LOVENSKI GOSPODAR Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din IG.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo D^n 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, 'Is strani Din 250.—, '/m strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.—« 1050 letnica smrti sv. Metoda. Meseca aprila smo praznovali 1050-letnico, odkar je na staroslavnem Ve-lehradu na Moravi zatisnil svoje trudne oči starejši obeh slavnih solunskih bratov in slovanskih blagovestnikov: sv. Metod. Na veliki torek leta 885, ¡ko je minilo od smrti filozofa Konstantina Cirila v Rimu šele 15 let, je Častitljivi, toliko preganjani moravski in panonski nadškof izročil svojo dušo Gospodu. - Z njim je legla v grob tudi ena največjih zamisli rimskih papežev: na cerkVGiio-političnem polju sodelovati na ustanovitvi mogočne slovanske države, ki naj bi bila na eni strani protiutež proti naraščajoči nemški in fran-kovski oblastnosti na zapadu in bizantinski objestnosti na vzhodu, na drugi strani bi pa tvorila zlati most krščanske edinosti in sprave med temi narodi; obsegala bi velik del današnjih severnih Slovanov in sčasoma večino ali celo vse južne Slovane, ki tedaj od severnih bratov še niso bili zemljepisno, pa tudi no jezikovno ločeni. To je bil smisel ustanovitve nove moravsko-pa-nonske nadškofije, s katero naj bi bila obnovljena starodavna sremska me-tropolija, pod katero so spadale tudi stare škofije v Emoni (Ljubljana), Ce-leji (Celje), Petoviju (Ptuj) in Singidi-numu (Beograd). Slovansko bogoslužje, ki sta ga z dovoljenjem in blagoslovom rimske stolice uved'i sveta brata, naj bi slovaiska plemena vezalo naravnost z Rimom, ki jim vsled tega v cerkvenopravnem oziru ne bi bilo treva priznavati nemške ali bizantinske nadoblasti. Da so se ti načrti uresničili, bi bila zgodovina Slovanov v Evropi precej drugačnejša od današnje. Politična kratkovidnost in nesloga slovanskih knezov, združena z zavistjo, zlobnimi i .trigami in brezobzirnim nasiljem s stran" sovražnikov, sta sicer uničilj veliko prvotno zamisel, toda kljub temu je seme, zasejano med slovanske rodove, vzklilo in obrodilo bogat sad. Sv Metod je namreč ali sam ali po svojih učencih širil blagovest tudi med slovanskimi sosedi Morava-nov in Panoncev, zlasti med Čehi, katerih vojvoda Borivoja je, kakor poroča staro izročilo, tudi sam krstil. Metod je bil, kakor njegov brat Ciril, vzgojen v tedaj največjem kulturnem središču Evrope, v Carigradu, Ikjer je v onih časih misijonska ideja cvetela. Ne le gorečnost za širjenje krščanske vere med poganskimi sosedi, temveč tudi državni interes sam je nagibal bizantinske cesarje in patriarhe, da so barbarska plemena, ki so ogrožala Bizanc, skušali pridobiti za krščanstvo, in tako razširiti svoj vpliv izven mej cesarstva. Zato gotovo ni malo laskalo cesarju Mihaelu III., ko je prejel celo iz daljne Moravske prošnjo od kneza Rastislava, naj mu za oznanjevanje evangelija pošfje slovanskega jezika zmožnih misijonarjev. Istega misijonskega duha sta bila prevzeta sveta brata. Poleg apostolske gorečnosti in svetosti njunega življenja je bilo pa zlasti slovansko bogoslužje tista mogočna sila, ¡ki je vplivala na srce Slovanov, da so se oklenili krščanstva. Glagolsko pismo, delo od Boga razsvetljenega uma sv. Cirila, se je razširilo ne le v mejah Metodove nadškofije, temveč daleč preko njih. Ivo so bili po Metodovi smrti njegovi učenci izgnani iz Svetopolkove države, ki je kmalu zatem pod navalom Madžarov razpadla, so ponesli svete knjige seboj ter razširili slovansko liturgijo med Hrvati, Srbi in zlasti Bolgari, fcjer -,e je začela v X. stoletju na tej podlagi, toda v cirilskih črkah, prava zlata loba bolgarske književnosti. Od tam se je slovanska liturgija razširila v Moldavijo in Vlaško, Besarabijo in Rusijo, ki jo je širila dalje proti vzhodu. Tudi na Slovence je blagodejno vplivala Metodova dedščina. Saj je bil panonski knez Kocelj največji zaščitnik in pospeševalec Metodovih idej, dokler niso njega in njegovega dela uničili Nemci in Madžari. Toda popolnoma iztrebiti ga niso mogli, premočna je bila ideja, ki si je eama utirala pot. Ko sv. Pavlin, patrijarh od 1. 787 do 802, ni mogel niti z darovi po latinskih duhovnikih pridobiti poganskih Slovencev, tako beremo v »Slavia Italiana«.. jim je poslal slovenskih duhovnikov, in komaj so slišali evangelij v jeziku sv. Cirila in Metoda, so se vsi spreobrnili ¡k novi veri. Glagoljanje se je ohranilo med Slovenci na Štajerskem, Primorskem in Kranjskem še pozno v novo dobo. Med Slovenci ima danes »Bratovščina sv. Cirila in Metoda«, ustanova sv škofa Slomšeka, varovati in širiti duha slovanskih blagovestnikov; duha cerkvene edinosti vseh Slovanov pod vodstvom naslednika sv. Petra, duha velike ljubezni do lastnega naroda, do materinega jezika in domovine. Naj bi tudi naša, za bodočnost Slovencev tako usodna doba, našla med nami mož Metodovega in Slomšekovega duha. IlližAV Skupščinske volitve na Čehoslovaš-kem bodo dne 1C. maja. Vloženih je 17 list, za 3 manj kakor pri zadnjih volitvah pred šestimi leti. Volitev se bode udeležilo 10 čehoslovaških, G nemških in 1 karpatsko-ruska lista. Madžarska manjšina se je zvezala z nemškimi str.nkami. Oboroževanje Nemčije. Že zadnjič smo poročali, kako je razburkala evropski svet nova vest iz Nemčije, da namreč Hitlerjeva vlada ni le uvedla splošne vojaške dolžnosti, ampak se oboiožuje Nemčija z vso naglico i.a suhem, na morju ia v zraku. 12 podmornic, po 250 ton vsaka, katere so Nemcem po versajski mirovni pogodbi odločno prepovedane, grade že od lani in je v pristanišču Kiel otvorjena pod-morniška šola, ¡kateri se vežbajo nemški pomorščaki za službo na podmornicah. Nadalje zgradijo v Nemčiji dnevno 15 lovsL h letal in poleg tega 9 velikih prometnih aeroplanov, ki se lahko takoj spremenijo v bombna letala z veliko nosilnostjo. Nemška leta- la frčijo s 300 km na uro. Nemška bombna letala nosijo seboj do 2 torti bomb. španska vlada v krizS. Ministrski predsednik Lerroux je podal predsedniku republike ostavko cele vlade. Desnica je odklo-ila vladi r^moč in ta ni mogla raču ati pri zopetnem sestanku parlamenta na večino. Upajo, da bo Lerroux de ličarje pomiril in še nadalje ostal na čelu vlade. Francosko-rusk-i pogodba je bila podpisana v Parizu dne 3. maja. Od prvotnega načeta vojaško ^ je le ostala pogodba medsebojni pomoči v smislu določil Zveze narodov. Italija in Ahesinija, Italija je zbrala ob abesinski meji vojsko 70.000 mož, ki čakajo na povelje, da udarijo preko mejo in prične vojno. Sedaj prihajajo poročila, ki znajo povedati, da bi se lahko razvil oborožen obračun med Italijani in Abesinci šele enkrat na jesen. Med italijanskim vojaštvom v Abesiniji vlada že sedaj skrajna nezadovoljnost in je prišlo do izgredov in uporov, katere so zadušili s pomočjo črnih miličnikov. Kakim italijanskim osvajalnim načrtom se bo uprla Abe-sinija z vsemi močmi. V abesinski pre- cprn slabi prebavi ^ uporabljajte znani PLANINKA - čaj BAHOVEC Pristen je le v plombiranih pakelih Lekarna Bahovec, Ljubljana Reg. br. 76 od 5. II. 1932. Mr. stolici v Addis Abebi so se mudili v zadnjem času zastopniki devetih velikih svetovnih tovarn za orožje in strelivo. Abesinija bo vojni materijal tihotapila in ga dobivala preko francoske Somalije. Javna tajnost je, da ima za-sigurano Abesinija za slučaj resnega napada od strani Italije japonsko pomoč. 1FPTÎ1 Fapež Slovanom. Pretekli mesec je prejel sv. Oče o priliki 10501etnice smrti sv. Metoda v posebni avdienci upravo in člane vseh slovanskih cerkvenih zavodov v Rimu, in sicer hrvatskega zavoda sv. Ilieronima, čehoslovaškega zavoda »Nepomutianum«, poljskega papeškega zavoda, ruskega zavoda sv. Terezije od Deteta Jezusa, ukrajinskega zavoda sv. Jozafata in poljskega cerkvenega instituta. Bilo jih je toliko, da so bili porazdeljeni v petih dvoranah. Sv. Oče je šel skozi vse dvorane ter nudil vsakemu apostolski prstan v poljub. Med obhodom je pevski zbor sv. Jozafata prepeval primerne pesmi. V nagovoru, ki ga je imel sv. Oče, je poudaril, da blagoslavlja ves slovanski svet, vse slovanske narode, tiste, ki so vdani in zvesti Apostolski stolici, kakor tudi tiste, ki so na žalost ločeni, toda ne oropani potov, ki vodijo k vrnitvi. Ko je sv. Oče končal svoj govor, je zaželel slišati še eno slovansko pesem. Ko so mu jo zapeli, se je poslovil od navzočih s pozdravom v poljskem jeziku: »Hvaljen Jezus!