbruhnila z ne? ko jezo in trpkostjo. On se je pa delal, ko da bi jih ne bil slišal ter ji je prijazno prigovarjal: »Vaucheraya ne bodo pomilosti? li. Toda bodo imeli usmiljenje do mladcga Gilberta.« »Nikakega usmiljenja!« »Odkod to veste?« »Govorila sem z zagovornikom. Rekla sem mu, da sem njegova ma? ti ter sem ga vprašala, če se nc bi dalo vplivati na odločitev ali jo vsaj zavleči, če bo to znano.« »Kaj? To bi vi hoteli storiti?« »Gotovo! Gilbert mora biti re? sen! Kaj mi mari moje dobro imc in cast mojcga moža.« »In dobro ime vašega malega Jacquesa?« vpade Lupin z besedo. »Imate li pravico ga uničiti, ko sve? tu poveste, da je brat na smrt ob? sojenega. Toda kaj vain je zago* vornik dejal?« »Rekel je, da bi to Gilbertu ne romagalo. Razumela sem, da se je komisija že odločila zu obsodbo.« »Komisija se je morda, a ostane še predsednik republike.« »Toda on se ravna po sklepih komisije.« »To pot se ne bo!« »Kako nc?« »Ker bom nanj vplival.« »S čim?« »Izročil mu bom listo sedem in dvajsetih.« »Jo imate?« »Jo bom imel!« Tiho in s poudarkom rcče ona: »Co jo nima Albufex, bo edini Daubrecq mogel pomagati. Lupin se jc ustrašil: »Ali mi niste obljubili, da je vsa* ka zveza med njim in vami izklju? čena?« »Sai niti ne vem, kje je.« Potem jc pravila, kako je v tisti noči Grognardova krogla zadela Daubrecqa, ker so se poznali sle? dovi krvi in so na postaji v Auma* le opazili nekcga šepavega moža, ki je kupil vozni listek do Pariza. (Dalje.) »GORIŠKA STRAŽA« Stran 3. Na Portugalskem, V glavnem mestu Portugals kern Lisboni so bili pred kratkim odpu* ščeni iz službe skoro vsi šolski ravnatclji. Neka ladja je namreč oddala par topovskih strelov in so radi tega poslali otroke domov, češ, da je izbruhnila zopet revolu* cija. Bili so pa lc pozdravni streli nckc švcdske ladjc. Lepc razmere morajo biti na Portugalskem, da Ijudjc takoj mislijo na izbruh revo* luciic.. Odkritje na svetopisemskih tleh. Amcrikaiiski starinoslovci so odkrili kraj, kjcr je očak .lakob imel svoje znamenite sanje in kjer je stalo zlato tcle Jeroboamovo. Ti* sti kraj se imenuje Bethel. Ameri* kanci so tarn izkopali vcliko mno* ! žino izraelskih posod in orodja. Zo* { pet dokaz resničnosti sv. pisma. f Kriza v nemški tobačni industriji. Spor med delavci in podjetniki nemške tobačne industrije se je po* ostril. Podjetniki so vrgli na cesto okoli 110.000 dclavcev. " Nad 1500 tvornic počiva. Aljehin — Capablanca. 29. šahovsko partijo je dobil Ca- pablanca, 30. je bila neodločena. Stanjc je sedai sledeče: Aljehin 4, Capablanca 3, druge neodločene. Sultan v Maroku umrl. V sredo 16. novembra je umrl marokanski sultan Mulaj Jusuf. Vladal je od avgusta 1. 1912. N jegov naslednik bo najbrž njegov tretji sin Mulaj Mohamed. Na vodnem kolesu preko kanala. Francoz Savard je prišel preko Rokavskega preliva na stroju, ki se goni z nogami kot kolo. Mesto koles ima dva podstavka, ki držita celo stvar nad vodo. Za vožnjo jc rabil preko šest ur. Sreča v nesreči. Tovorni parnik je vozil iz Ha* vai*a v Nevjork sladkor. Na viso* kem morju ga je zajel vihar in mu pokvaril vijak tako, da je odslcj vozil komaj napol tako hitro kot prej. Zamuda pa je bila dobičko* nosna, kajti medtem se je bil slad* kor podražil. Lastnik