Poštnim plačangjt gotovMk Štev« 37. V Ljubljani, dne 13. septembra 1934 posamezna dih XVII. elo Upravniitvo ..Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/11, telefon 3122 d« 312« Izhaja vsak četrtek NiroMu M tutaitfo: (ttrtltUo I Mi, ptUrti* 11 Mi, mM«m N Mi; ta ha« /uh laciftti Cetrtletio 11 Mi, M Mi, ctlsMu 48 Ma; »mtrtU leti* I dolu. — Rtčm goltat kmllite, prtriMtt t LJiktjul, M. 10.711. Kralj in ves narod slavita junake Nj. Vel. kralj se je osebno udeležil odkritja spomenika padlim junakom v Prokuplju, središče slovite topliske vstaje leta 1917. Junaške Toplice, ki jim je Prokuplje središče, so preteklo nedeljo proslavile veliko narodno svečanost, ki se je je udeležilo več desettisočev prebivalstva iz vseh krajev naše države. Prišli so ljudje iz Zagreba, iz Slovenije in z juga, da proslave spomin na velike boje za osvobojenje in zedinjenje in da vidijo posvetitev nove pro-kupeljske cerkve. Že dan prej so začeli prihajati tisoči in tisoči gostov, tako da zanje ni bilo niti prostora v mestu. Danes je bil naval množic še večji. Vse mesto je bilo okrašeno z zastavami in zelenjem. Od postaje do cerkvenega hrama je stalo mnogo slavolokov z dobrodošlicami in drugimi napisi. Prisotni so bili med drugimi predsednik vlade Nikola Uzunovič, predsednik skupščine dr. Ku-manudi, predsednik senata dr. Tomašič, vojni minister general Milovanovič, ministri dr. Novak, Maksimovič in Demetrovič ter mnogo poslancev in senatorjev. Navdušen sprejem Nj. Vel. kralja. Prihoda Nj. Vel. kralja so pričakovali zastopniki oblastev na čelu s predsednikom vlade gosp. Nikolo Uzunovičem. Desettisočem je napovedalo topovsko streljanje z bližnjega hriba prihod kraljevega vlaka. Kralj je izstopil veder in nasmejanega obraza, od množice pozdravljen z nepopisnimi vzkliki. Tudi vladarjeva vožnja po mestu je bila pravi triumf. Po ulicah je stala na obeh straneh nepregledna množica ljudi, ki je navdušeno vzklikala in pozdravljala svojega vladarja. Pred cerkvijo so sprejeli kralja vsi člani vlade, generaliteta in ostali odličniki, v cerkvi sami pa patriarh Varnava s svečeniki. Patriarh Varnava je imel kratek nagovor, v katerem je podal zgodovino starega hrama, izvirajočega še iz dobe pred Nemanjiči, in popisal boje in junaštva Topličanov od srednjega veka pa do svetovne vojne. SvOj govor je zaključil z željo, naj bi se dosegla sloga med ljudmi in narodi — cilj, po katerem hrepeni tudi naša vlada pod modrim vodstvom našega vladarja Nj. Vel. kralja Aleksandra. Govor je patriarh zaključil z vzklikom: «Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander!« Vsi prisotni so navdušeno pozdravili patriarhove besede in burno vzklikali kralju, kraljevskemu domu in močni Jugoslaviji. Po cerkvenih obredih si je kralj ogledal pro-kupeljsko cerkev, katere tisočletnico so ta dan praznovali, nato je pa krenil s patriarhom pred spomenik, ki stoji sredi mesta na glavnem trgu. Vso pot do spomenika, dolgo 2 km, so obstopile ogromne množice, ki so neprestano navdušeno pozdravljale svojega vladarja, dokler ni povorka dospela pred spomenik padlim Topličanom. Slike na spomeniku predstavljajo glavne dogodke topliske vstaje leta 1917. Pročelje spomenika kaže kralja Petra I. ter tedanjega regenta in sedanjega kralja Aleksandra. Pred spomenikom so zavzeli mesta vojaki 2. pehotnega polka, eskadron konjenice in baterija poljskega topništva ter množica četnikov s 60 zastavami; vsi ti četniki so se udeležili topliške vstaje in drugih bojev v svetovni vojni. Dalje so se razvrstili okoli spomenika Sokoli ter zastopniki nacionalnih društev iz vse države. Ko je kralj med frenetičnimi ovacijami stopil na tribuno, je patriarh Varnava z asistenco začel cerkvene obrede. Po končanih obredih je predsednik odbora za zgradbo spomenika odvetnik Ješevid pozdravil Nj. Vel. kralja in ga prosil, naj odkrije spomenik. Svoj nagovor je zaključil z besedami: «Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander! Naj stoji ta spomenik v večno slavo Topličanom, v čast in znak veličine Jugoslavije!