« Proti iramasonom. V Franciji se vršijo številne demonstracije proti fra-masonom in njihovemu škodljivemu vplivu na javno življenje. V mestu Me-tzu je govoril vodja francoske Katoliške akcije grof Castelnau ter ostro obsodil framasonsko delovanje. Na zborovanju v mestu Rouenu so govorniki poudarjali, da se vrši brezbožniška agitacija vzporedno s framasonsko agitacijo. V svetovni vojni je dalo 1464 redovnikov in 226 redovnic svoje življenje za francosko domovino. In vendar jim Francija za to še ni izkazala hvaležnosti, ker redovništvo na Francoskem nima tistih pravic, ki mu gredo. Da jih ne dobi, je glavna krivda pri framasonstvu, ki nesramno agitira in strupeno hujska proti katoliškemu re-dovništvu. Na Portugiškem pa je država sama začela akcijo proti framasonstvu. Izdala je poseben zakon zoper to tajno družbo in njono razdiralno delovanje. Ta zakon med—drugim določa, da ne smtii biti . nfthe.n državni uradnik, profesor, učitelj in sploh noben državni nameščenec član frama-sonske lože. Vsak mora s prisego potrditi, da ni član te organizacije ter tu- di nikdar ne bo postal. Posnemanja vredno tudi v naši državi, kateri fra-masonstvo s svojim široko-razprede-nim delovanjem stokrat bolj škoduje, kakor pa tiste organizacije, zoper katere se bori državna oblast. Osebne vesti. Duhovniške vesti. Župnijo Artiče pri Brežicah je dobil g. Jožef Šketa, dose-daj kaplan pri Veliki Nedelji. — Pro-vizor v Artičali g. Franc Modrinjak je prišel nazaj v Pišece za kaplana. Župnija Galicija pri Celju je podeljena g. Mihaelu Čarf, župniku pri Sv. Joštu. Nesreče. Mraz, ki je nastopil v noči od 1. na 2. mejnik, ni hudo udaril samo naše finvenskfe kraje, ampak celo državo. Celih 60 let llf bila, Slovenija tako hudo prizadeta od spomladanske JM^GliS, nego tokrat. Nepregledno ogromna škoda se ne da sedaj še niti približno oceniti. Ogromna škoda vsled mraza. Iz lju-tomersko-ormoških goric nam pišejo, da je mraz v noči od 1. na 2. maj povzročil ogromno škodo v vinogradih in sadonosnikih. V vinogradih so največ trpele sledeče sorte trt: šipon, žlahtni-na in portugalka. Sadonosniki pa, ki so bili dne 1. maja v najlepšem belem in rdečem cvetju, so postali dne 2. maja, ko je posijalo solnce, rjavi. Pričakovati je bilo bogate sadne letine, a bo sedaj vsled poškodbe po mrazu več ko za polovico manjša. Požarna nevarnost za prijazno cerkvico. V zvonik prijazne cerkvice Svet. Vrbana nad Mariborom je treščila strela med snežno nevihto dne 1. maja ob pol- enih popoldne. Radi pokvarjenega strelovoda ni zdrsnila po žici v zemljo, ampak po jabolku prav v konico zvonika. Šele pa radijski anteni, katero ima napeljano sosedni krčmar, je dosegla strela zemljo. Udar strele je užgal vrh stolpa pod pločevinasto streho in se je začelo nevarno kaditi ter je oznanjal dim resno požarno nevarnost. Gašenja so se lotili z velikim trudom in požrtvovalnost j- kamniški in mariborski gasilci. Gasilno delo je bilo silno težavno, ker je zvonik proti zgornjemu koncu čisto ozek. Gasilci so delali 24 ur in so morali odstraniti s stolpa jabolko ter križ, sicer bi se bila zrušila v notrajnost. Šele dne 2. maja krog poldne je bila odstranjena požarna nevarnost. Smrtno povožen od avtomobila. Na Križnem vrhu nad Poljčanami se je zgodila v noči pred 1. majem nesreča, ki je zahtevala življenje 481etnega pomožnega progovnega čuvaja Jurija Martinšeka. Omenjeni se je vračal iz Slovenske Bistrice proti domu in se je ustavil na Križnem vrhu, kjer so postavljali mlaj. Martinšek je fantom pomagal do noči. Po 20. uri je odšel in rekel, da gre proti domu. Na povratku mu je pribrzel nasproti osebni in ne- znan avto, ki ga je smrtno povozil. Martinšeka so našli na cesti razmesarjenega, ker ga je avtomobil vlekel seboj po cesti. Brezvestni avtomobilist je pustil smrtno povoženega in zginil. Posestnica pogorela. V Lobnici pri Rušah je uničil požar posestnici Ivanki Jamnikar hišo in gospodarsko poslopje. Škoda 30.000 Din. Dva požara na Dravskem polju. V Spodnjih Pleterjih pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je uničil v noči ogenj vsa gospodarska poslopja s pridelki in orodjem posestniku Jožefu Planinše-ku. V Leskovcu pri Pragerskem sta pogorela stanovanjska hiša in viniča-rija posestniku Karlu Soršaku. Škoda znaša 30.000 Din. Gospodarsko poslopje je pogorelo v Cirkovcah pri Pragerskem posestniku Maisvžu Napastu. Zgorela je tudi živinska krma, člroj Čiščenje žita^ter razno orodje. Škoda znaša 20.00U Gasilci so preprečili razmah požara. Smrtna nesreča v božjastnem napadu. V Celju je smrtno ponesrečil 501ct-ni božjastni Robert Strašek, ki je stanoval pri svojih starših. V božjastnem napadau je padel po stopnicah, da si je prebil lobanjo in podlegel poškodbi. Gospodarsko poslopje je pogorelo po nesreči na Prekorju pri Celju pri posestniku p. d. pri Kmetu. Smrtna nesreča otroka. V Ljubljani v Stanicevi ulici je utonil v kadi vode na domačem vrtu 18mesečni Lojzek, sinko krojaškega mojstra in hišnega posestnika Al. Horvatiča. Posestnica pogorela. Na Primsko-vem pri Kranju je pogorela v noči domačija posestnice Neže Stare, po domače pri Gofarju. Ogenj je izbruhnil o polnoči v šupi. Požar je uničil šupo, ostrešje na hlevu ter hiši, drvarnico in precej orodja. Posestnico so vzbudili sosedje ob izbruhu požara iz spanja. Omenjeni požar je na Primskovem v kratkem času že drugi. Smrtna nesreča pri plezanju. Pri plezanju na Turne pri Šmarni gori na Kranjskem je dne 5. maja strmoglavil z vrha 191etni knjigoveški vajenec Mirko Dovič iz Male vasi pri Ježici. Smrt-nonevarno ponesrečenega so koj prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer jc podlegel poškodbi. Huda avtomobilska nesreča francoskega ministrskega predsednika Flan-dina. Francoski ministrski predsednik Flandin se je peljal dne 4. maja v avtomobilu s svojo ženo ter hčerko. Na potu iz Pariza v Domcy sur Cure, 170 km južno od Pariza, je zadel njegov avtomobil v avto lionskega poslanca in ministra Ilerriota. Sunek je pognal Flandina iz vozila, udaril je z glavo ob obcestni kamen ter si zlomil desno roko. Na srečo ^i ni prebil lobanje. Smrtno nevarno je poškodovana njegova hčerka, žena Ij lahko. Ilerriotov avto K . 1 ? SNEZN0BE10 PERHO DA jo vrglo sčeme, da se je prevrnil, vendar ni bil poškodovan nihče. Nepoškodovana sta ostala oba šoferja, katera so zaprli. lažne novice. Zvon s kljukastimi križi. Na prvi mah bi kdo mislil, da je bil izdelan v Nemčiji, kjer vlada kljukasti križ kot znak nemškega narodnega socializma, teir da je bil namenjen za kakšno kapelo nemške poganske vere. Tako domnevanje je povse napačno. Zvon je bil izdelan v zvonolivarni g. Biihla, ki je prej bila v Mariboru, zdaj pa je v Racah. Naročili so ga ptujski Nemci za protestantovsko cerkev v Ptuju. Na zvonu je napis, kajpada v nemškem jeziku: »Pridi k nam tvoje kraljestvo!« Okoli tega napis? pa so sami kljukasti križi nemškega narodnega socializma. S tem so gospodje Nemci, ki živijo v naši državi, javno izpovedali, ikakšno kraljestvo si tako srčno želijo, da to željo celo obesijo na cerkveni zvon. Nov vosni red. S 15. majem bo stopil na železnicah v veljavo poletni vozni red. Kakih posebnih sprememb ni, a vendar jih je precej. Odkrit rimski grob pri Ptuju. Njivo za ptujsko bolnico so orali in so naleteli na kamenit grob, o katerem trdijo starinoslovski strokovnjaki, da je star 1500 let. V grobu je bil sarkofag ali krsta z okostjem, od katerega so še dobro ohranjeni zobi. Zunaj krste je bilo okostje konja, iz česar sklepajo, da gre za bolj imenitnega rimskega državljana. V grobu je bil tudi lonček in v njem dva bakrena novca Konstantina Velikega. Najdbo so oddali v ptujski muzej. Fotografska Kodak kamera stane samo Din 75.—. Vendar je prišel čas, da si lahko vsak nabavi fotografski aparat. Tudi vi si morete sedaj privoščiti to veselje, ki ga uživajo oni, ki so že dosedaj fotografirali. Kodak Baby-Brownie je tako preprosta v ravnanju, da more celo dete z njim napravljati dobre posnetke. Zahtevajte pri najbližjem foto-trgov-cu ,da vam pokaže Kodak Baby Brownie kamero. Velikost slike je zelo lepa in sicer v izmeri 4X6.5 cm. Uporabljajte vedno le Kodak ali Pathe filme, s katerimi boste dosegli dobre posnetke. Važna in vesela novica za za vse je izvedeno znižanje cen fotofilmskega materijala. Moda pisanih večbarvnih tkanin je mnogim ženam povzročila skrbi, kako bi prale take tkanine! Najboljši odgovor: s Schichtovim Radionom natančno po navodilu na drugi strani zavitka, pa bo vsaka tkanina lepa in čista kakor «ova. Sanatorij v Mariboru, Gosposka nlica 49, telefon 23—58. Najmodernejše urejen za operacije. Najnovejši zdravilni aparati. Vodja .specialist za kirurgijo dr. Černič. Prosta izbira zdravnikov. 10 Gospa dr. med. Klara Kukovec zopet redno ordinira od 9. do l1 in od 11. do 16. ure, Krekoma. :ica 18. Lepi ostanki močnega blaga najcenejše v Grajski starinarni — Trg Svobode t. 496 Obžalovanja vredni sSučaji. Ustrelil se je ob cesti med Hočami in Slivnico 241etni krojaški pomočnik Br. Lovrik iz Maribora. Vlom v traiiko. V Mariboru je bilo Vlomljeno v trafiko Barbare Eigner na voglu Gosposvetske in Vrtne ulice. Vlomilec je odnesel tobačnih izdelkov za 7000 Din. Stol sedmorice v Zagrebu potrdil smrtno obsodbo. V Gradiški pri Sveti Kungoti pri Mariboru je bil umorjen ter izropan krošnjar Stanko Hacin. Kot morilca s^ prijeli in obsodili dne 15. marca t. 1. v Mariboru na vešala Viktorja Juh iita. Morilčev zagovornik se je pritožil proti obsodbi, a zagrebški stol sedmorice je pritožbo zavrnil ter potrdil prvotno obsodbo mariborskega okrožnega sodišča. Odločilno besedo ima sedaj pravosodno ministrstvo v Belgradu, ki bo predložilo na smrt obsojenega v pomilostitev na najvišje mesto, ali pa ^o izvršena smrtna kazen. Neznanega mutastega berača je napadel in mu oropal 21 Din v novcih po 25 par na poti proti Glažuti na Smol-niku pri Rušah 321etni Franc Babič, že radi tatvine in pretepov predkazno-vani kovač. Vlomilska tolpa pod ključem. Orožniki s Ptujske gore so izročili v zapore Okrajnega Sodišča v Ptuju šest oseb, ki so osumljene, da so izvršile po Halozah in po okolici Ptuja 32 vlomov ter tatvin. Podlegel pogodbi. V vinogradih pri Sv. Petru pri Mariboru je bilo v zadnjem času mnop dela. Med vinograd-nimi delavci je bil tudi viničarski sin Ivan Gamzer. Po delu se je podal domov v Celestriio. Na potu je srečal 21-letnega viničarskega sina Srečk i Boh-la, s katerim si nista bila prijatelja. Pri srečanju s'a se zopet sprla. Gamzer je udaril Bohla z motiko po glavi in mu prebil lebanjo. Udarjeni je podlegel kljub operaciji v mariborski bolnici poškodbi. Ivan Gamzer se izgovarja s silob.