jeizkupilnad 6000 angleških funtov (več kot po-11 milijona lir) več, kot bi bil, ako bi bil dospel ob določcncm času. Vezuv bo začel delovati? Japonski učcnjak Imamura jc ja* vil, da bo južnoitalijanski ognjenik Vezuv začel letos o božiču bruhati. Ta izbruh da bo po svoji moči in obsegu presold vsc doscdanje. Ita* lijanski strokovnjaki pa trdijo, da glede Vezuva ni mogočc nič prero* kovati. Sneg na Vezuvu. !Prejšnji tedeh je na Veziuvu, zna= ni ognjeni gori v južni Italiji, zapa* del sneg. To je v tistih krajih zelo redek pojav. Književnosf in umetnost. Zvezde in cvetice. Knjiga o hvaležnosti. Spisal pro« fesor Anton Kržič. V Ljubljani 1927. Izdal Alojzij Stroj. Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljublja- ni. Str. 304. Cena 25 Din. Knjiga je izšla v komisijski zalogi Jugoslo* vanske knjigarne v Ljubljani. V lepi opremi je izšla te dni po* membna knjiga, ki je nismo niti v sanjah pričakovali — knjiga o hva* ležnosti. »O hvaležnosti?« se začu* diš in zmaješ z glavo, ker meniš, da bi se o vsem lažje pisalo ko o tem predmetu. In vendar! Pokojni Kržič, ki je napisal celo vrsto vzgojnih knjig in sestavkov, ki je vse svoj-e življenje posvetil vzgoji mladine i'n naroda (cf. Predgovor izdajateljev str. 3—6), se je lotil te* žavnega, a hvalevrednega dela, ka* tero bo, upajmo, rodilo bogate sa* dove iz roda v rod v veselje, zado? voljnost in srečo našega človeka. Legenda nam pripoveduje: Čed* nosti so se vrnilc z zemlje k Bo^u. Vse so prijazno kramljale med seboj, saj so si bile dobre znanke. Samo dve, pri katerih bi elovek pri^= čakoval, da si morata biti' še poseb; no znani, sta šli tiho kot ncpoznani tujki druga pol-e.U drutfe po nebeški cesti. Šele v nebesih ju dobri Oee predstavi dru^o drugi dobrota — hvaležnost! (Str. 42.) Kar je napravil nebeški Oče v le* gendi, toisto je dosegel Kržič v »Zvezdah 'i'n cvcticah«, govoreč o dobroti in hvaležnosti tako lepo po domače in nazorno, da mu z zani? manjem slediš po vseh poteh in ste= zah ob oživljajočem vonju bajne cvcticc, čudežne rože, ki ima moč, preustvariti in osrcčiti svet. Pomembna knjiga, sem rekel, sq Zvezde in cvet/ce. Pomembna in potrebna! Ne vem v naši vz^ojni književnosti vrstnice, ki bi jo mo- j*el bolj priporočati. Mladini in od* raslim, otrokom in staršem, gojen* cii in vz#ojitelju bo dobrodošla, pridi'^ar in predavatelj bo rad se? gel po njej in zato bi ne smelo biti hiše, kjer bi se je ne omislili, sie* herna sola in sleherno društvo bi si jo moralo naročiti za svojo knjiz* nico, ker knjiga o hvaležnosti1 bo kakor solnce, kamor pride: vse po* živi in prerodi. Zato vzemi jo v roke in jo beri! GOSPODARSTVO. Slinavka in parkljevka. Tcj bolczni so podvrženi par* kljarji (govedo, prašiči, ovce in koze). Z n a k i. Prieenja se vedno z mrzlico, ki je pa tako neznatna, da jo večinoma prezremo. Žival po* stane lena, žejna, tek se poslabša, nos ima suh, sluznicc zardečijo. Če se pojavi bolezen najprej v üobcu, opazimo, da sc žival močno slini in mlaska z .Ljobccm. Na sluznicah, jc* ziku, notranji strani ustnic, na brez* zobih delih čeljusti in na nebu se pojavi jo z vodeno tekoeino napol; njeni mehureki, ki povzroeajo ži* vali velike bolečine. Največkrat so grahastc velikosti in