« Množice so burno pozdravile ta vzklik. Nagovor Nj. Vel. kralja. Za dr. Ječevičem je govoril predsednik občine Juraškovič, nato je pa v največji tišini iz-pregovoril Nj. Vel. kralj. Topličani! Ta spomenik, postavljen v slavo padlim junakom, je izraz hvaležnosti do njihovih del In njihove požrtvovalnosti. Hkrati Je zgodovina osvobojenja Toplic do topliške pobune Jn solunske fronte. Spominja nas tega, da so drugI padali, da bi vi postali svobodni. Toda vi in bratje vaši ste padali ne samo v obrambo svojega doma, temveč tudi, da bi drugim prinesli svobodo. Pod tem spomenikom ne bodo počivale kosti vseh mučenikov-Junakov in nikoli jih ne bo sveta cerkev vseh posvetila, a vendar jih ta spomenik vse veže duhovno, spajajoč cele vrste vojnih podvigov. Šumadijska Srbija, ki je vstala iz plamena stare Karadjordjeve vstaje, je stvorila s svojo krvjo svobodo Topličanov, a nova Toplica, vredna Milana Topllčana, Jovana Desančiča In starega Juga Bogdana in njegovih desetih Jugovlčev, je razsvetlila obraz i sebi i svoji zemlji, ko je napočil usodni trenutek, da se osvobode tudi drugi neosvobojieni bratje. Njen drugI polk, legendarni in železni, je ponesel topliško Ime daleč, kar poudarjam tudi pri tej priliki kot vaš vrhovni poveljnik. Vse to bo poznim rodovom pripovedoval ta spomenik, tujcem bo pa povedal tudi to, da se duša naroda vselej in v vseh prilikah upre proti vsemu, kar je naperjeno proti naciji in etnografskim mejam. Iz tega odpora je vstala proti usodi in njenemu pritisku pobuna v Toplici in Jablanici, ki je zahtevala toliko žrtev, toda s svojo junaško borbo proti silni premoči je ovenčala z večno slavo ves ta kraj. Ta narodova osvoboditeljska in svobodoljubna težnja, brez katere ni prave požrtvovalnosti in resničnega junaštva in kateri Je posvečena tudi ta današnja rodoljubna svečanost, je združila predvsem novo in staro Srbijo, potem pa tudi vso Jugoslavijo v Isto usodo In isto nacionalno državo. Takšni spomeniki in grobnice rastejo širom vse države. Naj bodo vsem stalen opomin, kako dragocena In krvava nacionalna pridobitev je svobodna država in kako smo }o vsi dolžni budno in vestno čuvati. Tudi pri tem boste v| med najboljšimi. Pre-i prlčan sem o tem, zakaj v borbi se spoznajo I junaki. I S tem prepričanjem odkrivam ta spomenik' in ga izročam vam In vašim potomcem. Slava padlim! Živeli Topličani! Živela Jugoslavija! Kralj sam je odkril spomenik Govor Nj. Vel. kralja je zbrana množica poslušala z največjo pozornostjo. Ko je končal, je iz 30.000 grl zaoril vzklik «Naj živi naš gospodar!« Burnega vzklikanja ni hotelo biti ne konca ne kraja. Po končanem govoru je kralj odkril spomenik. Obenem je položil predenj prekrasen srebrn venec z napisom: Topliškim junakom — Aleksander. Med odkrivanjem spomenika sta krožili nad mestom dve eskadri letal. Ko se je kralj vračal na tribuno, sta pristopila k njemu oče in mati vojvode Vojinoviča. Kralj se je rokoval z njima in ju tolažil: «Ni vama treba žalovati za junaškim sinom, ko ga tolikšna množica slavi!« Med tem je prišla h kralju tudi mati vojvode Koste Pečanca; tudi njo je kralj s toplimi besedami pozdravil. Nato se je vršil pred kraljem mimohod čet, med katerim so položili pred spomenik več sto vencev iz vse države, med njimi vence predsednika vlade, predsednika senata in narodne skupščine, ministra za vojsko in mnogih nacionalnih društev. Po končanem | mimohodu je ostal Nj. Vel. kralj v kratkem raz-j govoru s predsednikom vlade, senata in narodne i skupščine, nato se je pa odpeljal na postajo. Ko I se je poslovil od predstavnikov, je vstopil v vlak, ki je kmalu nato odpeljal. Govor predsednika vlade. Opoldne je bilo slavnostno kosilo za 400 gostov. Udeležili so se ga patriarh Varnava, člani i vlade s predsednikom Uzunovičem in mnogo ' visokih dostojanstvenikov. Pri kosilu je med ' drugimi izpregovoril tudi predsednik Uzunovič. Rekel je: Kraljevska vlada smatra za svojo dolžnost, . da se danes po svojih delegatih pred tem spomenikom pokloni pred padlimi Topličani od leta j 1912. dalje, rednim četam kakor tudi vstašem. . Čez kakih dvajset dni bo poteklo 22 let od tistega ' velikega dne, ko je bila proglašena mobilizacija vse srbske vojske. Druga prokupeljska komanda je bila največja in v njej se je mobiliziralo največ naših sokolov. Vsakdo bi rekel, da je nemogoče tod mobilizirati in opremiti 60.000 vojakov. Toda prišlo jih je 64.000! Drugod so šteli odstotke onih, ki niso prišli, mi smo pa morali šteti odstotke tistih, ki so preveč prišli! Narod, ki zna tako izvesti mobilizacijo, mora zmagati. (Burno in navdušeno pritrjevanje.) Zaradi