-nom. Umor priljulijenega gozdarja. Na Planici \ Mižini Gutenbergove koče p-i LuČah • Sav.hjski delini je ustrelil neznanec (najbrž lovski tat) g: Emila Krištofa, kletnega gozdarja škofijskih posestev. Krištof se je odpravil v soboto 4. maja na petelir.e in se je hotel v nedeljo vrniti do službbožje v Luče, a ga ni bilo, ker ga je doletela zavratna smrt maščevalne roke. Obče priljubljeni gozdar zapušča ženo in 2 otroka. Priznanje v preiskovalnem zaporn. Pri Sv. Jakobu îa Kalobju v okolici Sv. Jurija ob 'žni žel. je bila dne 18. februarja t. 1. umorjena stara prevžit-karica Elizabeta Repec. Pod sumom zločina sta bila aretirana sin umorjene Adam in rjegova že îa Frančiška. Ivan Polenik, ki je prišel kratko pred umorom k hiši ra delo, je po zločinu pobegnil in so "-a prijeli dne 16. narra v Josipdolu ¿vi Ril niči na Pohorju in ga oddali v preiskovalne zapore celjskega, okrožnega sodišča. Polenik je priznal dne 3. maja, da je on morilec stare Elizabete, sta ga nagovorila k tsmu zakonca Repec Adam ter njegova žena. ObljuMla sta mu v hiši dosmrtno prehrano ter stanovanje. Med staro Elizabeto in mladima so bili na dnevnem redu prepi- in tožbe radi pre-vžitka. Morilec Polenik je bil radi različnih tatvin že štirikrat predkazno« van. Orožnik ustreljen. Orožniški podna-rednik I. Kozjek je bil svoj čas usluž-ben pri Zgornji Sv. Kungoti nad Mariborom, odkoder je bil prestavljen v Kozje. Zadnje di-i so preganjali orožniki tolovajsko bando po spodnjih krajih in za to priliko se je preoblekel Iv. Kozjek v civilno obleko. Po nesreči je bil Kozjek v noči ustreljen v trebuh in je podlegel poškodbi. Slučaj je tem ža-lostnejši, ker je jila k njemu za stalno namenjena njegova mlada žena, a je žalibog prišla na pogreb. Neverjetno zverinski zločin mladoletnega fantina. Pri Litiji je Windisch-gratzov grad Bogensperk, nekoč last slavnega zgodovinopisca Valvazorja. Na omenjenem gradu je kuharica ter oskrbnica 691etna Marija Tomažin. Tomažinova je postala skoro smrtna žrtev mladoletnega neverjetno podivjanega zločina. Ko so staro oskrbnico spogrešili na gradu, so takoj zasumili, da se ni zgodilo z njo nič kaj dobrega. V kuhinji, kjer je starka bivala običajno, so našli juho in pečenko, katero je imela pripravljeno zase. Iz kuhinje se je poznala krvava sled v predsobo, nato navzdol po stopnicah v klet, iz prve kleti v drugo in še celo v tretjo. Iz tretje kleti je bilo čuti slabotno vzdihovanje. In tamkaj so našli staro revo grozno ranjeno ir. še komaj malo živo. Napad je bil izvršen v kuhinji, odkoder je zavlekel surovina žrtev v kletno skrivališče in je celo skušal zažgati klet in grad, kar mu pa ni uspelo. Krvave sledove v .uhinji je hotel zloba zabrisati in je tudi zadnja vrata v tretjo klet, zabil. Hudo ranjeno in z britvijo razmesarjeno po glavi so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je tudi izpovedala, da jo je obdelal po glavi z britvijo in polenom neki ISletni fantin, ki je bil kot sel ziposlen na Bogenšperku, a so ga odpustili. Od To~iažinove je nekoč zahteval, naj mu posodi knezovo obleko za maškerado, kar mu pa dobra starka ni dala, in je bil celo radi tega odpuščen. lisani zločin je zagrešil hudobnež iz maščevanja. V spopadu zaklan. V Podmilju v okolici Litije sta si skočila v lase v Petričevi hiši 2G!etni posestnikov sin Angleški kraljevski par je otijiajal dne £., maja viauu^a. Albert Sedevčič iz Preske in 281etni posestniški sin Janez Vodenik iz Pod-polšnika. Nekaj časa sta se obdelovala s pestmi, nato sta pa segla po nože. Vodenik je prerezal Sedevčiču glavno žilo na vratu. Ko je hotel tudi Sedevčič zamahniti z nožem, je omahnil ter izkrvavel. Otroci zanetili požar. V Stobu pri Domžalah so zanetili otroci dne 2. maja popoldne ogenj, ki je uničil 30 m dolgo in 1 m široko gospodarsko poslopje posestnika Avguština Habjana. Zgorel je tudi hlev. Živino so rešili. Škoda znaša 50.000 Din. Pri Habjano-vih je nastal pred 40 leti ogenj, katerega so bili zanetili otroci in so bila uničena razna poslopja 13 gospodarjem. Tokrat so tudi bili Habjanovi otroci sami doma. Mimo je prišla petletna Nežika, hčerka Valenta Habjana, ki je poslal otroka po vžigalice. Dekletce je posodilo sosedovim otrokom vžigalice, ki so zanetili steljo in nato je prišlo do usodepolne požarne nesreče. Vlomilske posle vrši po Dolenjskem iz zaporov v Novem mestu pobegli kaznjenec Jožef Urbančič iz Mrtvic. V Avstriji obsojen na smrt. Dne 2. maja je obsodila avstrijska porota v Leobnu na smrt na vešalih 561etnega vpokojenega premikača avstrijskih zveznih železnic Franca Štrucelj, rodom iz Ptuja. Omenjeni je umoril lani dne 31. oktobra svojo ženo in se delal ^lažnega, a so ga zdravniki prepoznali i zdravega in za zločin odgovornega. * Slovenca Krasna. Turnišče. Na Belo nedeljo dne 28. aprila sta stopila pred oltar in si prisegla večno zvestobo Tevčak Štefan in Tornar Ana, oba iz Tur-nišča. Poroka se je vrš la popoldne ob treh po večernicah. Kot priči sta bila gg. Horvat Franjo, abs. ing., in Miholič Štefan. Mlademu paru iskreno čestitamo in jima želimo obilno božjega blagoslova! Poročal je vi g. dekan Ivan Jerič. — Dne 29. aprila zjutraj se je dogodil obžalovanja vreden dogodek. K. iz T. je b 1 na gostiji in vseskozi dobre volje. Seveda, viao mu je zlezlo v možgane, in ko se je zjutraj vrnil z gostije domov, je začel jezno veh-tačiti po hiši. I ugrabil je za niž, ga celo še nabrusil in ogroževal z njim ženo, otroka in dedeka. Kaj vse vino stori! — Herbaj Pavel, ki služi pri Balažekovih že dokaj let, je šel orat s konji' v Polano. Ko je prišel ven iz Ne-delice in šel z vozom preko jarka, je padel pod konja z voza. Konji se niso ustavili in ga celo nekaj časa tekli s seboj. Herbaj je dobil zelo težke notranje poškodbe in več odprtih ran, tako da je moral priti zdravnik in jnu rane zašil. Želimo Pavlu skorajšnjega okrevanja! — Dnr 29. aprila se je vršil pri n živinski in kramarski sejem. Prig^ine je bilo dokaj živine in tudi kramarjev in lončarjev je bilo veliko število, toda do kakih večjih kupčij ni prišlo. — Dne 30. aprila zvečer so se pojavili rjavi hrošči v tako v°likem štev lu, da človek skoro ni mogel iti po cesti. Brenčali so tako močno, kakor bi letel zrako-1 /. Leteli so s p Ija nc drevesa in jih skoro vsa zasedli. Rjavi hrošči so vel ka nadloga za mlado hrastovo listje in jih ljudje pobijajo, kakor jih vedo in morejo. Sicer pa pravijo starejši ljudje, dp bo lef 9 žito Izredno >bro udilo. Ko bi lel — Preselil se je med nebeške krilatce Puckov otrok. Žalostnim staršem naše sožalje! — Odšel je v Francijo na sezonsko delo dne 30. aprila g. Miholič Štefan. Želimo mu v daljni Franciji obilo božjega blagoslova in ljubega zdravja! — Dne 30. aprila zvečer je postalo iz-edno hladno. Zrak je bil mrzel in ohlajen radi deževja in mrzlega vetra. Zato je bila posledica te ohladitve slana dne 1., 2. dn 3. maja. Posebno huda slana je padla dne 2. maja zjutraj in napravila veliko škodo po vrtovih in po vinskih trtah. Nekateri so celo kurili ognje pod brajdami, toda Bog ve, če bo to kaj pomagalo. Sezonski delavci. Mudil sem se dne 30. aprila v Soboti. Bilo je ««redno dosti ljudi po ulicah in povprašal sem enega, kaj to vendar pomeni. »Francozi so«, ml je dejal. »Danes gredo v Francijo.« Milo se mi je storilo, toda ojunačil sem se in stopil na kolodvor. Tam je bilo veliko število, okrog 200 mož, fantov, i.v.na in deklet. Nhče ni bil vesel. Vsi so hodili žalostnih obrazov. Govorili so malo. Dobil sem znanca in mu zastavil sledeče vpra- šanje: »Kako se počutiš sedaj, ko odhajaš?« Pogledal me je žalostno-veselo in mi odgovoril: »Kaj pa hočemo? Moramo iti, če hočemo živeti.« Tedaj sem se obrnil in opazil sem mlado ženo, kd je jokala. Nisem mogel več strpeti. Poslovil sem se od znanca in naglo odšel s kolodvora. »118 jih gre danes«, sem pomislil, »in še mnogi in mnogi bodo šli v tujino in tam z delom zgubljali svoje mlade moči in tudi premnogi svoje zdravje. Daj Bog, da bi bil enkrat tisti čas, da bi jih lahko zaposlila domovina.