Poštnina plačana v gotovini.	Cena stevJlkJ , jjjnaf
Leto XXIV.	8. februara 1928.	Številka 2.
brezmadežna
Nevtepeno PoprijetaDevica Marija
Pobožen mesečen list.
Vrejuje ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din., v Austrijo i na Vogrsko 25 Din., v Ameriko z Novinami i kalenda-rom „Srca Jezušovoga" vred štiri dolare. Naročniki so deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga.
V VREDNIŠTVI M. LISTA V ČRENSOVCIH se dobijo kupiti . 1. Živlenje sv. Martina piišpeka za 1 Din. 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din; 3. Molitvena kniga „Hodi k oltarskomi Svestvi" v pol-platno vezana z rdečov obrezov 12 Din. i v celo platno vezana z zlatov obrezov 20 Din; 4. skrivnosti sv, rožnoga venca po 2 Din. 50 par 15 falatov.
Dari.
i.
Na tretji red.
V tretjeredniškoj skupščini posvečenoj Srci Jezušovomi v Črensovcih so tretjeredniki v dinarah dariivali na leta 1927.: Čisto ostalo 1. 1926-ga 9-60 Hotiza 30, Nedelica 96-50, Brezovica-moški 15, Levasič Kata, Dol. Lendava 10, Brezovica-ženske 16, Žižki-ženske 338-65, Tornišče-ženske 147-50, Gumilica-moški 23, Crensovci-moški 51, D. Bistnca-zenske 95, Kavaš Treza, Črensovci, 20 na cerkev v i sirote, G. Bistrica 101, Utrosa Bara G. Bistrica na sveče i hoštije 8, Spolar Kata, D. Bistrica, na hostije 3, Žižki-moški 56, Trnje-ženske 100, moški 17-50, Črensovci-ženske 102, Srednja Bistrica 50 dinarov, Kozlar Matjaš, Trnje, 4 dinare na hoštije. SkUpno 1293 dinarov i 75 par. Potrošila je skupščina v dinarah: Knjige družbe sv. Mohora i dveletna poštnina od njih, 2o-30, v 3 UiasniKi na sv. Srca Jezušovoga 45, 2 Bogoljuba 36, 3 Odmevi 39 sve«^cerkev pri 700 letnici 37-50, papir za zavijanje možarov 9, drot spagovina. cveKi 60, 3 Zamorčki 24, 5 Kat. misijonov 60, 6 Mladih junakov 60, Baligac Rozi, siroti, Žižki, 75, Trajbar Mariji, siroti, Žižki, 25, na hoštije i sveče za Črensovsko cerkev 200, Cvetja 71 falatov 710 dinarov. Skupno 1405*80 dinarov. Več smo vijdali, kak notri dobili, to je mamo duga na novo leto, 112*05 Din, — Bog plačaj vsem darovmkom <
Vodstvo 3. reda v Črensovcih.
^ Za podporo na Marijin list so dartivali v leti 1927. v dinaraj sledeči: Družina Meolic 5, Osterc, kaplan, Beltinci 20, Jankovič Marija, Ze-mun 1, Halas Ana, Chicago 280, Kočar Franc, Skakovci 15, Graj Marija, Sred. Bistrica 5, Šimon Cecilija 50, Jožef Zver, Chicago 75, Ambruš Orša, Beltinci 2-50, Jahn Ludvik, Gorička 10. Iz Dugoveške gore Barbara Šolar 5 Slivnjek Štefav 3, Plej Kata, Črensovci 10, Škafar Matjaš, Murska Sobota 15- Čačič Jožef, pieb. Črensovci 100, Gonza Anton, Murski log 10, Seči Marija, Gančani 2, Celeč Anton, Vančaves 2, Ščančar Jožef, Kupšinci, 5, Rous Matjaš, Črensovci 10. Iz Beltinec: Čačovič Marija 5, Lončar Mihael 2-50, Balažic Jožef 2, Tratnjek Mihael 2, Krenosa Ivan 2, Črvek Mihael 2, Dragovič Mihael 1, Ferenčak Franc 1, Tkalec Ivan 1, Smej Magda 2, Glavač Marko 2, Smodiš Ferenc 1, Peterka Matjaš 1, Jerebic Štefan 1, Olaj Štefan 4, Duh Kata 1, Kar Franc 3, Tivadar Geta 2, Gruškovnjak Martin 2, Glavač Jožef 2, Rous Marija 3, Kar Marija 2, Pavel Ivan 4, Balažic Ivan 3, Farkaš Treza, Raščice 5, Cigan Jožef, Črensovci5. Posojilnica, Črensovci, 1000. Skiipno v čelom preminočem leti 1687 Din. Marija povrni vam milodare v imeni sirot.	Vrednik.
»Fantič le gori stani!"
Eli ešče želeti več takših? O, mam jih ešče dosta, pa vam vseh ne povem. Či jih želete meti, jih pa lehko dobite. Vo je dana posebna kni-žica samih takših domačih pesmic. 170 jih je vse vkiiper. Same poštene, same nedužne, same lepe i vesele. Ščete li ešče kakšo čuti? Ne vem, štero bi zebrao; edna je lepša od druge. Naj bo, pa to povem:
Polece je že zeleno, drevjece je razcveteno ; gda se zajtra gor zbudim moj te ledig stan častim.
Polece je že zeleno, rožce razcvetene so; to je pa en gingav cvet, je podoba mladih let.
Lelije ste vi dekliči, angelci ste vi fantiči, rožni cvet lepo diši, či ga slanca ne vmori.
Dečki so res liibeznivi, so pa t di zapelivi, pravi, ka te rad ima, samo da te zapela!
Žal Bog, ka je to dostakrat istina, kak smo že tiidi mi vidli. — N< pa ešče dajmo edno kratkočasno!
Oj, drev'pa gremo snubit jo,*-tidraj, tidraj, tidrom, po tistoj stezi za vesjo' tidraj, tidraj, tidrom!
O, očka pravjo: Sedemsto, tidraj . . .
pa to premalo herba bo, tidraj . . . !
Stopimo šče za mamico, tidraj . . .
morbit' nam kaj primeknejo tidraj . . . !
Pa mamica se oglasijo, tidraj . . .
„pa šče v planinci kajžico," tidraj . . . !