svojega obmejnega položaja in zaradi dogodkov, ki so se pričakovali, je bilo Prokuplja koncentracijsko vežbališče za vse mlade vojake in dobrovoljce, ki so semkaj prihajali iz vseh krajev naše današnje Jugoslavije, za vse naše brate Srbe, Hrvate in Slovence, ne glede na vero, poklic in starost. Tu so se pripravljali, da pojdejo v sveto borbo za osvoboditev. Sledile so zmage za zmagami: vsaka med njimi je bila pomembnejša. A Topličani še zmerom niso odnehali. Bili so kmalu na glasu, da so najboljši vojaki med vsemi. Ni bilo tako težkega položaja, da bi ga oni ne zavzeli. Topličani so neprestano hiteli naprej, da maščujejo Kosovo. Ni bilo kraja, ki ga ne bi bila oškropila njihova kri. Prišel je mir in z njim dufiovno delo za po-vzdigo naših osvobojenih bratov. Toda prišli so potem še težji in veličastnejši dnevi. Prišlo je leto 1914. Naš narod je dobil apel, da brani svojo svobodo. In tedaj se je spet videl isti elan pri prostaku, častniku in generalu. Prisiljeni smo bili prejeti neenak boj in prestajali smo ga leta in leta na način, da se nam je svet čudil. Kdor Je videl, kako smo sprejeli mogočnega neprijatelja in kako so Topličani sodelovali v onih glavnih bojih v začetku velike vojne, mora razumeti današnje navdušenje in prisotnost tolikih deset-tisočev iz vse države. In ko se z vami vred danes klanjamo v pieteti spominu padlih topliških junakov, moremo s popolnim zaupanjem gledati v bodočnost. Naj se zdi svetovni položaj še tako zapleten, ne stojimo pred nikako nevarnostjo, ne možnostjo. Minili so časi, ko je bilo moči jemati tujo zemljo. Izolirane vojne v Evropi niso več mogoče. Če bi prišlo do vojne na enem kraju, bi bila vsa Evropa v plamenih. A če bi do tega prišlo, se nam po zaslugi modre zunanje politike pod modrim vodstvom Nj. Vel. kralja (burno vzklikanje kralju) ni treba bati nikakih komplikacij, ker prinašamo v naša prijateljstva pravljično zvestobo in lojalnost, prav tako pa tudi sami brezmejno verujemo v zvestobo naših prijateljev in zaveznikov iz Male antante in Balkanske zveze ter v veliko in močno prijateljsko Francijo. (Živela Francija!) Če ne bi bilo nobene druge sile, je že to tolikšna sila, da bo onemogočila vsak poskus kršenja miru v Evropi. Zato se ničesar ne bojimo. Naša pripravljenost je v moralni in nacionalni vzgoji. K temu dodajmo še materijalno pripravljenost naše vojske. (Živela vojska!) Res da nimamo toliko letal kakor drugi, toda zato imamo sokolje oči. Ako vam bo kdo dejal: «Nimate zadosti težkega orožja«, boste odgovorili: »Boj ne bije svetlo orožje, bo} bije srce }unaka.» (Burno, frenetično ploskanje in vzklikanje.) Naš narod se je v hudih časih pokazal heroja. Spričo težav, ki vladajo i pri nas i okoli nas, pravimo na ves glas: «Ničesar tujega ne maramo, toda nihče naj se nas ne dotakne, zakaj doživel bo isto, kar so doživeli v zadnjem času prav vsi, kateri so nas napadli.« (Burno vzklikanje- in pritrjevanje.) Predsednik vlade je nato sporočil, da se bo po izrecnem nalogu Nj. Vel. kralja vrnilo Pro-kuplju prvostopno sodišče ter da je kralj za do-vršitev Sokolskega doma podaril 20.000 Din. G. Uzunovič je zaključil: Prejmite zahvalo in priznanje kraljevske vlade za vse, kar so vaši predniki storili, kar še morate storiti in boste gotovo storili, kadar domovina od vas zahteva. Naj živi Nj. Vel. kralj! Naj živi Jugoslavija! Naj žive junaški Topličani! Praznik kmečke mladine Zveza društev kmečkih fantov in deklet je v Ljubljani svečano proslavlja svojo desetletnico Na Mali Šmaren in sledečo nedeljo je proslavila osrednja organizacija kmečke mladine, Zveza društev kmečkih fantov in deklet, svojo desetletnico z nizom slavnostnih prireditev v Ljubljani. Delegati in drugi člani društev so se v lepem številu zbrali iz vse Slovenije, zlasti pa iz ljubljanske okolice. Ako ne bi gospodarska kriza tako zelo pritiskala zlasti na našega kmeta, bi bila udeležba brez dvoma še mnogo večja. O važnem delu, ki ga v prosvetnem, stanovskem in nacionalno-vzgojnem pogledu vrši organizacija kmečkih fantov in deklet, smo že pisali. Podrobno sliko dela v preteklem letu pa je podal redni občni zbor Zveze, ki se je vršil popoldne v restavraciji «Pri Levu». Poročila navajajo, da se je število- društev pomnožilo za 44 ter da je bilo skoro 100 raznih tekmovanj iz kmečkega dela, zlasti tekem koscev