« Upajmo, da se bode končno rešilo tudi vprašanje našega sezonskega delavstva in tudi ono zašč tilo, kar bi bilo zelo prav. Le najpotrebnejšim naj se daje možnost odhoda, potem bomo vsi zadovoljni . . . Živela abstinenca I Na^pij se iz studenca, živela abstinenca! Osi.m svetovno znanih Windsor-belcev, ki bJ vlekli dne 6. maja angleško kraljevo kočijo ob proslavi 25letnice vladanja angleškega kralja in kraljice. Dvestoletnica cerlive ®i> državni meji. Letos se obhaja 2001etnica, iko je bila velika cerkev pri Sv. Janezu Nepomu-čanu na Suhem vrhu pri Marenbergu pozidana in posvečena; božja pot se je začela prej, iko je leta 1729 premožni kmet Marko Gerold postavil na svojem posestvu na vrhu hriba kapelo za sto ljudi. Če se govori o Sv. Janezu, je treba misliti na tri kraje istega imena v tem okolišu: Sv. Janez pri Marenbergu, Št. Janž na Janževem ali Janžev-skem vrhu pri Ribnici, Št. Janž nad Dravčami pri Vuzenici. Slednji cerkvi imata za patrona sv. Janeza Krstnika. Uradno so ti kraji označeni: Sv. Janez I., II., III. Prvo mesto zavzema Sv. Janez I., in to je sv. Janeza Nepomu-čana največja cerkev v Sloveniji, ki stoji na lepem in prijaznem hribčeku ob pobočju gore Radelj, kamor je od trga Marenberg vzhodno po lepi poti uro hoda. Letos dne 4. maja je minilo 200 let, ko je bila cerkev posvečena. Ta dan je leta 1735 prišel iz Št. Andraža v Labudski dolini na Koroškem, kjer je bil takrat sedež lavantinske škofije, škof Jožef I. Ožbalt grof plem. Attems in se je mudil tu dva dni: prvi da/ je bilo posvečenje cerkve, drugi dan birma istotam. Birmancev je bilo 2777. Isto leto je prišlo okoli 20.000 romarjev skozi celo leto. Prostor, na katerem stoji cerkev, ni primeren in se je čuditi ljudem, ki pri vsej svoji navdušenosti niso izbrali lepšega mesta za tak veličastni tempelj. Da se je cerkev postavila, za to je imel največ zaslug marenberški samostan in je priorka (prednica) grofica Grotta darovala za veliki oltar lepo doprsno oljnato sliko sv. Janeza Nepomučana, pred katero podobo so se godili čudeži. Ta podoba visi sedaj na steni pred vhodom v zakristijo. Štajerski deželni konservato-rij jv, pred svetovno vojno stavil kot pogoj velike denarne podpore za prenovitev cerkve (20.000 K, kar bi bilo Tudi mamina svilena bluza - Le zelo redkokdaj obleče mama svojo svileno bluzo. Ta bluza je namreč zelo občutljiva, pa jo je treba varovati. To se vidi iz tega, kako previdno jo mama pere. Ona pere zdaj bluzo — kakor tudi ostalo perilo s Schichtovim Radio-nom. Bluzo nekolikokrat pretiska v mrzli raztopini Schichtovega Radio-na in že je zopet lepa in čista kakor prvi dan. * Kar je dobro za občutljivo svilo, velja seveda še v večji meri tudi za vse drugo perilo v gospodinjstvu in družini. RJ. 6 -35 danes nad 20C.000 Din), da se mora po-loba postaviti nazaj v veliki oltar. Ko e leta 1756 cerkev pogorea, so naro-ili v Celovca štiri krasne zvonove, ki o jih pripeljali po Dravi; največji je imel premer 1 m 94 cm, in je bilo to zvonilo izmed najtežjih od Dravograda d^ Maribora. Zvonikova streha ni prl^ merna. Cerkev je zidana v baročnem slogu, je svetla, akustična (glas se do-Y "o sliši), ima dolgost 40 m, tri ladje in dragoceno opravo, ki je večinoma darovana. Posebno lep je veliki oltar, posnetek marmorja, ki ga je leta 1901 Pekel v New Straits-ville. Pri New Straitsville v severoameriški državi Ohio razsaja podzemeljski ogenj že 50 let. Ogenj so zanetili stavkajoči rudarji, kateri so bili razljuteni radi prikrajševanja mezd. Po cenitvi strokovnjakov je uničil ta ogenj doslej premoga za 2 milijardi Din. — Nobeden ne more prerokovati, kedaj da bo ogenj prenehal. V tem slučaju ne gre samo za uničevanje pod zemljo. Ogenj uničuje dele okolice zgoraj omenjenega mesta. Življenje v mestu samem je postalo neznosno. Kakor že omenjeno, so zanetili požar leta 1884 etavkujoči rudarji na ta način, 18 Januš Goleč: Propast in dvig. Ljudska povest. Dva orožnika sta stopila v hišo, kjer sta zadela na do joka presenečeno Veroniko ter sta ji napovedala brez nadaljnjih pojasnil aretacijo. Pozvala sta jo, naj jima sledi v klet. Nad deset žandarjev je pričelo hišno preiskavo in predvsem so povpraševali: »Kje je Grga Pasarič?« Vsa pojasnila, da bi se bil odpeljal oni večer proti Zagrebu in da se ni več vrnil, so bila ničeva. Nad dve uri so ga iskali po celem imanju. Seveda zaman, ker ga pa sploh ni bilo v Stenjevcu. Med natančno hišno preiskavo ter stikanjem za gospodarjem je bila posebna skupina žandarmerije zaposlena v kleti, kamor sta morala tudi Šuškovič in Veronika. Hlapce ter razne težake so natirali h krampom, motikam in sekiram. Vklenjeni Šuškovič je kazal pot ekspediciji po prostorni kleti. Na treh od njega zaznamovanih mestih so pričeli kopati, ko so po- prej prevalili težke sode na druge gantnarje, ali pa so jih postavili po koncu. Kopali so precej dolgo sesedlo ter steptano zemljo. Kar naenkrat sta odskočila kopača iz ene jame ter se prijela za nos. Po kleti se je razlezel neznosen smrad po gnilobi. Vse je vrelo ven pri durih, nikdo ni mogel prenesti v kleti vsled smradu ter strahu, na kaj za Boga milega so zadeli. Žandarji niso mogli prisiliti nobenega Stenjev-čana, da bi bil nadaljeval izkapanje. Prignali so slednjič od nekod pokopiča, ki je izkopal dva okostnjaka, tretjega ter na pol razpadlega trupla tudi on ni mogel radi smradu. Žandarji, kateri so se bili razkropili po čelu, so pritirali v verigah pred Pasaričev dom mnogo moških ter par žensk. Žandarji so opravili na pol svoj posel. Bila je že na mestu tudi sodna komisija. Radovednežev ise je bilo naklatilo v Stenjevec od vseh strani, da -»o jih komaj odganjali orožniki ter skrbeli za red. Mize 5 o pripravili za sodnike ter zapisnikarje. Pred pričetkoin prvega poročila o dejanskem stanu je oznanil preiskovalni sodnik z mogočno besedo, da so pr: 'reli ra dan strašni zločini. Tega in tega dne se je oglasil pri prenovil g. Ivan Cesar, akademični kipar v Mozirju, Nekdaj so se na tem hribu zgrinjali številni romarji, Slovenci iz Dravske doline in Nemci z onstran Radelja; posebno se je to godilo ob godu v cvetočem in milem mesecu maju, pa tudi sicer večkrat v letu. Cerkev je imela svoj denar in svoja posestva, med drugim vinograd v Ivoša-kih pri Mariboru, danes last g. Scher-bauma. Cesta, ki vodi od velike ceste do cerkve, je bila do konca svetovne vojne lepa, ker so jo vsako leto nekaj popravljali in so po njej vozili kmetje le z lahkimi vozovi; dan&a-=pa so jo lesni trgovci, ki vozijo les ž Radelja s težkimi vozovi poleti in pozimi, v lepem in slabem vremenu, zelo pokvarili, ne popravlja je pa takorekoč nihče. Je tudi to znamenje časa. V zadnjem času se je nekaj storilo glede prenovitve cerkve, ker so se v Ljubljani začeli zanimati za to obmejno zgodovinsko cerkev. Natančnejši, popis s slikami se bo objavil v delu »Dravska dolina«. sod I.repila v težavah in trpljenju. Na mnogih krajih je tako, da katoliškemu fantu pc več mesecev ni možno biti pri službi božji, er ni c erkve in 112 katoliškega duhovnika. Naj torej n >ben fant ne pusti doma rožnega venca in molitvenika, ki naj sta mu povsod verna spremljevalca. Ne plašite se morebitnih nasmeškov malopridnih tovarišev, ampak jim pokažite, da se slovenski fant tudi med tujci, svoje vere ne sramuje! Ne dajte nase v tem oziru vplivati od drugih, ampak vi vplivajte s krščanskim življenjem na druge. Imejte vedno pred očmi to, da nosite odgovornost napram Bogu tudi v tujini! Žal, da so dostikrat drugoverci bolj ponosni na svojo vero, kakor pa mi katoličani. Gojite tudi krasno slovensko pesem, katero tako radi vsi občudujejo. Če je mogoče, si ustvarite slovensko pevsko skupino. Opustite pa vsako nespodobno petje. Ravno lepa slovenska pesem bo vas največkrat lahko v duliu dvigala v lepo domačo vas. Imejte tudi redno pisemsko zvezo z domom. Tega bodo veseli vaši domači posebno pa še vi sami. Dragi fantje! Vedite, da bo vsak imel na vojaško službo najlepše spomine in sicer takrat, če bo znal sam pravilno veslati svoj čolnič življenja skozi va-lovje v tujini. Kraljica majnika naj vas «orejnlja na vseh vaših potili! Fant, ki luži kot VCjak. Slovenski fant-rekrut! Poslavljaš od svojih dragih. Kralj in domovina to kličeta, da odslužiš kaderski rok. Dobro se pripravi na odhod. Zaveden krščanski fant si, s seboj vzemi molitve-nik in rožni venec. Pred odhodom si gotovo opravil dobro spoved. Med svetom za to ni povsod dovolj priložnosti. Nikakor pa ne pijančuj zadnje dni! Verjemi, da to ni olajšava, da bi lažje odšel. Le škodo boš imel od pijančevanja. Svetujem ti torej, tovariš: odhajaj s čistim srcem, mirno vestjo in mislijo IMIŠTVENSi , ki gredo h so Fant iz Slovenskih goric, Oj hišica očetova, Bog živi te! Zdaj se ločiti morava ... Ta pesem se uresničuje na tistih fantih, ki zapuščajo svoje domove, ker jih kliče domovina, da v vojaški obleki zadostijo svoji dolžnosti R£pi'am naši skupni domovini. Vsak fant je vešči tega, Vseeno pa je težko slovo od doma, staršev, prijsU-ljev in znancev. Dragi fantje! Ponosni bodite, tla ste sposobni služiti kot vojaki. Koliko je takih, ki bi radi bili na vašem mestu, pa jim kakšna bolezen ali pohabljenost tega ne dopušča. Za vaš odhod nekaj prijateljskih nasvetov. Ob taki priliki se mnogo naših fantov preveč prepušča vplivu alkohola. Kako žalostno je gledati fante, ki se prav surovo obnašajo in kričijo. Mnogi mislijo, da se s tem pred svetom strašno postavijo, pa se ne zavedajo, kako se pred ljudmi .smešijo, svojim domačim pa delajo žalost in sramoto. Posebej še vam polagam na srce, da se ogibljete takih grdih razvad zlasti še takrat, ko se boste peljali kam na jug naše države. Zavedajte se, fantje, da po vsakem posamezniku tujci ocenjujejo ves naš narod. Zato proč z ostudnim obnašanjem med potjo, saj ste sinovi vernih slovenskih mater, katere bi gotovo bridko jokale, ko bi videle, kako se njih sinovi obnašajo ob takih prilikah. Ne rečem, da so vsi naši fantje taki. Mnogo jih je, ki so ponos našega naroda ter delajo čast svojemu rodu. Žal pa je dosti tudi takih, ki delajo nečast sebi in drugim. Ko pridete v kasarno, si poiščite odkritosrčnega prijatelja, s katerim bosta prenašala v~e težave, ki jih prinaša življenje. Toda bodite previdni pri izbiri prijateljstva, ker mnogo jih je SSPio. na videz dobrih, gledajo pa le na lastne koristi. Tu bO?ie prišli skupaj s fanti več narodnosti; bodite z vsemi prijazni in pokažite vsem, da je slovenski fant veren, pošten, poslušen in značajen. Varujte se posebno onih grdih tujih psovk in kletvi:, katerih se žal naši fantje tako radi navzamejo. Ko greste od doma, napravite trden sklep, da se tudi 1 očete