v 12 do> 23 urah poeijo. Koža se na teh mestih odloči. Kadi nastalih ran (eirov) in bolečin žival ne žre in upade. Kra- va izgubi mlcko. Nekateri živinorcjci imajo grdo navado, da te mehurcke trgajo. Bolna mesta drgnejo s soljo ali s kakim drugim sredstvom, v dobri veri, da tako zdravijo. Odločno je treba odsvetovati tako ravnanje, ker z njim ne dosežemo drugega kot to, da poYzrocimo- živali še več? je muke. Največkrat se skupno s slinavko pojavi parkljevka. Kakor v Lobcu se na rede mehureki in kasneje rane tudi na parkljih. Žival ovirajo v hoji, zato šepa ali pa neprestano le* v\. Najraje se loti parkljevka pra> sieev, ove in koz. Tu in tarn napade bolezen tudi vime, posebno seske. Rane, ki jih povzroei ta bolezen, so zelo slične onim pri osepnicah. Na seskih osta* ncjo rane dalj časa odprte, ker cep* ljenje ovira molža ali sesanje. Mle^ ko postane sluznato in rumenkasto, je pa vendar užitno, če sia preku- hamo. Navadno tra ja bolezen 6 do 8 dni. V tem easu se rane zapro in žival priene zopet žreti. V zelo težkih slueajih pa žival lahko pogine niv vnetju srea. Živali, ki je navidezno že skoraj ozdravela, se poloti ne* nadoma visoka vročica, utrujenost in zapeka. Zelo težko diha ter rjo* ve. Po par minutah se zgrudi na tla ter pogine. Radi napaenega ravnanja ali za* nemarjanja bolezni nastanejo vča* sih pri parkljevki težka vnetja, vsled katerih se žival dostikrat zbosi. V z r o k i. Bolezen se prenaša od živali na žival kot vse kužne bo* lezni. Živali se okužijo največ na sejmih, po javnih hlevih, železniških vozovih itd. Telcta, ki sesajo obo* lele krave, obolijo na smrtnonevar* nem želodenem in erevesnem vnetju. Zdravljenje. Zelo moramo paziti na snago v hlevu. Pustimo v\- val v miru ter ji pokladajmo mchko hladilno krmo (travo, otrobovo vo* do) in okisano pitno vodo. Ce opa* zimo mrzlico, dajmo živali malo Glauberjeve soli. Izpirajmo gobec z mlaeno okisano vodo' ali pa z 2% galunovo raztopino ali s kakšnim drugim razkuževalnim sredstvom; parklje pa s 5% raztopino modre galice ali kakim drugim razkuži* lom. Parklje na to zavijemo v eiste in suhe cunje; vrhu tch ovijemo še žakljevine. Skrbimo pa, da bodo parklji popolnoma suhi, preden jih zavijemo .Nastlati moramo mnogo mehke in suhe stelje. Bolezen je treba javiti žui">anstvu, ki sporoči dalje. Ukrepc, ki jih iz* dajo oblasti, moramo nataneno iz* vršiti. Zival ostane po prestani bolezni le malo easa varna (imuna) pred novim okuženjem. Preprečcvanje. Na sejmu kupljene živali moramo osamiti za doloeeno dobo (10 dni), posebno še, ce sumimo, da je katera bolna. Ne kupujmo jih v krajih, kjer je bole* zen doma. Ce se je bolezen pojavila v okolici. pazimo, da naše živali ne pridejo skupaj z drugimi, zlasti pri napajališeih, ki so vcekrat najbolj* ša gnezda bolezni. Čg je prišla bo- lezen tudi v naš hiev, storimo naj* bolje, ako takoj umetno okužimo vso živino, ker tako skrajšamo do* bo zdravljenja. To izvršimo na ta način, da s krpico, namočeno v slini bolhe živali — potem, ko smo jo pustili malo easa na solncu, da kuž? ljivost oslabi — obdrgnemo gobee ostalih zdravih živali. Meso zaklane živali, ki je bila holna na tej bolezni, je užitno. Za- kol se izvrši na mestu z dovolje* njem županstva; prevažati ga sme* mo le v zaprtih vozovih. Kožo, par* klje in rogove lahko rabimo, vendar jih moramo pustiti poprej 4 dni v apneni vodi. Kužnina se obdrži še cele mesece v gnoju; zato je nujno potrebna najveeia snaga v hlevu. Dobro je, ee ga večkrat prebelimo' z apneno vodo (1 kg apna na 4 litre vode). V easu bolezni ne puščajmo ni* kogar v hiev in tudi ne obiskujmo drugih hlcvov, v katerih je bolezen doma. Iz knjige: »Kako zdravimo živino.