No, ka pravite na to? Eli so ne liišne? Pa mamo drage ešče bolj lilšne i vesele.
Včas' sem zmirom mislo, da študirao bom, čarno suknjo noso, fajn gospod da bom; zdaj sam pa kovač, čaren kak rogač, ar to pride vse inač.
Včas' sem zmirom mislo, da bom oficir,
svetlo sablo noso i pa svetel gvir;
zdaj sam pa pastir, v štalci mam kvartir,
šiba, gajžla sta moj gvir.	(Dale
♦) K vogledi.
POŠTA.
Vsem, ki so nas pozdravili k božiči i novomi leti i ki so nam 01 naročnine več poslali, se najtoplej zahvalimo. Ravnotak vsem našim do pisnikom. Za Marijino čast i njeno plačo podpirajte nas i v novom let K. I. Zagreb. Prinas je samo edna mala reč za potni čas, drugo vse pri šlo že na vrsto, ka smo lani dobili. Pozvedi tam, kam si poslao.
Vsebina:
Na čast nevtepenoj . Stran	1
Pisma malih misijonarčkov	„	2
Jaz ščem ta, gde je Jezuš	„	4
Ta skrivnost je velka . .	„	5
Društva i zveličanje . .	„	7
Starišom........1
Pismo mladencom . . .	„	8
Amerikancom! . . . Stran 9 ; Marijini svetki toga meseca „ 10
Što bo prvi.....„11
Obljube Srca Jezušovoga „ 12 s Ka napravi dobro čtenje . „ 13 ■ Glasi iz doma i sveta . . „ 14
I
NA ČAST NEVTEPENOJ.
Zdrava Marija, milošče puna, Gospod je z tebov, tvoja milošča naj bo z menov. Blagoslovljena si ti med ženami i blagoslovljena naj bo sv. Ana, mati tvoja, od štere si se brez greha i brez začetnoga zamazka porodila. Zdrava najsvetejša Marija, Mati boža, kraljica nebe, vrata nebeška. Gospa sveta, čista, posebna si ti devica; ti si J?zuša brez greha poprijela; ti si rodila stvoritela i zve-ličitela sveta, v kom ne dvojim; reši me vsega hiidoga i prosi za odpuščenje mojih grehov. Amen. (Man. prec.)
O Marija, brezi greha poprijeta, prosi za nas, ki k tebi pribežimo. O obramba grešnikov, mati vmirajočih, ne zapusti nas na našoj smrtnoj vori, nego sprosi nam popolno požaliivanje, odkrito povrnenje, grehov odpuščenje, vredni sprejem svete popotnice, krepost svestva slednjega mazanja, da se varni prikažemo pred tronom pravič-noga, pa tUdi smilenoga Sodnika, Boga i Odkilpitela našega. Amen. (Man. prec.)
Blagoslovljeno naj bo sveto i nevtepeno poprijetje blažene Device Marije!
V tvojem poprijetji si, Devica Marija, nevtepena bila; prosi za nas Očo, koga Sinu, Jezusa, si od sv. Duha poprijela i rodila. (Z odpustki obdeljeno zdihavanje.)
Pisma malih misijonarčkov.*
Dragi brat, prosim te, napravi te svetke edno dobro spoved i sv. obhajilo! To povej tOdi vsem ovim domačim. Z novim letom začnite vsi novo živlenje. Ne starajte se, či zdaj morete telko delati i či ste v siromaštvi, vej vam Bog vse poplača. Eden svetnik pravi: „Što je siromaški na tom sveti pa žive pobožno, de bogat na ovom sveti. Sto pa je bogat na tom sveti i ne žive pobožno pa nešče pomagati siromaškejšim* ostane velki siromak na ovom sveti." — Či se vam vidi, delajte tak kak vam pišem. Jaz gda sam bio ešče doma, sam niti ne znao ka je krščansko živlenje. Zdaj pa že znam .. . Vaš Gusti.
Dragi domači! Na božič večer bomo šli v naše gledišče, potem v cerkev k meši. TO de popevana meša. Pa ne tak kak tam. TQ se popeva Kirie elejson, Gloria in Kredo. O či bi vi čuli, bi mislili, ka ste v nebesaj. Gda te šli v farno cerkev pozdravit maloga Jezusa, pozdravite ga tfldi v mojem imeni. Svaki povejte, ka naj v novom .leti majo dobro na skrbi svoje roje. Veroniki pošlem beli kepec za god. Dragi brat, tudi tebi želem, da bi ti dober Jezuš prineseo lubo zdravje. Vaš Vili.
Velečastiti g. kaplan! Gotovo se bote pitali: Što mi to. piše? Jaz sam eden siromaški dečko, šteromi ste delali krstni list, gda sam šo na Taljansko se včit za misijonara. Mesec dni kak sam odišeo, so mi mati mrli. Zahvalim se vam, ka ste jih tak lepo pripravili za drflgi svet. Zahvalni Štefan.
Dragi domači! Bog naj vam obilno poplača, vse ka ste vči-noli za mene. Vej ešče samo dve leti pa mi več nede trbelo nikaj od vSs. Tak se spuni eden teo vaš;h pa mojih žel. Vaš Martinek.
Prečastiti g. kaplan! Prosim Vas, molte dosta za mene, ka se bom lejko včio i tak dosegnem lepo pozvanje, za šteroga me je odebrala naša preliiblena Mati Marija. Vas pozdravlam. Franc.
. . . Kak vidite je Božič bluzi. Prosim vas, pripravite se dobro na te velki svetek. Najvekše veselje mi napravite, či te šli vsi, ka vas je pri hiži, k spovedi i na te velki svetek primete maloga Jezuša v svoje srce. Probajte, pa te vidili, kakše veselje prinese to celoj hiži. Veseli bojte i merno živte pa mislite bole na dflšo kak na telo. Zato ka dušo trbe rešiti, telo pa itak sprhne. Vi pa dragi oča, spomnite se tudi kaj na vašega sina til deleč v Italiji, ka vam nemre več pomagati pri vašem deli. Potrpte malo, vej
*) V Italiji bltizi Turina je zavod, v šterom se vzgajajo misijonarje. Med njimi je že do 50 Slovencov največ iz Prekmurja. V jesen do znova šli. Nikoga pa ne zemejo gori, či se prle ne zglasi v Martinišči v M. Soboti,
je živlenje kratko. Jaz morem iti ta, kama me Bog zove. Tfldi vi, draga mati, ki ste telko skrbeli za vašega sina, ne pozabite tfldi zdaj na mene. Jaz molim vsakši den za vas i za vso drfl-žino. Z Bogom. Vaš Lujzek.