vrni' i kot pošteni fantje, katerih ni pokvarila tujina. V to svrlic naj se vsak varuje slabe tovarišije, katera mnogokrat fanta telesno in duševno upropasti. Ostanite vcuio verni! Ne pozabite Boga in molitve! V molitvi boste vedno našli 0110 moč, katera bo vas pov- zagrebškem državnem pravdniku Josip Šuškovič, oskrbnik pri Pasariču. Dal je ra zapisnik izpoved, po kateri bi naj bila zakopana v Pasaričevi kleti tri moška trupla. Pred leti so izginili eden za drugim trije bogati trgovci z vinom. Odkop od Šuškoviča označenih mest je dokazal, da gre istinito za izginule. Roka pravice je na Šuškovičevo ovadbo zagrabila vse označene ter glavne krivce, izvzemši Pasariča, ki je bil dolga leta vodja obširne tolovajske bande. Gre še za mnogo doslej nepojasnjenih umorov, ropov in tatvin, do katerih je predan z ovadi 3 Šuškoviča ključ. Po tem kratkem pojasnilu, katero je bilo namenjeno pomirjenju, so začeli narekovati opis, kaj je našla komisija in kdo mora v spremstvu orožnikov v zagrebške preiskovalne zapore. Glede Veronike se je p-cpričala že komisija, da |e ne zadene nobena krivda, a vendar mora v Zagreb, da bo zadoščeno zakonskim predpisom. En del orožnikov je odgnal zvezane proti Zagrebu. Veroniko so naložili v kočijo sodnikov in jo odpeljali prikrito radovednežem. Precejšen oddelek žandarjev je nadaljeval po prebiti noči v Stenjevcu pot na vozu proti Kraljevcu, kjer so napovedali aretacijo po pojasnitvi položaja staremu Katiču. Iz Kraljevca je bilo obveščeno štajersko orož-ništvo, naj spremi na ta in ta kraj hrvaške tovariše. Gre za razkritje umora, ki je bil zagrešen pred leti na Bizeljskem, Pri kraljevički ekspediciji je bil tudi Šuškovič, katerega je prebadal stari Katič z očmi do vrhunca prikipele jeze in sovraštva. Trpelo je precej časa, predno so se združili hrvaški ter štajerski orožniki in nadaljevali pot peš iz Kraljevca preko Sotle na Bizeljsko. Na štajerski strani so zavili v grabo ob potoku Dramlja in so se ustavili pred zapuščenim mlinom rajne Domitrovičeve Katre, v katerem je še vedno prebivala stara dekla Lenka s svojo sestro. Vodo so čisto izpustili iz preperelega jeza. Na dnu jeza med jelševimi in vrbovimi koreninami sta bili zamotani na pol razpadli dolgi vreči. Pod zgornjo je bila še ena in pritrjena s trhlimi motvozi za zgornjo. S koli so hoteli izmotati najdbo izza korenin, a ni šlo. Moralo je nekaj moških v blato jeza, kjer so se lotili z rokami dviganja vreč, Koj po prvih prijemih da so užgali po rovih vozičke, na katerih je bilo v posodah olje. Tekom 2i ur se je polastil ogenj vseh rovov. Vsi dosedanji poskusi, da bi ogenj zadušili, so bili popolnoma zaman. Največji podvodni pre* dor. Merseyeki predor, ki veže pod reko istega imena angleški mesti Liverpool in Birkenhead in ki meri 3.55 km v dolžino, je največji predor te vrste na svetu. Obenem najdražji! Kakšnih 2000 delavcev ga je gradilo 9 let in to v najtežavnejših okoliščinah, saj so se borili neprestano z vdori vode in blata. V celoti so morali odpraviti preko 33 mili- na srečno vrnitev. To ti bo najlepši odhod. Ko boš na svojem mestu, ne sramuj se, da si katoličan, čeprav bi se našel takšen, ki bi te zasramoval. Tudi v veri se pokaži hrabrega vojaka! Med svetom bodi oprezen, da ne zabre-deš. Pomisli, da je življenje kakor kaplja na veji, zdrav odideš, zdrav se vrni! Bog živi! Tovariš A. K. * Jarenina. Naše Katoliško prosvetno društvo je priredilo v nedeljo dne 28. aprila igro: »Gruda umira«, katera je nad vse pričakovanje gmotno in tudi moralno dobro uspela. Odkrito moramo povedati, da smo imeli precej strahu, ker nismo bili pripravljeni. Igra bi se namreč imela vršiti šele dne 19. maja, ker pa eden igralcev odide dne 9. t. m. k vojakom, smo igro vprizorili že dne 28. aprila. In dobro je šlo! Ljutomersko pevsko okrožje priredi v spomin slovanskega skladatelja P. H. Sattnerja velik koncert njegovih skladb. Prireditve se bodo vršile: v Ljutomeru v nedeljo dne 19. maja ob pol "tirih popoldne v Katoliškem domu; ta prireditev je tudi združena z dopoldanskim nastopom pri pozni službi božji, pri Vsem cen), naročnikom, ki so prosili zi potrpljenje in še niso poravnali naročnine, smo danes priložili položnice ter prosimo, da z njimi poravnajo zaostalo naročnino. »Slovenski gospodar« stane za celo leto 32 Din, za pol leta 16 Din in za četrt leta 9 Din. Uprava »Slov. gospodarja«. katerem sodeluje razun domačega še lcrižev-ski in veržejski pevski zbor; nadalje pri Sv. Juriju ob Ščavnici v nedeljo dne 26. maja ob pol štirih popoldne v Pergerjftvi dvoran1; v Križevcih v nedeljo dne 2. junija ob treh popoldne v Slomšekovi dvorani in na binkoštni pondeljek dne 10. junija v Gornji Radgoni ob pol štirih popoldne na grajskem dvorišču. Pri proslavi sodeluje 7—8 zborov z nad 200 pevci, ki nastopijo =kupno in posamič. Skupne točke, ki se bodo izvajale pod taktirko okrožnega pevovodje g. P. Potočnika iz Ljutomera, bodo tri, 11 točk pa izvajajo posame- zni včlanjeni zbori pod vodstvom svojih krajevnih pevfavodij. Program je sestavljen od najpreprostejših do umetnih skladateljevih pasmi in skladb. Celoten spored je razviden s plakatov in letakov. Ker je prireditev na Murskem polju in okolici prva te vrste, zasluži vso pozornost vseh prijateljev slovenske pesmi, kakor domačinov tako sosedov! Velika Nedelja. V nedeljo dn*e 12. maja pro« slavi gasilska četa pri Veliki Nedelji (Mihov-. ci) 401etnico svojega obstoja. Prejšnji večer bo bakljada po vasi in naslednje jutro pa budnica. Ta dan popoldan se izvrši tudi slavnostna gasilska vaja, zatem pa tombola na senčnatem vrtu g. Bezjaka v Mihovcih. Dobitkov je mnogo; med njimi spalnica, sodček vina, 2 vreči moke in mnogo drugih. Zalo so vsi od blizu in daleč prav vljudno vabljeni! Čisti dobiček je namenjen za nabavo gasilskega orodja. Poljčane. Prosvetno društvo iz IIoč bode v nedeljo dne 12. t. m. po večernicah vprizorilo v Šumerjevi dvorani štiridejanko: »Črna žena«. Igra je zares lepa, vzeta iz življenja slovenskega ljudstva, skozi vsa dejanja jo spremlja narodna pesem. Vsi od blizu in daleč ste vljudno vabljeni! Hnše. Pretekli četrtek smo ob obilni udeležbi vseh slojev, višjih in nižjih, pokopali g. Ivana Marin, posestnika na Bezeni in ključarja ruške župnijske cerkve. Vsi so ga ljubili radi njegove vesele narave in vedno vedrega duha. Kjerkoli se je prikazal, tam so ga z veseljem pozdravili in se z njim kratkočasili. Zato ni imel nobenega sovražnika. Toda silna pljučnica mu je v štirih dneh ugasnila luč življenja. Bistriški gasilci so ga na svojem okinčanem avtu peljali od doma h cerkvi in tam na pokopališče. Ob odprtem grobu »e je poslovil od njega v imenu cele župnije domači gospod župnik in ga priporočal priprošmji ruške Matere božje, kateri je sedem let vest- no, nesebično in pošteno služil kot upravnik njenega časnega imetja. Cerkveni pevski zbor mu je zapel v slovo na domu, v cerkvi in na grobu. Z Bogom, dragi in dobri prijatelj! Laznica pri Limbušu. V visoki starosti 80 let je meseca aprila t. 1. po kratki bolezni umrla visoko spoštovana in ne samo v l'm-buški fari, ampule tudi daleč naokoli dobro znana, priljubljena in čislana babica gospa Marija Rep. Blaga pokojnica je bila rojena dne 4. septembra 1854 na Laznici pri Limbušu, kjar ji je tudi smrtni angel v rojstni hiši za vedno zatisnil trudne oči. Poročila se je v magdalenski cerkvi v Mariboru v 17. letu starosti. Svoje izpite kot babica je napravila na kliniki sv. Lenarti v Gradcu z odličnim uspehom. Težavno in odgovornosti polno babi-ško službo je nato opravljala od G. julija 1877 nepretrgoma do 31. marca t. 1.. stalno bivajoča na Laznici, skiro 58 let. V tej dolgi dobi je samo v limbuški fari spravila 1500 otrok na ta svet. Ker je slovela kot vestna babica, so jo klicali tudi v sosedne fare kot v Ruše, Selnico ob Dravi, Kamnico, Studence itd. in cMo v Majvbor pri odličnih družinah ni bila nepoznana, tako da šteje število vseh otrok, katerim je pomagala na ta svet, okoli 3000. Zanimivo je, da v vsej dolgi dobi babištva ni i ela niti enega sluiaja, da bi ji katera po-rodica na tem umrla. V svojem zakonu je jonov ton vode zopet v reko in odvoz ti za 1.2 milijona ton skalovja. Predor je 15 m širok in zmaguje lahko 4150 avtomobilov na 1 uro. Druga voz la in pešci ga za sedaj -e ne uporabljajo. Zemeljska skorja se giblje. Moderna znanost ne dvomi več, da spada trditev o togi in ustaljeni zemeljski skorji med bajke. Tudi ta skorja se, kakor vse na svetu, neprestano giblje. Doč m se deli Srednje Nemčije tar Skandinavije dvigajo, se obrežni deli severne Francije, Flandrije n ITolandske pogrezajo. Ob reki Ruliri so izmerili premike zemeljske skorje, ki znašajo za tovor so si bili na jasnem, da je v spodnji vreči kamenje. Pot-gali so motvoze, ločili spodnjo vrečo od gornje, ki je bila povsem lahka in je imela na raznih krajih luknje, skozi katere je šla moška pest. Močna vreča za moko je bila še toliko cela, da se ni razletela, ko so jo dvignili m je nekaj po njej zašklopo-talo. Vrgli so jo na kopno in razrezali z noži. V precej dolgi vreči se je skrival okostnjak. Strašna najdba ni prav nič smrdela, saj so bile gole kosti in v vodi vendar truplo ne segnije tako hitro. Uganko z oglodanim okostnjakom so razjasnili radovedneži z razlago, da so ostrgali truplo do belih kosti raki in so opravili temeljito ta posel, predno jih je zalotila kuga. Zagonetni umor Domitrovičeve Katre je bil z najdbo okostnjaka