« Davek na živino. Znano je, da se je cena živine znižala radi suše, pomanjkanja pašnikov in drugih gospodarskih vzrokov, ki SO' dovedli do krize v kmeckem gospodarstvu. Radi tega je potrebno, da s prihodnjim letom vse obeine spravijo v sklad davek na živino z znižanimi cenami. Za kozjerejce. S kr. dekretom od 12. avg. 1927 je bil odobren pravilnik, ki določa posebno pristojbino na koze. Pri? stojbina znaša: 10 lir za žival v ere* di do treh glav; 15 lir v eredi od 3 do 10 koz; 20 lir v čredi nad 10 koz. Pristojbina je letna; tri cetrtine do* bi država, eno četrtino občina. Tržne cene dne 22. novembra 1927. Cesnik kg L 0.90—1; sveže zelje L 0.50—0.60; kislo zelje L 1.60—1.80; I evetaea L 1—1.20; eebula L 0.90—1; j navaden fižol L 1.80; fižol koks L 2.20; salata L 1.20—1.40; indivija L 0.40—0.60; krompir L 0.50—0.60; pa= radižniki L 0.8O— 1; sladka repa L I 0.20—0.30; kisla repa L 1; radič L 1—1.60; špinača L 0.60—0.70; zele* na L 0.60-0.80; motovilee L 1.60 do 1.80; vr|ote L 0.30—0.40; kostanj L 1—1.30; jabolka L 1.40—2.40; ma* roni L 1.80—2.20; hruške L 1.80 do 3; sveže maslo L 14—15; presno maslo L 17—18; mleko liter L 1; med v satovju L 10; sladka smeta* na L 12; skuta L 4; jajca kos L 0.60 do 0.70. Kaj je novega oa deželi? Kronberg. V petek dne 25. t. m. ob 10. uri, na god sv. Katarine, bo v cerkvici na hribčku sv. Katarinc slovesna služba božja s pridigo. Maševal in pridigoval bo g. mons. Janez Koršič iz Solkana. Podkraj. (Ogenj.) V petek 18. novembra ponoei je pogorela Trkmanova ža-- ga do tal. Pogorelo je tudi mnogo lesa, ki je bil v žagi. Škoda je le de* loma krita z zavarovalnino. Staro selo pri Kobaridu. V sredo 16. novembra ponoči je tukajšnjemu posestniku Andre ju Korejau zgorel senik in hiev. Ogenj so opajzili šele, ko se je bil že pre* ecj razširil. Takoj so pritekli neka* tcri domaeini, ki so ogenj omejili in rešili živino iz hleva. Skoda zna> ša kakih dvajset tisočakov in je lc dclno pokrita z zavarovalnino. Voice, Letcs nas je že obiskala zima s snegom in, hudim mrazoin. Prioako* vali je nismo še ta'ko zgodaj. Prej* šnja !eta smo živeli in delovali v društvih, letos pa ne bo mogoee. Začeti bo treba doma s samo* izobrazbo in eitanjem dobrih knjig in časopisov. Na žalost moramo poroeati, da se naši možje in fantje za čitanje ne brigajo zelo veliko. In vendar je potreba vsak dan veeja. Ves prosti eas, celo ob nedeljah in tudi med službo božjo, zapravijo z i gran j em na krogle in karte. Za* pravljajo denar. Nastajajo prepiri in kletvine. Časi so resni, življenje postaja vsak dan težje in slabše. Treba je vee resnosti in možatosti. Naša lahkomišljenost nas spravlja v revščino in dušcvno nazadova* nje. Čas je, da se iztreznemo i'n otresemo teh zastarelih in slabih navad. Še na nekaj moramo opozoriti. Obnovila in pozidala se je vsa vas s cerkvijo vred. Pozabili in prezrli smo pa sredi vasi ob cesti kapelteo ali znamenje, ki je v zelo slabem stanju. Pred vojno je bila v zna* menju slikana lepa Marijina slika z napisom: »Nikdar nihče še ni bil zapuščen, ki v varstvo Mariji' je bil izročen.