Dragi kuma! Po tej svetkaj pride novo leto, v šterom vam zelem zdravje na dflši i teli pa dosta sreče pri verstvi, ka bi tak tfldi meni kaj pomagali, či oča nedo mogli. O, či bi meo lflbo mater, ne bi želo nikaj od nikoga. Zdaj pa, kak so zakopani, se mi tak vidi, ka pol sveta spi.
Vam pišem, ka so eden od glavnih salezijanskih predstojnikov hodili gledat misijone po čelom sveti. Zdaj so prišli nazaj. Koliko lepoga so nam povedali. Vsega vam nemrem pisati, nego samo edno povem. Oda so prišli v eden varaš v Indiji, so vidili kak po vulicaj hodijo proste krave. Najbole čfldno pa je bilo, kak so domača gospoda krščake zdigavali pred njimi pa se jim globoko nanizavali. Gospod so ednoga pitali, zakaj to dela, pa je odgovoro, ka zato, ar sta se dflši pokojnih starišov preselili v edno kravo. Vi se bote tomi smejali, liki tak je pač. Za nas male misijonarčke je to velka bolečina, ka je ešče telko sto pa sto milijonov takših poganov. O kak bi njim radi pomagali spoznati pravoga Boga. Prosim vas, molte dosta za vse bodoče misijo-nare posebno pa za mene, da bom kak najhitrej mogeo iti med poganske brate. Spominajte se tfldi kaj moje pokojne matere.
Z Bogom vsi. Vaš Števek.
Dodatek. Ta pisma bi mogli že pred božičom v roke dobiti i objaviti. A ar smo je poznej dobili, je moremo komaj zdaj objaviti. Pozno pa zato neso prišla. Vsaki vidi iz njih edno: gorečnost za rešenje dflš, ka je pa nad vse hvale vredno. — Edno se nam pa potrebno zdi, da pri toj priliki omenimo. To je pa sledeče: Nieden stariš naj ne sili svojega, deteta, rekši, tam de falej, tfl je dragše, naj ide v Talijansko, tam se vonavči pa pride domo ešče na faro. Ne. To se ne bo zgodilo, ar ki se odloči za misijonara, odide v tfljino, v velko trpljenje, včasi v gotovo nasilno smrt i svoj dom more popolnoma pozabiti. Plača njegova je ne slflžba doma, nego to, ka kda ide v misijon, ide z ednim tfldi v gotovo večno blaženost i to preveliko blaženost, če ostane stanoviten v svojem pozvanji. Po cerkvenih i svet-skih zakonah on ne more doma slflžiti. Zato, ki šče svojega sina doma meti, ga ne sme v misijone pošilati; naj te hodi v domačo šolo, se doma naj vonavči; tak samo lehko postane pompčnik svojega ljudstva v domačem kraji. Ci se pa ščeš ločiti dragi'sta-
riš svojega deteta 1 ga dati Bogi za aldov v misijone, jako veliko dobro delo včiniš. A domo čakati, ne samo, ka ga ne smeš, nego dosta, jako dosta moreš prle moliti za to pozvanje. Za misijonare Bog zove. Drugi nema juša zvati. Zato dosta moli v te namen, ka ti Bog dete pozove za svojega slugo i deteti odkrito tudi povej za koj se ide. Pa dete naj tudi dosta moli i se z molitvov pripravlja za te teški stan. Če duga skupna molitev tvoja i deteta vole toga za misijonski stan ne pomenša, nego ešče povekša, te naj ide dete. Bog bo ž njim šo. Če pa nema te vole, nikdar ga ne sili. Bog ma doma tudi duše, te tudi potrebujejo pastire i pomočnike. K°ga Bog k tem zove, naj doma ostanejo.
Vrednik.
Jaz ščem ta, g de je Jezuš.
Ednok je prišeo v London luteranski pastor (farar), ki je že duže časa mislo na prestop v katoličansko cerkev, pa je meo-pred sebov toliko težav, ka se je ne mogeo odločiti. Leto za letom je odlašao, dokeč njemi je ne pomagala do zmage njegova mala, komaj pet let stara deklica. Ednok je šo ž njov v našo cerkev. Deklici se je vse tak dopadnolo, ka je ne znala, ka bi gledala. Mislila si je: kakša lepota v toj cerkvi, a v našoj lute-ranskoj je vse tak pGsto, prazno, mrzlo. Najbole je gledala večni posvet pred glavnim oltarom. »Zakaj gori tO posvet pri belom dnevi", pita očo. — „Dete moje, to pomeni, ka je tli Jezuš navzoči; tiste pozlačene dverice na oltari ga zakrivajo našim očem." Deklica je stopila na oltarno stubo i milo prosila: „Papa, jaz bi rada vidila Jezuša!" — „To je ne mogoče", odgovori oča, „dve-rice so zaklenjene pa tGdi ovači je šče Jezuš zakriti. Pod podo-bov kr'Qha prebivle tO notri in čiravno bi dverice bile odprte, ga
osebno ne bi vidila." Ona je pa li silila: .0, jaz bi tak rada Jezusa vid;la!"
Nato sta šla v luteransko cerkev. „Papa, zakaj pa tu ne gori posvet? ' ,,Zato moje dete, ka tO nega Jezusa." Deklica začudena pogleda očo, potem se pa zamisli. Od tistoga časa je mala lute-ranka gučala samo od lepe katoličanke cerkvi i či jo je što silo v luteransko, je odločno djala: „Jaz ščem ta, gde je Jezuš!" To dekličino obnašanje je na očo napravilo globoki vtis. Spoznao je vsaki den bole, ka morata biti K/istuš i sveta cerkev vkup i ka je človeki_ tam najbole, gde je Jezuš. Skleno je prestopiti v pravo Cerkev. S težavov je šlo, nego z božov miloščov je zmagao. Javno, pred vsemi se je odpovedao zmoti i se zapisao Kristusi. Njegova verska (luteranska) občina njemi je odvzela vse dohodke, s šterimi je preživlao svojo družino, nego vrli mož se je ne pre-strašo. Odpovedao se je bogatomi živlenji samo, da bi mogeo biti z ženov i decov tam gde je Jezuš.