pojasnjen in dokazana popolna nedolžnost prvotnega obdolženca Vinka Lapuha. Z naročenim roparskim umorom premožne starke je iztrgal Stenjevčan Vinku svojčas nevesto. Pahnil je v nesrečo nedolžnega Vinka ter prisilil v tolovajsko zakonsko zvezo cvet neomadeževane mladosti — Veroniko! V jezu najdeno okostje so zanesli ter shranili na njivi božji pri Sv. Lovrencu na Bizeliskem. Komisija je opravila poverjeno nalogo ter se razšla. % Hrvaški orožniki so odpeljali s Šuškovičem v Zagreb še Katica pod sumom, da je znal, kdo je njegov zet in kaki so bili njegovi obširni trgovski posli. » Vsakdo si lahko predstavlja, kaj je pomenilo raz» kritje toliko zločinov med tedaj poštenim podeželskim narodom ob obeh straneh Sotle. Glavno na strašni zadevi je bilo še to, da niso bile zapletene v njo kake uboge pare, katere sili pomanjkanje na grozno pot tolovajstva. Glavar roparske družbe je bil vsem dobro znani bogataš in bahač, kateremu je žarela že z zabuhlega obraza vsestranska obilnost! Par porcij zaporne samote so privoščili ljudje tudi staremu Katiču. Enoglasno je šlo od ust do ust: Naj se le ovica stari v Zagrebu, da bo nekoliko bolj ponižen in ne bo gledal izpod grmovja ošabnih oči na siromake. Občega ljudskega pomilovanja je bila deležna Veronika kot nedolžna žrtev brezsrčnega očetovega pohlepa po še večjem bogastvu. Ljudje so bili itak prepričani, da jo morajo izpustiti v najkrajšem času. imela le dva otroka, in sicer dve še živeči r oženi hčeri, od ka'eri* ena gospodinji v njeni rodni hiši. Vdova pa je bila od 1. 1918 dalje. Nepozabna rajna Marija je bila zelo blaga in globokoverna žena, zato pa ji je tudi vsedobr' Bog stal v njenem težavnem poklicu vedno na str- li, da je istega izvrševala brez vsakih neprilik, Kako zelo priljubljena je bila pokojn« gospa Rep, je pričal njen ve-livasten pogreb na limbuško pokopališče, ki se ga jb udeležila v obilnem številu ne le domača fara, ampak tudi bližnja in daljnja okolica. V prelepih bes»dah S3 je ob odprtem troLu poslovil od rajne Marije dorr>ači župnik g. Andrej Bračič, povdar.'a;oč zlasti njeno globoko vernost in "anost Bogu, in vestno ter požrtvovalno izvrševanje njenega težavnega pok'ica. Počivaj v miru, b'aga žena! Vsemogočni naj Ti obilo poplava vse, kar si dobrega storla! Jaremna. Pred - ' - j dnevi smo tukaj pokopali posestnika Franca Purgaj iz Vuk/iv-sk ga dola. Rojen p-i Sv. Jakobu v Slov. gor. se je pred 35 leti priženil v VuVov 'ti dol, kj r je vzorno gospodaril do svoie snu . llo-segel je '->rost 60 let. Skromen, trezen in miren, vseskozi >št"n in zmi-jajen katoliški mož, kakršnih je le malo na c.ve'u, je bil po-k Jni Purgaj. S jega prepričanja ni zatajil nikoli; niti najhujši v'tnr.: ga ni » ci i.ali. B'l je d( ber mož svoji žpni, do* o n :i»n že omoženi hčc kam in dober so-od vsem sosedom. Ne žalujejo za n;im ,-nino žena, hčerke in sorodr'ki, temveč v i njegovi so sedje, prijatelji in znanci, sa¡ ,¡e v a rn 1 pomagal, vsi smo ga epoštovaH in vsi ga bo-i ,o pogrešali. Ker je bil pokojnik Ž9 pred voj in še sedaj naročnik »Sloven go spodarja«, je gotovo zaslužil, da mu naš list posveti te borne vrstice v spojin. P- ' :vaj v miru, mož-poštenjak! — V sre;lo dne 2Í-. apri la pa smo pokopali 87!etno Tere? "o Do--.ko, vničarko na Jarenins^m dvoru. Bi1-! je po štena ir pobožna ženi ca, ki jp rada pri iepnla k mizi Gospodovi. Še ra Cvetno nedel ;o je bi la pri sv. obhaj'11. Na velikonočni poid"1 pk ji je ne""doma postalo s'aba Gosnr 1 ka.p'nn ji je takoj nf."?l sv. popotnico, to^a pr:" sel je Najsvetejše nazaj, ker j" bi'a br"7 "Uvesti, čez pol ure je umrla. Pokoj n;eni t'"5' ! Sv. Vid pri Ptuju. Na" veliko soboto zvečer, ko so najlepše razsvetljevali velikonočni kré-sovi nočno temo, nas je za vedno zapustila pridna mamica in soseda Terezija Vidovič v starosti 73 let. Njena življenjska pot je bila s trnjem posuta; vendar pa se je z delom pridni h rok. skupno s svojim rajnim možem Jakobom Vidovič, umrlim dne 2. novembra leta 1921, prikopala do lepih posestev, na katerih zdaj pridno gospodarijo njuni otroki, Vqfprih sta imp'a deset. Elizabeta in Jakob sta že odšla po večno plačilo, ostalih osem pa še živi. Draga mam ca in oče, brat in sestra, počivajta v miru! Preostalim naše so-žalje! —- Isti dan je tudi umrla druga Terezija Vidovič, stara 84 let. iz Trnovec, Sv. Vid pri Ptuju. Naj v miru počiva! Sv. Marjeta niže Pt ;a. Pretekli četrtek smo položili v grob zopet eno izmed naših dobrih slovenskih, krščanskih mater: Neža Prelog z Male vasi je po dolgem trpljenju dokončala svoje zemeljsko življenje in Bog ji bo gotovo milostno poplačal njeno trpljenje in delovanj.. Vzgledna žena in gospodinja svojemu možu ie s tihim zadovoljstvom na večer svoje? življenja posebej gledala na svoje otroke. Sin Alojz ji nadal'uie lepo na domu kot kmet, Martin je dober jugoslovanski oficir, a najs'arejS Franc s svojim domom v Zaga ji-čih je p'Ten na¡bo''s:h gospodarjev in najza <=li " ieji;h z; iružnih delavcev v Sloveniji. Je -prič razumljivo, da srro se vsi: sorodniki, pri-•■■"'i in znanci- globoko pretreseni ločili od ñ a.gt pokojnice, katero ohranimo v nailep- šem spominu. Skvpno z našimi dušnimi pastirji je počastil pokojno tudi naš domačin g. dr. Janžekovič. Laporje. Smrtna nesreča, ki je zadela 481et-nega Jurija Mastinšek, ko se je vračal z dela na železnici domov, je vse glotboko pretresla. V noči na 1. maj st aga dva kolesarja iz Fra-ma našla mrtvega na banovinski cesti vštric Brglezove hiše na Križnem vrhu. Ugotovilo se je, da ga je povozil avtomobil in mu stri roko, noge in glavo. Ob grobu je rajnemu lepo spregovoril v slovo progovni mojster g. Škapin. — Par dni prej pa so našli na Gornjem logu domači v postelji mrtvo Marijo Kac, ki jo je ponoči zadela kap. — Tudi kmetico Potisk, po domače Hrvatovo v Kočnem, smo on' dan na Markovo pokopali. — Naj sveti vsem večna luč, domače od vseh treh pa naj tolaži Bog! Čadram. Iznenada nas je zapustil Ludvik Kurnik, trgovec, gostilničar iin posestnik v Čadramu. V nedeljo, 28. aprila, popoldne smo ga ob ogromni udeležbi domačinov in znancev iz sosednih župnij spremili k večnemu počitku. Blagi pokojnik je bil mož velike delavnosti, izvrsten gospodar, ki mu je življenje poteklo v snovanju načrtov, prizadevanju in trudu. Bil je mož krščanskih življenjskih načel ter je vso svojo življenjsko dobo vestno izpolnjeval svoje krščanske dolžnosti. Svetila mu večna luč! Glo' ' o užaloščeni vdovi in vsem žalujočim preostalim naše iskreno so-žalje! OPISI PcJova pr" Racah. Naše gasilno društvo priredi dne 19. majnika župni sestanek in ob enem proslavo ?51etnice svojega obstoja. Ga i!«' a četa v Podovi je vrlo napredovala Na *•» ga i 1 no društvo je bi'o ustanovljeno :. 1910, ročno brizgalno je kupil tedanji župan Jernej Pr.uman z maribor kimi ognjegasci. Za na čplnika je bil i vol 'en g. Josip Bauman kot ustanovitelj gasilnpga društva. Dosti skrbi je bilo in veliko težnv, ko se je stavil gasilni dom s stolpom. Drugi načelnik je bil g. Ivan Majer v vojni dobi; takrat ni bilo moštva doma. Tretja načelnik po vojni dobi je bil Ivan Plečko, ki je s svojo štedljivostjo in požrtvovalnostjo deset let toliko prihranil, da je nabavil moderno motorno brizgalno, katera dobro deluje. Za to mu gre čast in hva'a Č"trti predsednik je bil izvoljen lansko leto ia si^er Franio Fingušt, kateri je ve potrr' ao poskrbel, da je bila motorka lan=ko Mo ? ' \~ro-slovljena. Prijatelj' gariMva, opozarjamo vas na mri",;eno našo prireditev! Slav. ".'«^'ri-Zit*cSt. Na Brdo nedel:n ie bilo »»'-o oHnomo še obvestili. Kje bomo v Ljubljani prenučevali? Sicer bo malo časa za spati, saj se tudi ne bomo peljali v Ljubljano spat, tudi bodo pri- reditve ponoči, vendar imamo za naše udeležence že določene prostore za skupno prenočišče. Ženske bodo prenočevale v vseh prostorih velesejma, moški pa v Vajeniškem domu, lii je komaj kakih 200 korakov oddaljen. Kdor hoče pa imet svojo sobo, naj to že zdaj prijavi kar direktno v Ljubljano na naslov. Stanovanjski odsek pripravljalnega odbora za evharistični kongres v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Kaki bodo stroški? Za vlak Maribor—Ljubljana, na katerega vstopajo na vseh postajah od Maribora do Poljčan, znaša voznina tja in nazaj 39 Din. Za vlak Ljutomer—Ljubljana, na katerega vstopajo na postajah od Ljutomera do Moš-kanjcev, znaša voznina 47 Din tja in nazaj. Za vlak: Grobelno—Ljubljana znaša voznina tja in nazaj 29 Din. Na ta vlak bodo vstopali udeleženci s postaj Grobelno do Celja, Celja še tudi. Za vlak Velenja—Ljubljana stane vožnja 33 Din tja in nazaj, vstopajo pa na postajah Velenje—Žalec. Za Posavje je vlak Brežice—Ljubljana, ki sprejema na vseh postajah do Zidnega mosta in sta"» vožnja tja !n nazaj 29 Din. Za progo od Prevalj do Maribora, od Ptuja do Pragerskega, od Gornje Radgone do Ljutomera, od Konjic do Poljčan, od Rogatca do Grobelnega bo treba plačati posebno polovično voznino, Ako se za Konjice prijavi 400 udeležencev, plačajo ti od Konjic do Ljubljane tja in nazaj 33 Din in imajo svoj vlak. Za postaje od Laškega do Trbovelj ne moremo organizirati posebnega vlaka, ker ni do 100 km daljave do Ljubljane. Lahko pa se pridružijo vlaku Grobelno—Ljubljana. V temu slučaju jih stane isto kot polovična vožnja in legitimacija za ostale postaje pa velja, da ss vozijo z rednimi vlaki in rumSTio železniška legitimacijo za polovično vožnjo. V naših cenah za vlak je obseženo tudi