« Želeti bi bilo, da bi se ka* pelica s trpečim Kristusom na kri* žu malo olepšala in popravila. Vsaktcri, ki bo šel mimo, se bo s spoštovanjem prikloni'l in ozrl na tisti kraj. Še eno željo imamo, nam* reč da se pri zvonenju v cerkvi končno že enkrat napravi red, ka* terega smo bili navajeni. Šentviška gora. Po prelepem vremenu skozi celo jesen nas je nepricako-va.no zapadel dne 14. t. m. čez pol metra debel sneg. Sicer bi ne bilo nič hudcga v tem easu, ali ker jc repa ravno zadnje dni šc le začela debeleti, so nekateri gospodarji odlašali jo spraviti pod streho; sedaj pa, ko je pod snegom, jo bodo zelo pogreša* li. Sicer pa so ljudje za zimo pri* pravljeni. Od 6. do 11. novembra so imele dckleta duhovne vaje, katcre je vo* dil č. g. Anton Krapež, kurat v No* vakih. Kljub sil.no slabemu vremc* nu, zlasti zadnje dni, so se deklcta polnoštevilno vsaki dan udclcževa* le govorov in molitve, zjutraj in popoldne. S tern so_ naša dekleta pokazala, da še imajo čut za čedno* stno, krščansko življenje. Zato jim kličemo: »Vsa cast jim!« Stran 4. »GORIŠKA STRAŽA« Harije « Trnovo. Pred nedavnim časom sta napa? dla dva mlada tanta — eden Ga* brijel Povh, še mladoleten, nekega moža ob mraku, ko je šcl domov. Vr^la sta #a na tla, #a udarila s ko* lom ter mu vzela ves denar — 500 lir. Gotovo je, da ta tatvina ni bila prva v Harijah. Koliko sc jc popilo in pojedlo po hišah, posebno pri oni, kjer je mož v Ameriki? Cele noči ni bilo miru. Največji kričač Povh, general vseh ponočnjakov, sedi sedaj mirno v Kopru in pre* mišljujc o baronkinem popru! Tolmin. Zadnjo nedeljo po binkoštih imcnujcmo mali pust. Na ta dan nismo doživeli nič posebncßa. Tu pa tarn je hreščala kaka razjL*lašena harmonika. Ples je precej iz mode. Nedavno je ,Straža' precej obdelala Prapotno radi plesavk. Da ne bomo delali krivicc, omcniamo, da tarn niso največji tfrešniki. Junaško tek* muje Ljublnj. Poznajo ga daleč v knežke ^rape. V tern poslu se vadi že nadobudna mladina. Ko bi sc po> kazala dobra roka, ki bi tiste mla* dice zmetala iz Liostilnc. Ali tudi na Ljubinju delajo z<*ago največ so* sedne vasi, domači pics obsojajo in bojkotirajo. Cast tistim fantom in dekletom! — Zdaj se nam ženi naš politični tajnik, g. Urzi. Tolminskc narodne dame so mu poklonile dra* gceeno darilo. — Tudi poroko s Selišč moramo omeniti. On ima 21, ona 66 let. Bilo srečno! Idrijske novice. Nekaj o poštnini! Vcdno in vedno se ljudje prito- žujejo, kako po^ostokrat morajo plačati kazen pri sprcjcmanju ko^ respondence. Da pa ne bodo imeli nasi Ijudje s tern toliko «itnosti. ho* čemo malo razložiti to zadevo, v kolikor smo dosedaj sami preuda* rili, da mora biti. Predvsem bodi po* vedano, da je poštnina pri nas v marsičem nasprotna oni tabcli, ki jo vidiš po raznih koledarjih. Ne vemo siccr ali je to tudi drugod ali ne? —- N. pr. Na raz.^lednice za Italijo je predpisana znamka 30 ct s polno pisavo brez štetja besed in brez razlikc glcdc jczika. — Čc pa denes znamko le za 20 ct in pišeš 1c do 5 besed samo pozdrav in to v slovenskem jeziku, plača.