„Ta skrivnost je velka."
(Efež. 5, 31—32.)
Od kakše skrivnosti je tu guč? Od skrirnosti hižnoga zakona. Pa je to kakša skrivnost? Vej ga vsi poznamo. Istina, vsi ga po-, znamo, zato ka vidimo, kak hodijo vogledi, zapisavanji, k zda-vanji, kak veselo se opravlajo gostuvanja. Vse to vidimo, doživ-lamo skoro vsaki den, stalno pa v fašenskom časi i mislimo, ka je to vse, ka je zadosta. Pa je ne tak.
Hižni zakon je prvič zato velka skrivnost, ar je postavleni od Boga samoga že v zemelskom raji. Najprle je Bog stvoro Adama potem pa Evo. Oba je blagoslovo rekoč: Naraščajta i povnožita se, napunita zemlo pa si jo podvržita. (Gen. 1, 27.) Tak se je začnola po božoj voli vez med možom i ženov. Ta v^z po božo j voli je v staroj zavezi, to se pravi, vsa tista jezera letja od Adama do Kristušovoga prihoda, bila zadostna. Kristuš je pa to vez ešče bole posvetn s tem, ka je hižni zakon dao med sedmera svestva. Tak je hižni zakon postao več kak samo kakša obljOba ali zveza ali pogodba med mladožencom i snehov. Te, gda si pred božim oltarom i božim namestnikom obečata ostati verniva do smrti, se nad njiva zlije posebna milošča boža, štere je hižni zakon v staroj zavezi ne meo. Pa ne samo tam, gde
se, kak pravimo, zvrši zdravanje, dobita to posebno miloščo, nego tiidi potem, celo živlenje davle Bog dosta milošče zakonskima, ar zna, ka njima je v tak žmetnom stališi potrebna. K^lko nevole, križov, težav, bridkosti čaka v zakoni. Kak ta vse to mogla prenašati? Z božov pomočjov. Pa ta vredniva te bože pomoči? Bota, či sta šla v zakon z dobrim namenom, kakšega je Bog postavo. Bota, či sta pred zakonom pošteno živela, kak se dostaja za le-dične. Či je ne bilo tak, se je bojati, ka Bog večkrat odtegne svojo pomoč, pa samo zato, ka bi zakonskiva v nevolaj spregledala i svoje grešne poti z mlajših let posipala s pepelom pokore.
Večkrat čOjete praviti: Kristuš je zaročnik svete Cerkvi, ona pa je njegova zaročnica. Ka to pomeni? Vsaki razmi, ka je to samo takša prilika ali podoba. Pa kak lepa podoba! Poglejte. Kak je Kristuš takrekoč zapflsto nebesa pa svojega nebeskoga Očo i prišeo na svet, gde je nastavo sveto katoličansko Cerkev, tak zapflsti človek svojega očo i svojo mater pa ide v zakon, mož k ženi tak k moževi. — Kak Kr>stuš spozna i lObi samo edno Cerkev, ta pa je tudi Njemi samomi popolnoma podvržena že 2000 let, tak mora mož samo edno ženo, žena samo ednoga moža poznati i lGbiti. — Kak Kristuš ostane do konca sveta pri svojoj Cerkvi, tak je zakonsko vezalje nerazvezlivo, dokeč sta v živlenji. TQdi ta prispodoba je dokaz, ka je hižni zakon velka skrivnost.
Pa se ta skrivnost zadosta spoštOje? Odgovarjali ne bomo, ar je vsakša jed ne za vse lOdi. Jezuš je ednok pravo svojim poslOšalcom: „Što to more razmiti, naj razmi." Tak pravim tiidi jaz: Zakonski, vi to razmite, zato si dajte sami odgovor.
Hižni zakon pa je tiidi zato velka skrivnost, ar jako globoko sega v živlenje človeče drOžbe. Zakon je glavni koren, iz šteroga poganja vse drevje. Kak je pa od jakosti korena odvisno zdravje dreva, lepota cvetja i tek sada, tak je predvsem odvisno zdravje človeče družbe od zdravja hižnoga zakona. Pa tO ne mislimo na telovno zdravje starišov ali dece, nego na dOhovno. Mislimo na tisto znotrašnjo duševno jakost, štera rodi dobre, vrle, modre, značajne, delavne i poštene liidi. Samo od lGdi, štere dičijo takše lastnosti, sme človeča drOžba pričakovati kaj dobroga, samo od takših starišov pridejo dobra deca, samo od takše dece do starišje meli tolažbo i podporo do smrti. Či je tedaj korenina sveta, so tiidi vejke, či je pa betežna, nemrejo biti vejke zdrave.
Fajnšček je tO. Dosta ženitev se pa sklene. Dobro premislite to velko skrivnost prle, kak se ženite.	J
Društva i zveličanje.
VII.
Društva nam olejšajo pot zveličanja ob 2. s tem, ka slabe prilike od nas odvračajo. Duh sveti nam svedoči v svetom Pismi, ka slabe prilike pogiibijo dušo. Etak se glasijo njegove reči: „Ki ljubi priliko, prejde v njej." (Eccli. III. 27.) Bože reči so to. Od Boga samoga potrjena istina. Čtite samo zgodbe sv. Pisma, te vam kak sunce svetlo posvedočijo isti-nitost teh rečih. Što je zapelao že prvoga človeka, če ne prilika ? Što moč-noga Šamšona? Što nedužnoga svetoga Davida? Što modroga Šalamona? Što Magdaleno? Što Auguština? Što milijone i milijone druge? Prilike, grešne prilike so je zaplele v svoje mreže pa spadnoli so.