in žanjic. Odseki zveze so za občni zbor pripravili celo vrsto predlogov in resolucij, ki izražajo med drugimi željo, da bi Zveza sodelovala z bansko upravo pri kmetijskem pospeševalnem delu, ter poudarjalo idejne in tovariške stike med članstvom zveze in med Sokolom. Zveza naroča društvom, naj ne prirejajo veselic kot takih, marveč naj vedno glavno pažnjo posvečajo prosvetnemu, vzgojnemu ali športnemu delu vsake prireditve. Resolucija socialno-gospodarskega odseka pravi v svojem uvodu, da je sedanje krize v veliki meri krivo dejstvo, da kmečki stan ne more svojih interesov primerno uveljaviti v zakonodaji in gospodarstvu; zato naj se ustanovijo kmetijske zbornice s soodločujočim glasom pri stanovski gospodarski zakonodaji in pri vseh upravnih ukrepih, ki zadevajo kmetijstvo. Gospodarska politika naj prvenstveno pospešuje kmetijstvo in pa ono industrijo, ki je v organski zvezi s kmetijsko produkcijo. Vendar to pospeševanje n2 sme iti tako daleč, da bi škodovalo kmetijstvu. Vnovčevanje kmetijskih pridelkov in nabavo gospodarskih potrebščin naj prevzame kmečko zadružništvo. Ne sme ostati samo pri sedanji zaščiti kmetov in denarnih zavodov. Ves oni iznos obresti, ki presega predvojno obrestno mero (za vloge 3.5 do 4, za posojila 5 do 6 odstotkov), naj se odpiše in obrestna mera za bodoče še dalje zniža. Država mora najti sredstva za saniranje prezadolženih gospodarstev, to pa brez škode za vlagatelje. Država naj najde način, da se čimprej obnovi likvidnost denarnega trga. Javne korporacije in oblastva naj preskrbe sredstva za ustanovitev zdravstvenih domov po vsem podeželju, tako da se vsakomur omogoči brezplačna zdravstvena zaščita. Resolucija kulturnega odseka pravi, da je treba vzgojiti kmetsko mladino tako, da se bo lahko samostojno opredelila glede življenjskega nazora, pri tem pa ji vcepiti ponos pripadnosti h kmetskemu stanu. Nihče ne sme izrabljati imena in prireditev Zveze kmečkih fantov in deklet v politične namene. S sodelovanjem ostalih kmečko-mladinskih organizacij po drugih državah, zlasti slovanskih, se bori Zveza za mednarodno solidarnost kmetstva v blagor svetovnega orača. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji predsednik Ivan Kronovšek, za podpredsednika pa Tine J a n h a r. IvanAlbreht: 7 GOLŠKI SVETNIK Dolgo sem ugibal, dokler niso v utrujenosti ©mahnile misli, a prebudil me je drugo jutro Šele Boštjan sam. Bil je zelo dobre volje in se mi je zdel tudi svež, le stekleni blesk oči mi ni ugajal. «Surge, amice, et veni>, se je fantovsko nasmejal in razprostrl roke. «Danes sem tako blažen, da ne strpim v famoti. Trikrat sem te že prišel gledat, pa si spal kakor učenci na Oljski gori, a zdaj ti ne dam več pokoja. Lazar, pridi ven!* me je potegnil za roko. , ;.»'•■" Ko sem mu obljubil, se je raznežil? «In jutri tudi pridi. Govoril bom o ljubezni božji.*; «Na vsak način pridem*, sem mu zagotovil, pa se je nasmehnil: «Samo ne misli, da sem bolan!* «Kdo to pravi?* «Oni dan, se mi zdi, da si nekaj omenil o zdravniku. To le pusti. Kar je sklenjeno v večnosti, ne potrebuje časne pomoči.* Kakor v vrtinčasti onemoglosti sem se potlej poslovil, zaspati pa nisem mogel vso noč. Stotero misli mi je rojilo po glavi, toda vsak sklep sem si sproti podrl v bojazni, da s kakim prenagljenim korakom še bolj razburkam trpina. VIL V skrbeh, kaj je z Boštjanom sem bil v nedeljo že dokaj rano pokonci, Lojza pa mi je takoj povedala, da je župnik že v spovednici. «Niste nič opazili, da bi mu bilo kaj napak?* sem se zdrznil, a starka je zadovoljno čebljala: «Danes pa prav gotovo ne, danes! Saj že dolgo niso bili gospod tako sveži. Sama dobra volja jih je.* Dopoldne sem potem kmalu odšel v cerkev, kjer sem si poiskal prostor na koru, odkoder sem dobro videl čez in čez in tudi na lečo. Ko je začel Boštjan pridigati, so bili oči vse srenje uprte vanj. V znešenih besedah je govoril o vesoljni ljubezni, ki je vir dobrega in smoter bla-ženstva. Kakor v opojnem snu je vernikom odpiral paradiž in s tolikšno sočnostjo razgrinjal svoj mistični svet, da so navzočnim. žarele oči v brezimni radosti. Grčavi možaki so začeli v ga- notju mežikati, izmed žensk pa je tu in tam ka-< tera celo na glas zaihtela od samega veselja. Ko je po končani pridigi oznanjal maše za prihodnji teden, je za naslednji dan povedal, da bo ob šestih zjutraj pri desnem stranskem oltarju «slovesna sveta maša v počaščenje večne ljubezni.