zavarovanje vsakega potnika za slučaj nezgode za svoto 10.000 Din. — Tudi to ugodnost imate na posebnih vlakih, da se vam ne bo treba bati zaradi prostora, ker se bo naprej vedelo, koliko ljudi se pelje in bo dovolj prostora. Tudi bo ta vlak vozil v hitrosti brzovlaka in bo stal le na onih postajah, za katere je do< ločen. Vozni red. Voznega reda danes še ne moremo točno objaviti, toda pribl žno bo takole: Odhod vseh vlakov na praznik dne 29. junija po ranih sv. mašah, dohod v Ljubljano okrog 12. opoldne. Nazaj zvečer dne 30. junija. Za Maribor—Ljubljano bomo vpeljali tudi posebni vlak samo za dne 30. junija, ki bode vozil iz Maribora ob treh zjutraj in bo ob 0 uri zjutraj v Ljubljani. Bru«ji stroški. Poleg voznih cen si bo vsak udeleženec kupil kongresno knjižico, ki stane kljub temu, da obsega G4 s' ii bogate vsebine z načrtom Ljubljane, samo 4 Din, in pa kongresni znak za 1 Din ali za 2 Din, kakršnega bo hotel. — Oni, ki hočejo imeti skupno prenočišče, pa doplačajo za njega 3 Din. Tako si sedaj lahko vsak izračuna, koliko bo potreboval denarja in naj išče in greblje tako dolgo, da ga ba spravil skupaj. Letoj moramo v Ljubljano! Objava in prijava. Prosimo preč. gospode župnike, da to prihodnjo nedeljo objavijo. Hvaležn' bomo vsem za vse, kar bodo storili, da bo udeležba velika! Vse vlake, tudi za Konjice, smo prijavili. Zglasilne pole pošljemo v kratkem. Prijaviti se bo od 19. maja dalje. Poslednje vesli. Domače novice. Zveza absolventov kmetijskih šol — podružnica Maribor — priredi v nedeljo, 19. maja (ne 12 .maja, kakor se je prvokrat nameravalo) pri Sv. Petru pri Mariboru v samostanski šoli kmetijsko-gospodarska predavanja. Predavalo se bo o splošni živinoreji (referent Martin Zupane), kmetijskem knjigovodstvu (dipl. agronom Šiftar) in zadružništvu (Vlad. Pušenjak). Začetek po rani sv. maši ob 8. uri. Vabijo se ne samo absolventi, marveč slasti tud; kmetje. Nova železniška postaja. Novi vozni red že ima med postajama Poljčane in Ponikva novo postajališče Sladkagora. Nova postaja je bila res potrebna in je z njeno otvoritvijo zadoščeno dolgoletni želji tamošnjega prebivalstva. Redni občni zbor Vinarske podružnice v Mariboru se vrši v soboto dne 11. maja, ob 13. uri v hotela »Orel« (lovska dvorana) v Mariboru. Dopisi. Sv. Vid pri Grobelnem. Zlata poroka. Izvan-redna in redka slovesnost se je vršila v Št. Vidu pri Grobelnem na Veliki pondeljek. Vse je bilo prazniško razpoloženo. Pred oltar sta stopila zlatoporočenca Franc Gajšek in Urša, rojena Sternard. Svatje, otroci in vnuki jubilantov so se zbrali v župnišču ter šli v procesij-' v cerkev. Pri cerkvenih vratih je pozdravila zlatoporočenca vnukinja Marija Gajšek iz Ljubljane. Župnik je imel na zlatoporočenca globoko zamišljen in ganljivi govor Natrpano polna C3rkev je bila do solz ganjena. Med sv. mašo sta pristopila jubilanta, vsi otroci ter vnuki in vnuk nje k sv. obhajilu. Po sv. maši sta zopet pozdravila na župnijskem pragu jubilanta Marica Gajšek, hčerka sina Jakoba, ter Marija Gajšek, hčerka sina Martina. Potem so imeli prijeten sestanek v župnišču in veselo razpoloženje popoldan na domu v Ponkvici. K Gajšeku jubilantu prihaja že »Slovenski Gospodar«, odkar on tam gospodari ter ga vsakokrat težko pričakuje. Ta dobra zakonca sta rvoje otroke vzgojila v pravem krščanskem duhu. Ljutomer. Mraz je pretekli teden uničil polovico naš h upov. Sadno drevje, ki je kazalo najlepše, je porumenelo, orehi so popolnoma zmrznili, največ pa so trpeli vinogradi, posebno v nižjih legah. Preveč smo se veselili, od božjega blagoslova je vse odvisno. — Obešenega so našli 781etnega viničarja Vinca Budja iz Kumerske grabe. Vzrok je nepoznan. — Prihodnjo nedeljo bo na sestanku Ljudske č;tal-nice v Katoliškem domu po osmi sv. maši predaval g. profesor Jan Šedivy iz Maribora o Bolgarih. Predavatelj pozna celo Bolgarsko, odkoder se je pravkar vrnil s potovanja. Ne zamudite te ugodne prilike. Predavanja se za gotovo udeležite! Bizeljsko. Neprijetno smolo sta imela dne 1. maja na Bizeljskem neki gospod in gospa iz Zagreba. Pri vozila sta z avtom po cesti v smeri iz Št. Petra pod Sv. gorami proti Bizeljskem. Na Bizeljskem 3e jima je pripetila nesreča. Radi blata ali česa je spodneslo avto na desno proti potoku, ki teče ob cesti, gos-pod-šofer se hoče r ' iti, krene z vso silo na levo, avto pa se prnovno okrene na desno in to s tako silo, da 6e je motor obrnil naravnost v smer nazaj proti Št. Petru, na žalost ne več na cesti, marveč v potoku! Ob potoku je škar-pa do 2 m globoka in v to globino se je zvrnil avto, tako da so kolesa molela naravnost proti nebu. Hvala Bogu, da so bili ljudje takoj na mestu, da so rešili iz prevrnjenega avta oba potnika. Gospod ni dotil posebnih poškodb, gospa pa je padla sicer v nezavest, prenesli so jo takoj v sosednjo hišo, kjer je kmalu prišla do zavesti, vendar kakih težjih zunanjih poškodb tudi ona ni dobila, pač pa najbrže, tako je tožila, težje notranje poškodbe. Prepeljali so jo takoj v bolnico v Brežice. Močno je bil seveda poškodovan avto, ki so ga domačini tudi kmalu rešili iz neprijetne kopel; v potoku. Urainl Izid skupčinskffi volitev. Uradno poročilo o izidu volitev dne 5. maja ob dveh popoldne: Ljubljana, 5. maja. AA. Do 14. ure je bilo stanje v vsej dravski banovini približno takole: Za državno listo B. Jevtiča 67.503, za dr. Mačeka 9932, za Ljotiča 602 in za Maksimo-viča 27. Uradno poročilo o izidu volitev dne 6. maja se glasi za Dravsko banovino: Volilnih upravičencev 308.521, oddanih glasov 148.521, od tega za listo g. Jevtiča 123.652. Skupni izid iz cele državo. Belgrad, 6. maja. AA. Po dosedanjih dobljenih podatkih je glasovalo za državno listo g. predsednika vlade in zunanjega ministra g. Bogoljuba Jevtiča okoli 1,640.000 volilcev, za dr. Vladka Mačeka okoli 900.000, za g Ljotiča okoli 30.000 in za g. Maksi moviča okoli 30.000 volilcev. Vseh volilnih upravičencev je v dr-! žavi 3,829.274. ¡fin volitev v Hrav§Ht banovini. Kandidati, ki so dobili največ glasov, * ka I mastno tiskani. Kratice značijo: v. u, terih pa še ni gotovo, da bodo tudi res poslan- I volilni upravičenci, gl. — oddani glasovi, J Otvoritev svetovne razsiave v nrestolici Belaiie v Brusliu. Jevtičeva, M L M«č»>va, L =fc 1jo t čev a in Me = Maksimpvičeva likln. V oklepajih so navedene številke, ki so jih dobili posamezni kandidati, ako jih je bilo več na Jevtičevi listi. Mariborske volilno okrožja. Srsz Brežice: v. -. 9893, gl. 5372, J 293G (dr. Aaitrej Veble 1522, Kruhj 1414), M 1515, L 921, Mč 0. Srez Celje: v. u. 17.797, gl. 7991, J 5507 (Ivan Prekoršsk 3322, Štante 2185), M 2451, L 13, Mč 0. Srez Dolnja Lendava: v. u 10.859, gl. 5863, .T 4527 (dr. Franc Klar 3332, Uajdinjak 1195), M 1133, L 3, Mč 0. Srez Gornjigrad: v. u. 4988, gl. 2004, J 1694 (Matija Goričar 897, Žehelj 797), M 310, L 0, Mč 0. Srez Konjice: v. u. 5485, gl. 2825, J 2649 (Kari Gajšek 2442, Seručar 207), M 165, L 11, Mč 0. Srez Laško: v. u. 11.127, gl. 4099, J 3024 (Rudolf Pleskovič 1463, Roš 1333, Štruc 228), M 981, L 94, Mč 0. Srez Ljutomer: v. u. 10.448, gl. 4867, .1 4436 (Avgust Lukačič 2226, Rajh 950, Skuhala 1260), M 429, L 2, Mč 0. Srez Marifcor desni breg: v. u. 13.883, gl. 0101, J 5963 (Vinko Gcrnjak 3210, Krejči 1827, Kirbiš 926), M 134, I. 4, Mč 0. Srez Maribor levi breg: v. u. 24.777, gl. 15.791, J 15.397 (Ivan Janžekovič in dr. Ivan Janč*č 11.598), Ogrinc in Fras 3797), M 278, L 96, Mč 0. Srez Murska Sobota: v. u. 10.070, gl. 9220, J 6327 (Josip Benko), M 2484 (od tega prof. Pavlic 1236), L 3, Mč 0. Srtz Prevalje: v. u. 8869, gl. 3220, .T 2997 (K. DcfeerSek 1814, inž. Lenarčič 1183), M 231,'L 2, Mč 0. Srez Ptuj: v. u. 19.473, gl. 8059, J 7239 (Miha Brenčič 4849, Petovar 2390), M 734, L 84, Mč 2. Srez Sloven^radec: v. u. 7760, gl. 3726, J 2896 (dr. Anton Novačan 1048. dr. Vošnjak 315,,Kopač 933), M 784, I. 46, MS 0. Srez Šmarje: v. u. 11.077, gl. 5005, ,T 2038 (dr. Moser 1709, Zdolšek 468, Komar 455), M 2981 (dr. Rudolf Bebrvišsk), L 1, Mč 0. Ljubljansko voliino okrožja. Srez Črnomelj: v. u 4069, gl 2952, J 1187 dr. Jura Ksce), M 1105, L 1, Mč 1. Srez Kamnik: v u 10 593, gl. 5344, .T 5120 (Anion Kersnik 2570, Cerer 2556). M 209, L 9, Mč 0. Srez Kočevje: v u 11.141, gl 5248, .T 4831 (dr. Ivan Lovrenčič 2153, Arko 2025, dr. Sajo-vic 053), M 414, L 1, Mč 1. Srez K.r»aj: v. u. 10.090, gl. 3722, T 3079 (dr. Fran Šemiov 1862, Lončar 1817), M 27, I. 10, Mč 0. Srez Krško: v. u. 14.474, gl. 6802, J 5201 (inž. Fran Zupančič 272G, Ilorvatič 2475), M 150!, L 90, Mč 1. Srez Lilija: v. u. 10.790, gl. 4121, J 3387 (Mil. Mravlje 2204, Lajovic 1183), M 190, L 537, Mč 1. Srez Logatec: v. u. 7700, gl. 3394, J 3011 (dr. Drago Marušič), M 343, L 40, Mč 0. Srez Ljubljana okolica: v. u. 21.070, gl. 8757, J 8315 (dr. Drago Marušič in m. ph. Stanko Hočevar), M 199, L 222, Mč 21. Srez Metlika: v. u. 2081, gl. 1867, .1 1338 (Da-lto Makar 607, Malešič 391, Bajuk 332), M 530, L 7, Mč 0. Srez Novomesto: v. u. 13.655, gl. 6972, ,7 4350 (dr. Josip Režek 1900, Bule 1229, inž. Pavlin 473, Matko 449, Štibenk 299), M 2511, L 31, Mč 0. Srez Radovljica : vfru iO.456, gl. 4329, J 4193 (Ivan Mohorič 2891, Ažman 1302), M 9, L 127, Mč 0. Ljubljana mesto: v. u. 18.991, gl. 12.864, J 12.489 (Ivan Mohorič in dr. Riko Fus), M 198, L 169, Mč 17. V Kanadi v pokrajini Ontario se je rodilo zakoncema Dionne pet deklic. So to edini znani petorčki, ki so ostali živi in so