Bratovčine pa rešijo kotrige slabih, lagojih prilik s tem, ka njim to očivesno prepovedavajo; po dobrom zgledi kotrig ob drugim, i nazadnje po predpisanoj večkratnoj spovedi, ali bar po večkrat priporočenoj i po gorečih kotrigah večkrat opravljenoj spovedi rešijo bratovčine svoje kotrige na greh napelavajočih prilik. Ne bratovčine na sveti, štera bi dovolila svojim kotrigam, da obiskavajo slabe pajdašije, slabe hiše i druge grešne prilike. Vsaka bratovčina njim to prepove i vsaka, če je količkaj v dobrih rokaj njeno vodstvo, pazi ostro, da se ta prepoved tudi točno drži. Že sama bojazen, da se tisti izključijo, ki bi obiskavali grešne prilike, nazaj drži kotrigo od teh. Pa če kotriga vidi druge kak skrbno se varjejo vsake, še te najmenše, količkaj slabe prilike, te zgled je vleče, i oni sami se je tudi ognejo. Najbole pa vleče kotrigo v kraj od grešne prilike spoved. Vsakomi spovedniki je ostro zapovedano, da pokornike samo te odveže od grehov, če grešne prilike, zavolo šterih so spadnoli v greh, ostavijo. I če bi spovednik ravno dao odvezo, ta nikaj ne bi valala, ne pokorniki, ne spovedniki, nego oba dušnovest bi se samo obremenila z novim, i to velkim grehom. Spoved, če je dobra, zato kotrigo nazaj drži od slabe prilike. Spoved pa vsaka bratovčina predpiše, ali bar priporoča. Tomi priporočili se pa odzovejo vse goreče kotrige. Teh zgled potem vleče še mlačne za seov, še te se genejo i idejo večkrat k spovedi. Ta jih pa reši prilik, v šterih bi spadnole v greh. Da njim najmre moč, ka se teh lehko ognejo.
Naj nas ta razlaga vtrdi v vernom spunjavanji naših bratovčinskih dužnostih, ka v slabe prilike nikdar ne zajdemo, ka več, da še druge, šteri bi po nesreči v nje zajšli, z svojim zgledom od teh odvrnemo. (Dale)
Starišom.
Jezik je starišom potreben, ka lejko deco na dobro včijo, nego dosta bole jim je potrebno oko, štero bi moglo vsikdar skrbno paziti, ka dela dete.
Bole je greh zabraniti, kak greh popraviti.
Ci bi vi starišje meli sto oči, bi mogli meti vse obrnjene na to, ka deca delajo i gde so, — mate pa samo dvoje oči, pa niti ednoga ne odpirate,
Ne je zadosta deco meti, nego je trbe tfldi dobro vzgojiti. ; Vzgoja more meti za fundament živo vero. To more dati stariš. Ka pa, či je sam nema?
Stariš more trdno vervati, ka so deca dar iz bože roke, ar je Bog sam tisti, ki stvori vsako dflšo posebi.
Stariš more vervati, ka Bog vlada svet, ka hrani. ftice pod nebom i oblači lelije na poli, zato de znao preživeti tfldi vsako človeče bitje.
Stariš more vervati, ka se bole prav prežive v siromaštvi z vnogov decov pa brez greha — nego z ednim, z dvojov decov
v	obilnosti, pa s težkimi zakonskimi grehi na dflšnoj vesti.
Či mislite, da je mogoča sreča v tistom zakoni, gde nega Boga, se motite. Vam se vidi, ka so srečni tisti starišje, ki pre-bivlejo po visikih palačaj, se lepo oblačijo, dobro gostijo. Pa je dostakrat ne tak. Tfldi v svilo oblečena mati si more brisati bridke skuze.
Pa zakaj so prišla vaša deca na svet. Zato, da Boga spoznajo, ga lflbijo, njemi slflžijo se zveličajo. K tomi je pa morete
vi	pripraviti. Ne v ednom leti, nego celo živlenje, najbole pa za mlada leta.
Dflše vaše dece so dar i lastnina boža. Dane so vam v oskrblenie. Vse do zadnje de Bog od vas nazaj terjao. Kakše njemi date? On vam je dao lepe, kak so angelje. Takše žele nazaj.
Vi mate klflč od nebes za vašo deco. Je lflbite? Jim ščete dobro? Stalno. No, odprite njim nebesa. K^ite njim proti nebe-som s svojov rečjov, svetite njim pot v nebesa s svetlostjov le-poga živlenja.	R. J.
Pismo mladencom.
Pod tem naslovom je mladencov „Prijateo" pismo pisao mladencom Slovenske Kraj'ne» v šterom je z vsov ljflbeznostjov svojega gorečega srca obišče. Obišče je, da bi je rešo. Veselje i rešenje njim šče prinesti, i zato njim ponflja prepotrebno društvo za mladence.
Oda jaz popolnoma odobravam načrt ,,Prijatelov ', držim za potrebno, da povem svoje misli od toga drflštva.
,.Molitev naj bo kratka". Popolnoma pravilno. Ali šterokoli kratko molitev si zvoli drflštvo, naj k toj pridene te lepi, najlepši zdihljaj: Dika bodi Bogi Oči i Sini i Svetomi Diihi i še pristavi: „ Jezuš, Marija, Jožef, presvetite nas,pomagajte nam, zveličajte nas. Amen".
Zakaj ? Cio, namen, naloga, dužnost i to ta najvekša življenja je: Boga odičiti i dušo si zveličati. To je namen tudi toga bodočega drflštva. Te namen zato naj vsikdar visi pied očmi mladine po tom kratkom a najlepšem zdihljaji. Ka pa znam Boga odičiti i dflšo si zveličati, morem meti pomoč i zgled. Oboje mi pa da v najpopolnejšoj meri sv. Družina, Jezuš, Marija, Jožef. Zato se obrne dečko k njim vsaki den.
Jezuš, Marija, Jožef, presvetite nas, pomagajte nam, zveličajte nas. Amen." Pa sama molitvica, ki njoj je Cerkev podarila od-pOstke, kak krasno izrazi ravnotisto, ka mladenec potrebGje: svetlost, pomoč i zveličanje. Svetlost, ka ne de gledao, kak navadno gleda mladenec z mladenskov lehkomiselnostjov sveta, nego v svetlosti svete Drflžine; pomoč, v boji proti strastem; i zmago nad njimi, štere sad je večni žitek, ali zveličanje. I gda do dečki molili v vnožini »presvetite nas" (ne samo mene) itd., te bo mislo na mladence vse i je pripelao vse v svoje srce, da je po Mariji i sv. Jožefi zroči mladenci Jezušeki. O kak krasna skOpnost, kak lepa lubav je to. Teliko od molitvi. Od drOgih rečih, kak od obhajila itd. kak je „Prijateo" priporača, pa pri drugoj priliki.