* ;' Ko je nato začel moliti vrsto očenašov, kakor si jih čez teden za nedeljo naroče farani, je zaključil nazadnje z močnim glasom: «Molimo še za pokojnega župnika Boštjana! Očenaš.. .* Ljudje so v začudenju jeli stikati glave, ven-i dar so molili za njim, mene pa je oblival znoj, ko sem ga na koncu še čul prositi: «Gospod, daj mu večni mir in pokoj!* «In večna luč naj mu sveti*, je vzdihnila srenja za njim. «Danes so se pa gospod zmotili*, je šlo pofj koru od ust do ust, čim je odšel župnik raz pri-dižnico. «Gotovo so hoteli moliti za gospoda Ma^ tijo, pa so kar sebe prišteli med rajne..* fft Kljub temu si nikakor nisem mogel misliti, da bi se bila v Boštjanovi molitvi primerila slučajna zamenjava imen. Ko sem ga namreč videli spet pred oltarjem, so me bolj in bolj plašile njegove nemirne kretnje in sem si jel očitati,;' da sem zbog mehke neodločnosti morda že zamudil trenotek, ko bi svečeniku še lahko pomagal. Naglo se takoj odločim in odidem, iz cerkve kakor bi mi bilo slabo. Dva kmeta sta me spremila na prosto, ko pa mi hočeta zunaj po- je igralo več godb, nosili pa so tudi celo vrsto zastav in kmečkih programatičnih napisov. Po vsej dolgi poti je tvorilo skoro nepretrgan špalir ljubljansko občinstvo, ki si je z zanimar njem ogledovalo ta pestri in za marsikoga tudi poučni sprevod ter ga simpatično pozdravljalo. Na Kongresnem trgu se je sprevod strnil med veselim medsebojnim pozdravljanjem in vzkli-kanjem. S slavnostne tribune so zbrano množico kmečke mladine pozdravili ban dr. Marušič, žu- magati, jima povem, da sem v skrbeh le za župnika. Možaka me začudeno gledata, jaz pa hitro: «Ali nista slišala, da je gospod pri molitvi že sam sebe štel med rajne? To ni brez pomena?) Zadel sem pravo struno in moža sta se takoj dala pregovoriti, da je treba zdravnika. cKako daleč je?) Domenili smo se, naj na vsak način poišče zdravnika, počaka naj pa doktor potem kar na Tratarjevem domu, a meni naj pride kdo povedat, «da se ne bi gospod preveč prestrašili, ako bi jim doktor kar na vsem lepem padel skozi vrata.) «Seve, učen mož so in pa tako zmeraj nekam na Oni svet zamišljeni), je počasi umeval Tratar. ljo. Toda prešibki so bili. Morali so zapustiti Mursko Soboto, do kamor so prišli, kjer je postal še z drugimi tremi, od teh dva oficirja, madžarski ujetnik, odkoder so čez tri mesece srečno zbežali. Potem je zapustil vojaški stan in si ustanovil pri ge. Petovarjevi vdovi in posestnici svoj dom. Ude-leževal se je vsega javnega življenja. Prevzel je poveljstvo gasilske čete, najdemo ga med usta* novniki in odborniki Bralnega društva in Sokol« ske čete. Bil je tudi vnet igralec na našem odru. Soustanovitelj vinarske zadruge Jeruzalemčan in njen odbornik je bil, odbornik in dalje časa pod-načelnik podružnice Kmetijske družbe. Mlad je Milka Adamičeva: 7 POLKOVNIKOV GROB Andrej se je nasmehnil: «Zares ste pridni, gospodična!* «No, nekoliko že lahko rečem, da sem*, se je pohvalila. «Saj sem celo svojo babico zapustila zaradi te moje ljube šolske dece. Čez božič ostanem v Suhem polju.» «V Suhem polju? No, tako požrtvovalni bi zares ne smeli biti!> «No, da,» je nadaljevala, je obetal Andrej. * Naslednji dan je vse dopoldne metlo. Danica je nekajkrat pogledala skozi okno svojega razreda. «Če ne prestane, bova mcrala preložiti ogled na jutri*, je mislila. Zal ji je postalo. Še pred poldnem se je namah ustavil snežni metež in Danica se je zveselila. Po kosilu je obula svoje močne čevlje iz telečje kože, oblekla volneno krilo in belo pleteno bluzo. «Tako, zdaj naj pride sneg do kolena, ko se ga ne bojim*, si je dejala dobre volje. Odhitela je spet v razred. Ni bilo še vseh igralcev, zato je vadila samo poedince. Pričeli so govore. Danica se je nekajkrat razburila. Še vedno niso znali vsi svojih besed. «Le kaj mislite! Božič je pred durmi, vi pa kakor da se vam nikamor ne mudi.* Koj nato pa se ji je stožilo. Igralec šolarček jo je gledal s tako presunjenimi očmi, kakor bi jo opominjal: Ti ne veš, da je to zame prav težko. Saj je mnogo besed, ki jih slišim prvič v svojem mladem življenju. «Vem, vem!