danes stari 9 mesecev. Pe-torčke odgajajo v nalašč za nje zgrajenem odgojališču za dojenčke v bližini očetove farme. Vlada pokrajine Ontario (Kanada pripada Angleški) je ustvarila poseben zakon, po katerem je imenovan za varuha petorčkom angleški kralj Jurij. Pri izvajanju varu-ških pravic ter dolžnosti bo zastopal kralja ontarijski minister za ljudsko dobrobit. Ministru bo podrejen varuški svet, h kateremu spadajo starši petorč-kov, ki pa ne smejo razpolagati s svojo deco brez vednosti ministra. Novi zakon bi naj onemogočil staršem, da bi prodali petorčke kakemu ameriškemu cirkusu, ali bi sploh na kak način ovirali razvoj svetovne redkosti — pe-torčkov. V vprašanju skupnih kmečkih posestev ali kakor pišejo ruski listi: na kolhozni fronti so sovjeti kmetom veliko popustili. Razloga za to sta dva. Kolhozov kmetje ne marajo, v njih ni discipline, ni odgovornosti, zato se pridela premalo zrnja. To je prvi razlog, drugi pa je ta, ker sovjeti v slučaju vojne z Japonsko hočejo na znotraj biti varni. Nočejo imeti kmetov za sovražnike, zato so njihovim željam vsaj nekoliko ustregli. Na velikem zborovanju kolhoznikov v Moskvi meseca januarja so dobili kmetje take-le olajšave: Kmetje kolhozniki dobe del zemlje, da jo obdelujejo za sebe in za družino pod pogojem, da jo ne bodo prodali ali dali v najem. Kmetom se da pravica, da lahko svobodno izstopijo iz kolhoza, njihov del zemlje pa ostane kolhozu. A izstopiv-šim nakaže oblast drugo zemljišče, da ga obdelujejo za-se in za svoje družine. Vsak kolhoznik ima pravico imeti v lastnini: ne več kot eno kravo, tri teleta, dve svinji, 15 ovc, perutnino in orodje za obdelavo zemlje. Delovna živina, tudi konji, zrnje za setev in inventar pa ostanejo kolhozu. Med načelstvom kolhoza in kmeti, ki osianejo v kolhozu, bo za naprej približno isto razmerje kot pri naših gra- y~'nah med lastnikom in viničarji. Vi- ničarji imajo tudi r oj del zemlje, ki jo za-se obdelujejo, in svojo živino. Razlika je ta, da ima kolhoznik svojo zemljo, viničar pa gospodarjevo. Na delo pa hodijo oboji jednako. Kmetje, kateri izstopijo iz kolhoza, pa postanejo svobodni. In ti bodo lahko prišli do blagostanja, če bodo delavni in skrbni. Iz tega je razvidno, da so kmetje veliko pridobili. In če bodo složni in odločni, bodo dobili gotovo še večje pravice. Glavni razlog za veliko popustljivost nasproti kmetom je grozeča nevarnost vojne z Japonci, ker vojni komisar Vorošilov se je izrazil, da sovjetski vladi za časa vojne ni treba imeti dveh vragov — notranjih in zunanjih. Zato je bil gotovo tudi Vorošilov tisti, ki je pritisnil na sovjete, da so vsaj delno ugodili kmečkim željam. Koliko solz bi bilo manj pretočenih in koliko žrtev prihranjenih, če bi bili sovjeti že v začetku kolektivizacije tako storili! Ml §1le obnofll Kovaški vajenec se sprejme. Hrana in stanovanje pri mo. tru. Franc Kac, Videž, pošla Laporje pri Slov. Bistrici-. 000 Išče se kravarja, oženjenega, poštenega in zanesljivega. Warsberg, Šmartno ob Paki. 507 Fant pošten, vajen vs-kega dela, išče službo. 508 Mizarskega vajenca sprejme Gradišnik Jožef, Dragučova 35, Sv. Marjeta ob Pesnici. 499 V Novi starinarni Koroška cesta 3 v Mariboru dobite veliko ostankov svile, žameta, cajga, svile vse vrste, flanela, otročje obleke za deklice in fante, žepne robce in glavne rute, čevlje, nogavice. 501 V Mariboru kupujte S3daj le v 500 manufakturni trgovini MIRKO FELDIN Aleksandrova cesta 13, blizu kolodvora. Tam je sedaj najcenejše. Ženske nogavice po Din 4.—, ostanki po D 4.-= pisano platno za srajce Din 6.—, belo platno Din 5.—. oglejte si zalogo: orodja, nosilcev, železa, cementa, apna in vsega Van? potrebnega železja. — Dobra postrežba, nizke cene. 370 Pinler & Lcnanl, Maribor v „Slov. gospodarju" imajo najboljši uspeli! Kodah kamera, hI stane samo Din .1- : . Orf Naposled je le prišel čas, ko si bo lahko vsak nabavil fotograiično kamero. Sedaj si lahko tudi Vi privoščite vse veselje, ki ga drugi žo uživajo pri fotografiranju. kamera jc tako enostavna pri uporabi, da bi tudi otrok posuemal z njo dobre slike. Zahtevajte od najbližjega foto-trgov-ca, da Vam pokaže Kodak Babi-Brownic kamcie. Format slike jc zelo lep, velikost pa 4X6,5 cm, Uporabljajte vedno Kodak ali Paihc filme, s katerimi boste dosegli dobre posnetke Tudi birmancu privoščite dobro uro od urarja I. Jana, Maribor, Grajski trg. Hranilne knjižice vseh hranilnic in bank prodate najbolje potom Bančno-kom. zavoda v Mariboru, Aleksandrova cesta 40. Za odgovor 3 Din znamk, 485 Vajenka se takoj sprejme za damsko krojašt-vo. Hrana in stanovanje se dobi pri moj-strinji. Vpraša se pri Kosarju, Maribor, Koto vžk i trg 5 I. 503 Službo organista in cerkovnika odda eamo obrtniku proštijski župni urad v Dravogradu. 505 Enosobno stanovanje oddam. Lorbekova ulica, Novavas pri Mariboru. 513 Posestva, gostilne, pekarije, hiše prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska ul. 26. 514 Prodam posestvo 7 oralov. A. Vodovnik, Tezno pri Mariboru, Viktor Parmova 8. 500 VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI ♦ ZAVARUJE: PCŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE IVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici. 16? Kupim ?*wso. Kron togi 'vgust, Sv. Marjeta ob Pesnici. Najboljše Vulkan kose, kakor tudi vsakovrstno železnino, apno, cement, dobite po zmernih cenah v staroznani trgovini železa Vin-cenca Kuhar nasl. Alfons Meuz, Maribor, pri frančiškanski cerkvi. 497 Posojilnica na Frankolovem, r. z. z n. z., vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 12 .maja 1935, ob pol. 9. uri dopoldne v zadružnih prostorih v Društvenem domu s sledečim vzporedom: 1. Čitanje .in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora 2. Poročilo načelstVa in nadzorstva. 3. Predložitev in odobrenje letnega računa za leto 1934. 4. čitanje revizijskega poročila. 5. Volitev članov načelstva in nadzorstva. 0, Slučajnosti. 7. Prosti predlogi in nasveti. Ako b: se ob določeni uri ne zbralo za sklepčnost zadostno število članov, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor, po istem dnevnem redu, ki pa sklepa veljavno brez ozira na število udeležencev. 504 Izgubljen prsi vendar rešena noga VQ I „• .......1 Bolec/ne nog M so vedno nevarne'r p rovi zdravnik Preglejte svoje noge še nocoj! Iščite naslednje simptome; rdečica in občutljivost med prsti, koža na nogah je lahko vlažna, razpokana ali luskinasta z neprijetnim vonjem in neznosno srbečico. Če se to zanemari, lahko nastane nevarna bolezen nog. To je nekdo moral plačati z izgubo prsta, predno je pričel z primernim zdravljenjem. Ukrenite takoj, kar je potrebno. Pomočite noge v toplo vodo, kateri ste dodali dovoljno šoiivinc Si'trat Rodella, da je voda postala bela. Ta mOČnO sntiseCtiČPa kisi' kova kopelj za noge učinkuje talcof. Kisik prodre v znojnice ter uničuje tisočere skrite kali. Vnetje takoj preneha, razpokline pa zacelijo. Ta zdravilna sol prodre do korenin kurjih očes ki jih lahko potem brez bolečin s prsti od-' stranite. Debela koža pa se tako zmehča, da jo lahko odstranite z nohtom. Ta kisikova kopelj za r.oge obnavlja krvni obtok, krepi slabotne sklepe ter vrača zdravje bolnim nogam. Saltrat Rodell se prodaja v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah po neznatni ceni. BREZPLAČNO. Na podlagi posebnega dogovora s izdelovatelji lahko sedaj vsak čitatelj tega lista dobi brezplačno zadostno količino Saltrat Rodella, Pišite še danes. Nc pošiljajte denarja. Maslovj M. Neam3nn, service 17—G Zagreb, Boškovičeva ul. 44. Mostin esenca r-i izdelovanje dobre in zdrave domače pijače priporoča drogerlja Kanc-"\Volfram, Maribor, Gosposka ul ca 33. 405 Tudi Vi bosis od veselja objeli pismonošo, ko Vam bo prinesel zavitek od Trgovskega doma Stermecki, — ampak preje je treba pisati po nove vzorce svile, volne, cefirja, tiskanine, eta-mina, modrovine in drugih raznih modernih tkanin za damske, dekliške in otročje obleke Cene so zopet zelo znižane, izbira pa je ogromna. 235 TRGOVSKI • DOM mmvrM T0OTIA ■ PEB1LA • ITI • OBLEK Celje št. 24. Vzorci in veliki ilustrirani cenik zastonj. Parcela 767 m2, sedaj vrt, se poceni proda na Pobrežju pri Maribora. Naslov v upravi lista. 498 Viničarja z najmanj 2 moškimi in 3 ženskimi delovnimi močmi se sprejme za vinograd v Bresternio'. Vpraša se pri lastniku Ubaldu Nassimbeni, mestnemu stavbeniku v Mariboru, Vrtna ulica 12. 502 Pozor, kmetovalci! Ker je kmet revež, razprodajam pod lastno ceno »patentne brzoparil-lJke« z nožnim pogonom, dokler še 'mam zalogo, po 150 Din. Krajnc Ivan, Tezno pri Mariboru, Gregorčičeva ulica 4. 501 Prodam rodovitno posestvo 20 oralov, zidano poslopje, v obrtnem kraju, cena 150.000 I> n. Naslov v upravi lista. 499 Posnemalnike, brzopariln ke na obročna odplačila pri »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg štev. 25. Sprejmemo potnike! 386 Mostna esenca, izvr^tn izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrav domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 Din. Dnevna rapošiljatev Drogenja Ivan Pečar, Maribor, Gosposka ulica 11. 439 lastni Roiii palači na ogio nasproti pošte, prei isižnošla- Gosposhe-Slovenshe tslice. .2 icrsfiia Hranilnica. Sprejema vloge na kniižice n tekoči račun proti najugodnejšemu oiirest.ovan.ju ftajbolf varna naložba denarja, ker amči za vloge pn tej hranilnici Dravska Danovina s celim svojim premoženjem in •/ vso svojo davrno mo