__Starejši duhovnik.
Amerikancom!
Naš dragi rojak!
Naša lepa Slovenska Krajina je bogata v siromakaj. Teh ma predosta, niedne hiše pa ne za nje. Da se tem poskrbi hiša, smo kopiti funduš v Crensovcih. Tu ščemo gorpostaviti „Dom sv. Frančiška" za naše sirote. Ne moremo ga pa brez Vaše pomoči. Zato se obračamo na Vas i Vas prosimo, pošljite nam skoz edno leto vsaki mesec en dolar, to je skupno 12 dolarov. Samo za leto 1928. prosimo te dar. Plače Vam druge ne obečamo, kak zahvalne molitve sirot. Plačo Vam bo dao sam smileni Bog. On Vam da po svedočbi njegove svete reči, po svedočbi sv. Pisma sam plačo. Kakša je ta plača? Da Vam blagoslov na vašo dGšo, vaše telo, vaše delo, vašo drflžino, ar, „Kije pripraven na smilenje, bo se blago s lov o.'" (Preg. XXII. — 9.) Da Vam smilenje mesto obsodbe, kak nas sam Jezuš zagotovi: „Blaženi smileni, ar smilenje zadobijo" (Mat. V. 7.) i ar njegov Duh to svedoči po njegovom apostoli: „Sodba brez smilenja za onoga, ki ne je bio smileni, pre-oblada pa smilenost sodbo". (Jak. II. 13.) Te najvekši gospod, sam večni Bog Vas bo liibo i zveličao, ar je sam to obliibo: „Smile-
ščejo, što de vOpo bar to ljtibezen pokazati do Jezusa, ka da samo eden pošteni mao svatbi z prišparanoga pa nekaj Jezuši za njegove sirote? Što bo te prvi junak ali ga lehko niti ne bo? O kak milo čaka Marija na odgovor.
Obljube Srca Jezušovoga.
ii.
,J)ao bom mir njihovim družinam." Tak se glasi ta drtiga. Jezuš jo dao, „vladar miru1 (Is. IX. 6.) O kak veliko je s tem povedano. On je vladar kraljestva mirti. Na tom sveti se ladajo Ijtidje, se !ada voda, se lada zrak, se lada bogastvo, se lada siromaštvo — se lada vse — a brez mirii. Jezuš pa lada duše v kraljestvi mirii. Ode on kraljuje, tam je mir, tam je romanje proti večnomi miri i vživanje večnoga mirti. Pa ne je li on pravo: ,,Moj mir vam dam, ne kak svet, vam ga jaz dam." (Jan. XIV. 27.) Ka je obljtibo, gda je ešče na sveti hodo, to je ponovo sv. Marjeti. „Dao bom mir njihovim družinam."' Najvekši kinč je mir. ,.Hudobni nemajo mira" (Is. 48—22.) pravi sam Bog. Majo ga zato pravični. Jezuš tistim, ki prav častijo njegovo presveto Srce da pravičnost, to je miloščo posvečiijočo, štera mir rodi i vodi dflšo vu večni nebeški mir.
Pa ne obeča ga samo ednoj dtiši. Družinam, celoj familiji ga da. Srečne te familije! O da bi se včile od njih nesrečne, zburkane drtižine! Da bi se včile! Pa včite se! Začnite goreče častiti, stanovitno častiti presladko Srce miloga zveličitela, pa se vaša bridkost v sladkost spremeni, pa vaš pekeo nemirov i svaj se ogne nebesam mirti, štera bo vam odprlo Jezusovo presveto Srce. — Posktisite!
Ka napravi dobro čtenje.
Lani se je zgodilo, to je pred dobrim letom. Beogradski gospod plebanoš so mi pripovedavali. Eden njihov vernik je slflžo prj vojakaj, eden dober dečko v Slavoniji pri pekaj. Te dober dečko se zna, da je rad čteo dobre spise. Če je ne bi rad čteo, dober gotovo ne bi ostao med pokvarjenim svetom. Rad je Čteo te ka-toličanski dečko pobožne liste i je te posojGvao svojemi pajdaši, ednomi pravoslavnomi vojaki. Po dobrom čtenji je te vojak, te pravoslavni vojak ščista nači začeo soditi od katoličanske cerkve j vere. Pa ne samo soditi je začeo nači, nego tudi živeti. Ravnao se je po tistih navukaj, štere je najšeo v dobrih snopičaj.
Vojaška slflžba je minola i prišla sta oba dečka domo v Beograd. A dugo nesta tO ostala. Katoličanski je stopo pred svojega plebanoša i jim odkrio srčno želo svoje dOše; redovnik ščem postati. Zapusto je Beograd i je stopo med jezuite. V Ljubljani v družbi Jezušovoj vživa zdaj sad dobroga čtenja v zadovoljnosti svoje dOše.
Te drOgi, te pravoslani tudi ne ostao dugo v Beogradi. Cida ga je pajdaš zapusto i odišo vu klošter, te je milost boža tak močno i glasno potrkala na njegovo srce, da je to odpro pred gospodom plebanošom i njim naznano: katoličanec ščem biti. Sprejeli so ga na navuke i njemi določili za te vore, na štere niemi je včasi bilo teško priti. Pa nigdar niedne ne je zamudo. Pa čeravno je delao v fabriki v soboto celo noč v nedelo do štrte po polnoči, ne šo spat, nego k polšestoj svetoj meši, kak pravoslavni, ki se samo še pripravlao za prestop v katoličansko cerkev. Niedne $vete mest ne je zamudo v nedelo i svetek. Gda je pa že deležen postao globoke sreče, da je smeo kak katoličanec sprijeti v svoje srce Jezušnvo presveto telo, je iz fabrike šo po celonočnom deli vsaki hip v cerkev k prečiščavanji, i niednok ne je vdostao. Smileni ■ jezuš je to vernost bogato plačao. Dao je novopovrnjenomi dečki redovniško pozvanje. Za polleta, ka je njegov pajdaš postao jezuit, je pa on postao z pomočjov svojega dobroga plebanoša sin sv. Frančiška, frančiškan. V Bosni je zdaj pri frančiškanih. Sad dobroga čtenja vživa tudi te v zadovoljstvi i blaženstvi svoje duše v pravoj veri v t hom samostani.