* ga je takrat razumela in razburjenost se ji je polegla. Pričela je znova vaditi ter je potrpežljivo pomagala, kjer se je ustavil šolarčkov spomin. Proti koncu ure je Šlo že precej dobro. «Da mi do jutri spet ne pozabite*, je opominjala učiteljica. Nato so pričeli s pesmicami. Danica je vzela violino in jo ubrala. Razpostavila je glasove v skupine in pričela: <Še mlad se vam zdim, že v šolo hitim .. .* Drobni glaski so krepko pričeli in se precej časa dobro držali, toda zdajci se je učiteljici skremžil obraz. «Pa kdo mi ves čas debelo trobi zraven!* je dejala nejevoljno. «Pojte še enkrat!* Pričeli so spet in učiteljica je hodila od skupine do skupine ter pazno vlekla na uho. Naposled pa je izsledila paglavčka, ki je res po svoje debelo brundal zraven. «Stopi sem!* Vzela je spet violino in zaigrala. Najprej samo nekaj taktov. Paglavček jih je napačno ponovil. Učiteljica je odstavila gosli in zapela. Še enkrat in še enkrat. Paglavček je pel z njo. Bilo je že bolje. Nato mu je od desne in leve priklopila dvoje dobrih pevcev. Vsi trije so zapeli. Zdaj je šlo in paglavček je ponosno odkorakal k skupini. Ponovili so še več pesmic in še parkrat je morala učiteljica iskati packača, ki je godel svojo. Tedaj je potrkal Andrej. Danica se je oddah-, nila. Spustila je deco in docela pozabila nato, da mu jo je hotela pokazati. «Samo po čepico in jopico skočim v svojo sobo*, je hitela in mu mimogrede stisnila roko. V nekaj trenutkih je bila že nazaj. Andrej jo je veselo pogledal. Ljubko zapeta do vratu, z malo, belo čepico na črnih laseh je bila dražestna. . Krenila sta za šolo proti Šmonovemu mlinu. Snega je bilo nametlo, da sta težko gazila. Mlin je bil ves pod snegom, nad jezom pa se je bila napravila debela plošča ledu. prišel v občinski odbor, v katerem je bil tudi več let namestnik župana. Bil je tudi odbornik naše politične organizacije, ustanovni član in odbornik občinske organizacije. Bil je značaj, ki se ni nikdar dal pa tudi za las premakniti s svoje ravne jpoti. V njegovi dolgi bolezni mu je bilo njegovo vsakodnevno razvedrilo < i <0, o! To pa že verjamem, da ste bili na-vihanecb 1 Pri zadnjih besedah se je napol okrenila, da ji je v trenutku spodrsnilo in bi bila padla v sneg, da je ni ujel Andrej za komolec in dvignil kvišku. «Padli boste, gospodična, ako ne pazite. Bolje bi bilo, da hodim jaz pred vami in vam uravnavam pot.» Bila je skoro v zadregi in je molče stopila v pneg, da jo je Andrej prehitel. Pot se je jela vzpenjati navkreber. Oba sta molčala. Danica je zardevala v lica. Odpela je jopico na prsih in si zrahljala šal okoli vratu. iVroče ji je postajalo. Lezla sta počasi, a ker je vzpetina hudo naraščala, ji je Andrej ponudil roko. Danica je obstala za trenutek in ga pogledala. Do polovice je iztegnila roko proti Andreju, a fcdajci se je premislila in odklonila pomoč. «Mislil sem, ker je pot težavnab se je z rdečico v obrazu opravičeval Andrej. Toda Danica ni nato ničesar odvrnila. Ta trenutek se je zgodilo z njo nekaj, kar je občutila pomembno za vse življenje. Ko jo je Andrej malo prej ujel za komolec, jo je za trenutek pritisnil k sebi in kakor je bil ta trenutek bliskovit, je Danica začutila v njem pričetek nečesa silnega ... «Ali sem vas užalil, gospodična Anica?» je tedaj zaslišala Andrejev glas, ki je bil že dosti pred njo. Počakal jo je in zdaj mu je Danica sama ponudila prste, da jo je pritegnil više. Pustila je, da jo je vodil, in prijetno je čutila toploto njegove dlani v svoji. Mahoma si je zaželela, da bi hodila tako še dolgo... Toda bila sta kmalu na cilju. Andrej je spusli1 njeno roko in otresel sneg raz nizke košate smrečice, s katerimi je bilo obraslo vse pobočje. «Zdaj izbirajte, gospodičnah je veselo in brez zadrege dejal, dasi mu ni ušla dekličina zami-šljenost. Kakor odsotna je pristopila Danica in se zazrla v nizka košata drevesca, ki so zelenela sredi zimske beline. «Kako lepa drevesca. Prav škoda jih je,» je šepetala, «saj imajo tudi ona življenje v sebi in se boje smrti.. Andrej jo je začudeno pogledal. Ona pa je stopala od drevesa do drevesa ter zamišljeno izbirala. «Tele bi bile primerne za moj gozdiček!? se je nazadnje odločila in pokazala nekaj nižjih in nekaj višjih drevesc. Andrej jih je zaznamoval in podsekal z malo ročno rekirico, ki jo je nosil s seboj. «Osemb je doštel. «Hlapec vam jih pravočasno pripelje do šole.» «Gotova svab se je skoraj trdo okrenila Danica in se polno zazrla