š kazen, kajti tudi tu bi morala biti znamka za 30 ct. Če pa je razßlednica s po? zdravom do 5 besed pisana v ita? lijanskem jeziku, zadostuje znamka za 20 ct. Isto velja za voščila. Mno* go godrnjanja se tudi sliši, ker mo* rajo mno.ui plačati kazen kljub te? mu, da je pravilno znamka za 30 ct. To pa zopet zato, ker je pisano črez črto pri naslovu. V onem stolp? cu, kjer je prostor za naslov, se ne sme napisati razen naslova nobena bescda, drugačc je zopet kazen. — Tako je s to rečjo pri nas, za dru* god ne vemo. Smrtna kosa! Dne 14. t. m. je tu umrl ß. Franc Pirc, posestnik in rudn. poduradnik v. p. — Istcga dne je v cvetu let umria gč. Mici Skok; bilo ji je ko? maj 22 let. Obema večni raj in po? koj! Meso. Koneno je vendar vsaj nckoliko padla cena mesu. Goveje je sedaj po 5 in 6 lir kg, prašičje po 7.50, te? lečjc po 7, špch pa po 8.50 L kg. Čudno je, da nekatere mesnice niso že preje znižalc cene, kajti ako je kmet imel kaj prodati, mu niso me? sarji hoteli plačati v primeri s ceno mesu. Sicer je meso tudi še sedaj predrago v primeri z živino. Telefonska zveza. Otvorili so novo telefonsko zve? zo med Gorico in Idrijo. Te zveze se bo lahko posluževal samo urad javne varnosti. Zveza ima dve stranski progi, namree v Godovič in v Cerkno. Kaj Ijudje najrsjsi berejo 7 Prosvetni odsek delavske zborni? ce za Slovenijo je objavil štatistiko knjig, izposojenih v času od 15. septembra 1926. do 1. oktobra 1927. Štatistika je zelo zajemljiva, poseb? no če pomislimo, da več kot polo* vica članov knjižnice pripada de? lavskemu stanu. Slovenski pisatelji. V leposlovju so v slovenščini naj? bolj priljubljeni (številke v oklepa>- jih pomcnijo, kolikokrat so bila dela dotienega pisatelja izposoje* na): Ivan ("ankar (250 in sicer naj? veekrat »Hlapcc Jernej«, »Z^odbe iz doline šentflorjanske«, »Moje življcnje«); Josip Jurčič (120, naj? veekrat »Deseti brat«); F. S. Finž? ^ar (99, najveekrat »Pod svobod? nim solncem«); Jan. Kersnik (83); Franc Kemec (77); Rado Murnik (48); Podlimbarski (47). Njim sic? de: Kraijihcr, Kvedrova, Pre^elj, Mileinski, T'avcar. Slovanski pisatelji. 1. Sienkiewicz (221, najveekrat »Z oj>njem in mečem); 2. Dostojev? ski (102, največ »Ponižani in razža? ljeni); 3. L. Tolstoj (83); 4. Aleks. Tolstoi (54); 5. Gorki (46, najvee »Mati«); 6. Go^olj (35. najvee »Ta? ras Buljba«); 7. Zeyer (35). Njim slede: Gjalski, Lcrmontov, Puškin, Andrejev, Prus, Chocholonšek. Drugih narodov. 1. Jack London (245); 2. Bur? roughs (162, rsarzan); 3. Dumas (149); 4. May (132, čita mladina); 5. Bo:.,.:o (124), 6. Spillman (94); 7. Marogat (85); Njim slcde: Hag* ^ard, Kirchstei^cr, Kerne, Cabo? riau, Sheff, Murder. Chersterton, Curwood, Dickens, Wallace, Strind? berg, Farrere, Doyle, Kellerman, Maupassant, Loti, Leblanc, Manzo? ni, Bourget, Barbusse i. dr. Od leposlovnih del v nemščini so člani najvec čitali dela sledcčih pi? sateljev: Dostojevs'ki (103), London (102), Bettauer (99), Galsworthy (86), Retcliffe (82), Sinclair (67), Margue? ritte (52), Voss (49), Strindberg (48), Kellermann (45), Mann Hein? rich, Mann Tomas, Dumas, May, Gorki itd. Listnica Kmecke