Po tom lepom zgledi jaz pitam tebe, dragi stariš, maš ti deco? Je pri tebi doma ali v tujini? Je v Ameriki, Kanadi, pri vojski, v varaši na službi, na deli? Ti mogoče pošilja tvoja deca včasi kakši krajcar penez? — Ka njoj pa ti daš za to? Ka njoj ti daš, kak oča, ki si njej dužen dar dati? Ka njoj ti daš, kak mati, ki si jo dužna podariti? Par dinarov na cigaretline, par 1©-
pih pozdravov, kakši živež pa konec? — Če tak, te ste dali starišje telovni dar, kak sami tfldi samo telovni dar želete. Ar vam dflše deteta ne trebe, nego njegov dolar samo, zato pa si tfldi na drflgo ne mislite, kak na telo, na telovni dar. Pa Bog de dušo terjao iz vaših rok. Toj duši morete hrano dovažati, ka ne merje v Ameriki, v Canadi, na Francuzkom, na deli, v slGžbi i pri vojski. To je vaša velika dužnost. Dajte zato svojoj deci dobro čtenje! Pošljite njim vsaki mesec Marijin List. Hranite njim diiše z njim! Marijina Ijiibav i vaša materna reč je v njem. Vi te njim ga-čali iz njega po Mariji. Odpišite njim to i prosite je, naj z ljubezni do dvoje matere, nebeške, Dev. Marije i zemelske, vas, naj čtejo M. List, šteroga njim pa vi naročite.
Pismo pravoslavnega duhovnika iz Rusije.*
Dragi moj rojak i brat v Kristusi, N. N.! Vaš sorodnik, prof. N., ki mi je izročo Vaše pozdrave, Vam bo tudi pri priliki ponovnoga sestanka izročo to moje pismo. Pravo mi je, ka se zanimate v krščanskoj Jugoslaviji, kak živijo pri nas dobri pastirje, ki dajo svoje življenje za ovce. Drage vole Vam napravim to uslugo, moram pa povdariti, da je ne mogoče ni-kše redno dopisuvanje. Prosim tudi, da preštimate mojo sirmaško deco, ki ne sme ostati brez zagovornika. (Najmre da se ne ovadi ime pravoslavnoga oženjenoga duhovnika, ka bi deca bila kaštigana. Vr.) Naša cerkev je kak Lazar, ki ga je Jezus zbiido iz groba i znate ka so sklenoli farizeji po Lazarovom vstanenji. Naša „tihonovska" (Po patriarhi „Tihoni" se tak zove. Vr.) cerkev je ta, štero poznate iz mirnoga časa. „z,iva cerkev" ^komunistična. Vr.) pa je zdajšnja uradno dovoljena, v podpira jo vlada. Ce se pitate, kak je to mogoče, Vam povem ka moli „Živa cerkev" za Ljenina kak „najbošega krščenika," (ki je trebo vero krščanske i jezero neduž-nih dao spoklati. Vr.) šteroga „cio je bila popuna bratska sreča vsega človečanstva." Od 1. lt>24. pa dozdaj molijo za njega posebno molitev. Spisao jo je njihov metropolit Jevdokim. Majo tiidi nekam panteistično
" * To pismo ie dobo eden Ru-s i je dao na razpalago listi »Slovenec", ki je je objavo. Po njem je objavimo i mi. Duhovnikovoga imena ne smemo napisati, ka ne bi prišo v še vekšo nevarnost med divjimi bolševiki. Vr.
$
veroizpoved, ki se začne: „Verjem v višje bitje, ki stvorilo svet." Ta cerkev obstoji iz pastirov brez črede. Letos sam bio na Velki tjeden v Moskvi, Sde mai° naJvekšo stolno cerkev Kristuša Odrešenika. Nemajo vernikov i se stolnica ne kuri, tak ka slike razpadajo. Šče elektriko so jim stavili- Vsakši obiskovalec plača vstopnino i je bilo pri službi božoj samo 15 liidi.
Mamo šče najmre vero tak zvano: „Sojuz cerkovnago vazrožde-njja," kise je razširila po vladimirskoj guberniji. Bio sam tam pri meši, ar je to bluzi nas. Majo ščista inačišo službo kak pri nas. Prestol i žrt-venik (mesto za aldov. Vr.) sta nej v oltari nego voni i sta vsem odkrita. Mesto cerkvenoga slovanskoga jezika služijo mešo v ruskom jeziki. Duhovnik vsikdar na glas moli. Obhajilo se tak v vrši: duhovnik vzeme Najsvetejše (kriih) iz keliha, ga razdevle po diskosi (pateni) i zavžije. Iz keliha pa nišče ne pije, niti mešnik ne. Po mešniki i diakoni pristopijo verniki i duhovnik položi Najsvetejše vsakšemi v roko. Pravijo, ka je to katoličansko i ščejo s tem povdariti miseo zedinjenja. Antonin, ki je ustanovo to cerkev, je bio njeni edini pušpek. Za \ladimirsko gubernijo je [ imeniivao ptišpeke na te način, ka so vsi položili desno roko na svetni-■ ške ostanke v stolnici sv. Sofije v Kijevi. Pravili so, ka so na te način, sprejeli dare sv. Duha, ar bi ovak ostali brez duhovnikov. (To vse so krive zmotnjave. Vr.)