Andreju v obraz. «A tako lepo je tu, da bi še nekoliko uživala to zimsko krasoto sredi tihega zasneženega goz-da!» je zašepetala čez čas. Njene oči so vlažno temnele in se odražale tako zasanjano izpod temnih, ozkih obrvi, kakor ni bil Andrej opazil še nikoli poprej. V zimskem mrazu narahlo pordela lica in kakor žareč rožnat popek razcvela, nekoliko bolestno ukrivljena Danična usta so Andreja prevzela, da je obstal in se ujel z njenim dolgim pogledom. H Sejmi 17. septembra: Kapela, Braslovče, Vinica, Cren-šovci, Šent Lambert, Trebeljevo, Loka prj Zidanem mostu, Bučka, Šmarje pri Jelšah, Šent Janž pri Dravogradu; 18. septembra: Šent Janž (krški srez); 20. septmebra: Ljutomer, Nadlesk, Šent Vid pri Grobelnem, Kandija, Dobrna; t 21. septembra: Rečica ob Savinji, Zgornji Tuhinj, Ribnica, Laško, Sv. Peter (ljutomerski srez), Dravograd, Št. Ilj pri Velenju, Podsreda; 22. septembra: Šoštanj, Mokronog, Sv. Helena pri Čakovcu, Frankolovo, Velike Brusnic Vrednost denarja Na borzi smo dobili v devizah (prišteje se premija v višini 28.50 odstotka): 1 holandski goldinar za 22.96 do 23.11 Din; 1 nemško marko za 13.44 do 13.56 Din; 1 dolar za 33.24 do 33.52 Din; 100 francoskih frankov za 224 do 225 Din; 100 češkoslovaških kron za 141 do 142 Din; 100 italijanskih lir za 291 do 293 Din. Vojna škoda se je trgovala po 348 do 356 di« narjev, investicijsko posojilo pa po 70 do 71 Din- Kratke vesti = Potrdilo pri izvozu sadja v Nemčijo. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odredilo, da se ima počenši od 5. septembra priložiti vsaki pošiljki izvoznega sadja v Nemčijo potrdilo o tem, da je sadonosnik zdrav in da v okolici 5 km ni uši. Kontrolni komisarji za izvoz sadja bodo izdajali ta potrdila. = Vinarska podružnica v Ljutomeru vabi na zborovanje vinogradnikov dne 23. t. m. ob 9. v gostilni Resnik. Obravnavale se bodo težnje vinskih producentov. Govorijo strokovnjaki. Pričakuje se velika udeležba. = Stanje vinogradov okrog Ormoža in Ljuto* mera. Zadnje deževje je naše upanje na ugodno vinsko letino precej omajalo. Grozdje je začelo pokati in gniti. To vzrok, da bodo vinogradniki pričeli trgatev ranih in modrih vrst. S splošno trgatvijo bodo še čakali, ker v tukajšnjem vinorodnem okolišu ni navada, da bi se prerano trgalo, ker se večina naših vinogradnikov zaveda gospodarske škode, ki je v zvezi s prerano trgat- y «Moja draga, draga gospodična b Danica je opazovala njegov obraz, v katerem je nalahno drgetalo. Jako lepe oči je imel in poteze njegovega obraza je ozarjala neka tiha prisrčnost. A v trenutku jo je prešinila trezna misel: ; To milo je res dobro in — domače. Priporočamo ga! * Hitro prijet mlad pustolovec. V hišo posest-nice Marije Sitarjeve v Zgornji šiški se je pred nekaj tedni splazil tat v sobo, kjer je bila shranjena ročna blagajna. Iz ročne blagajne je odnesel 40.000 Din gotovine in več zlatnine, v vrednosti 10.000 Din. Tatvine je bil osumljen pri Si-tarjevi zaposleni hlapec, 241etni Lipe, ki je še tisti dan zapustil Sitarjevo in pobegnil. Pred dnevi ga je policija izsledila v Splitu ter ga včeraj pripeljala v Ljubljano. Lipe je priznal tatvino denarja, ne pa zlatnine. Povedal je, da si je nakupil po vlomu lepo obleko in druge stvari ter nato krenil z večernim brzim vlakom v Beograd. Tu je večino denarja zapravil z nekim trgovskim potnikom. Iz Beograda jo je mahnil v Split, kjer je bil prijet. Pri njem so našli še 2 Din gotovine in kitaro. * Radi neozdravljive bolezni se je obesila. 601etna zasebnica Jožefa Žagar iz Češnjic se je v sredo ponoči obesila v svoji zidanici na Trški gori. Našli so jo sedečo na stolu, okrog vratu je imela ovito ruto, in zadrgnjeno žico, ki jo je pritrdila na tečaj pri vratih. Vzrok samomora je baje bolezen, ki jo je priklepala na posteljo že deset mesecev. * Huda nesreča. France Černe iz Dobrunj je peljal v nedeljo zvečer poln voz sena, v katerega je bil vprežen en konj. Na vozu je sedel tudi tovarniški delavec Janez Zakovšek. Ko sta se peljala mimo Zelenega hriba, jima je privozil nasproti velik Pečnikarjev potniški avtobus, ki ga je šofiral 271etni šofer Andrej Jenko. Ker Černe na vozu ni imel luči in ker je poleg tega Jenko vozil napačno po levi strani, je bila nesreča neizogibna. Avtomobil se je v polnem diru zaletel v konja in ga na mestu ubil, sunek je bil pa