Vsi tej pojavi sezna našo nesrečeno vnožino strašijo. Večkrat sam | mislo na Vladimira Solovjeva i rimsko-katoličansko cerkev. Zaistino je i zdaj papa edini krščanski poglavar, ki je ne zgiibo moči i ugleda. Vidi se mi, ka šče zaistino lejko pride do zedinjenja svetovnih cerkev. Ve tudi Solovjev piše, če se ne mešam, v „Povesti od Antikristuša," ka so se združili trije ekumenski apoštoli v puščavi i pregnanstvi. A prle, kak se to zgodi, bomo pretrpeli šče dosta vdarcov, ar je brezverstvo šče nej prišlo do viška. Stojimo tu kak kodišje. Čudno je pomisliti, da mislite tam pri-vas na nekšo „diiševno kulturo". Med tem, kda pišem te rendice, spevlejo pod mojim oknom „Komsomolci." (Komunistični verniki. Vr.) „Dol s popi i barati — rabinar naj se ide solit — V nebesa bomo splazili — Bogove razplodit!" Sploj se je „podoba zemlje spremenila", kak pravi sv. pismo. Naše življenje, ki vas zanima, je takse, ka bi se človek zjokao. Duhovščina vseh veroizpovedi nema nikših pravic. Zdaj smo zadnji ludje v državi. Vsakše leto moremo drago plačati „obrtno dovolenje". (Zato ka smejo mešiivati, predgati, moro plačati. Vr.) Tudi vse dače, stanarino i i podobno plačamo po najvišjoj lestvici kak „socialni lehkoživci." Naša deca ne smejo v nikšo šolo, niti v gimnazijo, niti v višjo. Ravno tak je z državnov sliižbov. Inžener, profesor ali podobno se včasi odpusti, kak zvedijo oblasti, ka je sin duhovnika ali je dokončao seminar (srednje bo-goslovje). Tudi pri vojakaj služijo bogoslovci v posebnih „rabočih (delavskih. Vr.) komandah," ki opravlajo najbole zamazane posle: pucanje po kasarnaj i podobno. (Pravoslavni duhovniki se z dovoljenjom cerkve | ženijo. Vr.)
Zato skrivle vsakši nekdašnji bogoslovec svoje pokolenje. Ali se pa ; loči duhovnikova žena od moža po dugom i srečnom zakoni, da bi spravila ge v driigom kraji doraslo deco v šole kak »nezakonsko". Duhovniki mamo zdaj malo zaslužka i sploj javnoga dela. Veronavuka nega v šoli i se kaštiga zasebno včenje z enoletnov vozov po členi 121. kaz. zakonika.
Sv. Pismo je vseširom vkrej vzeto i se ne sme tržiti. Samo „živa cerkev" ma mali bogoslovski vestnik. Vučiteli tudi pri nas na deželi ne smejo k meši ali prošeciji. Zgubijo službo tudi, če majo doma svete podobe, ar je to „kvami verski predsodek." Komunistje so spodrinoli vse krste i zda-vanja tudi pri nas na vesnicaj. Dečki dobijo ime Vladlen (Vladimir Ljenin), deklice pa so Oktabrina. „Komunistični krst" se obhaja z muzikov i govori. Mati dobi darila, oča pa članstvo komunistične stranke (štero je dosta vredno kak penez). Malo je hiš, ga nega bar ednoga komunista i zato so vseširom odpravlene ali sežgane svete podobe. Popa zasledujejo s smešnimi pesmimi tudi pri sprevodaj. Trpimo gmotno i duševno i si želimo samo mirno smrt.
Brezverstvo naprediije tiidi na vesi. Razviizdani dečki naženejo duhovnika, nosijo mrtveca po hišaj, kadijo s kurjim gnojom i spevlejo: „Vsi svetniki so pijani, ar Gospoda Boga nega doma." O protiverskih prireditvah znate znam iz štampa. Ponavlajo se pred vsakšim svetkom. Igralci si denejo velki rdeči nos, debeli blek i oblečejo mešni plašč. (Dosta jih majo, ar so oropali vnogo cerkvi.) Z gnusnimi kretnjami i rečmi se delajo za Boga Očo, Kristuša i sv. Devico Marijo. Slabo mi je pisati o oskrumbi svetih reči. Najhujše pa je, ka smo vsi osamleni i nemarno od oblasti priznane duhovne uprave. Kmetje i varašanci staroga pokolenja šče zato živejo po starom i so Cerkvi verni. Ali razširila se je prava sodomska razvuzdanost. Liidje se ženijo i se naskori nato pa ločijo, da se znova ženijo. Sodnik nemre rešiti vsej alimentnih i vrednostnih tožb. Ali je nekaj tiidi mladih liidi, štere ta razvuzdanost odvrača i želejo čisto i bogoltibno živeti. Po ništernih krajih so takši zasebni krožki. Kak pa majo komunistični naslov i pravila, v istini se pa tam zbira čistejša mladina, da goji poštenje, samoizobrazbo i lepe igre. Te krožke vodijo požrtvovalni mlajši gospodje. Jaz sam nej poleg, ar sam že prestari i še to pismo Vam pišem ponoči kak Nikodem. (To pismo svedoči, kama je mogoči človek priti, če se loči od Boga. Zato ne vekše dužnosti, kak držati se verno sv. vere. Vrednik.)
—	Novi delavci v božij goricaj. Meseca oktobra je v cerkvi Marije Pomočnice v Turini bilo v srce segajoče veselje. Ravno 165 salezijan-skih misijonarov je dobilo križec od svojega predstojnika F. Rinaldija. Včasi drugi den so se razišli na vse kraje sveta oznanjat Kristušovo vero. Med misijonari so bili: Italijani, Polaki, Španci, Nemci, Angležje, Škoti, Irci, Belgijci pa Vogri. Slovencov je zdaj ne bilo, nego či Bog da stanovitnost tistim dečkom, šteri se v Turini včijo pa ešče drugim za njimi, potem de se tiidi naša domovina veselila za par let, gda do šli v misijone. To je velki blagoslov za fare, občine, najbole pa za tisto hižo, štera da svojega sina.
—	Posvetitev Srci Jezušovomi.Na treh kralovo so vrednik našega lista posvetili hišo Hozjan Matjaša v Črensovcih presvetomi Srci Jezušo-vomi. Vse kotrige familije so se spovedale i te den prečistile, naj vredne postanejo popolnih odpustkov i blagoslova Srca Jezušovoga.
—	Sveti misijon se je vršo v Števanovcih na Vogrskom med našimi milimi Slovenci od 11. do 17. decembra preminočega leta.
—	Oltar Srca Jezušovoga je dala gorpostavitl neka ženska iz Meritja v kapeli v Slovenskoj Vesi pri Monoštri. Dartivala je v te namen 200 dolarov.