tudi tako silen, da je Zakovšek odletel z voza in obležal nezavesten. Voz s senom se je prevrnil v jarek. Na pomoč so pozvali reševalce, ki so Zakovška prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da ima hude notranje poškodbe in je njegovo stanje prav resno. * Smrtna nesreča. Prejšnjo soboto se je na planini pod Storžičem, kjer je zaposlenih ve5 gozdnih delavcev, zgodila strašna smrtna nezgoda, ki je zahtevala za žrtev 451etnega gozdnega delavca Franca Jabornika iz Tržiča. Jabor-nik je obsekaval smreke. Pri delu pa mu je ne* nadno spodrsnelo, da se je skotalil par metrov po bregu navzdol. Istočasno pa se je sprožila tudi smreka, katero je obsekaval in se zvalila na nesrečneža ter ga zmečkala. Preden je dospela pomoč, je bil nesrečnik že mrtev. Zdrobilo mu je ves prsni koš. Pokojnika so prenesli v Lom, kjer je bil v ponedeljek položen k večnemu počitku. Naj počiva v miru! * Huda nesreča je zadela te dni Ano Godec, doma iz Velike Račne in stanujoče v Mostah pri Ljubljani. Godčeva, ki je mati treh malih nepreskrbljenih otrok, se je peljala s kolesom proti svojemu domu. Blizu Cikave jo je dohitel neki voznik, nasproti pa je privozil drug voznik, med katerima se Godčeva ni mogla znajti. Godčeva je padla na tla in se hudo potolkla na glavi ter obležala nezavestna. Njene poškodbe so skrajno resne.. * 801etna starka je zgorela s hišo. Četrt ure od Braslovč je v svoji koči v vasi Gornje Gorše stanovala okrog 801etna Marija Cizej, znana pod imenom «Lahova Mica». Starka je bila občinska reva in je zadnje dni bolehala. Zato ji je prišla streč njena sestra Terezija iz Št. Pavla pri Preboldu. Zaradi pomanjkanja prostora v koči, je sestra Terezija hodila spat v sosedovo hišo. Pretekli petek zjutraj ob pol 1. je soseda čmaka zbudil iz spanja krik. Takoj je skočil pokonci in opazil v koči Cizejeve nenavadno svetlobo. Opozoril je na to Terezijo, ki je vzela ključ od vežnih vrat in šla gledat, kaj se godi z njeno sestro. Ko je odprla vežna vrata, ji je puhnil v obraz ogenj in dim, tako da ni mogla misliti na rešitev svoje sestre. Sosed je med tem že sklical nekaj vašča-nov, ki so takoj prihiteli na pomoč. Skušali so sprva pogasiti ogenj s škafi vode, ki so jo metali skozi okno. V hiši so videli ležati Cizejevo poleg postelje že mrtvo v oblakih dima in ognja. Ker je bila hiša večinoma lesena, se je ogenj hitro razširil in v eni uri je hiša pogorela do tal. Na kraj nesreče so takoj prihiteli vaščani z vaško bri-zgalno. Kmalu za njo so bili na mestu nesreče braslovški gasilci z motorko in na to gasilci iz Letuča z motomo brizgalno. Gasilci so z velikim trudom preprečili, da ogenj ni uničil dve bližnji poslopji, kriti s slamo. Ko so gasilci pogasili ogenj, so takoj orožniki začeli iskati ostanke Marije Cizejeve. Našli so jo zoglenelo med kupi razvalin in pepela. Gotovo je hotela vstati in klicati na pomoč, pa jo je prej dim zadušil in se je zgrudila na tla in zgorela. Kako je nastal ogenj, se ne ve, mogoče pa je, da si je Cizejeva svetila s svečo, ki je padla na tla in vžgala posteljo. Ostanke nesrečne starke so prepeljali v mrtvašnico na braslovško pokopališče, kjer so jih pokopali. Strašna smrt starke vzbuja splošno pomilovanje. * Žrtev Drave. Pretekli četrtek so opazili prebivalci Priština ob Dravi, da leži v plitvi vodi človeško truplo. Spravili so vtopljenca na breg ter obvestili policijo, ki je poslala na lice mesta uradno komisijo. Vtopljenec je 40 do 45 let star moški. Smrt ga je zadela najbrže pri kopanju, ker je bilo truplo brez oblačil. Ležal je v vodi že daljšo dobo. Drava ga je gotovo prinesla iz daljine, ker je bilo truplo precej obtolčeno. Zaenkrat še ni bilo mogoče ugotoviti kdo je utopljenec. * Krvav napad s koso. Nedavno je šel po cesti od Sv. Marjete proti Pesnici delavec France Zvaj-ker, nasproti pa mu je prišel neki mlajši kosec s koso na rami ter zaklical na korajžo. Žvajker ga je vprašal, nič hudega sluteč, koga kliče na korajžo. Kosec pa je v tem trenutku zavihtel koso in ga udaril po glavi. Takoj so Zvajkerja prepeljali v mariborsko bolnišnioo, kjer pa leži nezavesten in imajo zdravniki malo upanja, da bo ostal živ. Napadalec je zaenkrat izginil brez sledu. Pričakovati pa je, da ga bodo orožniki kaj kmalu izsledili. * Moško truplo v Bistrici. Ženske, ki so delale na njivi ob Velikem Produ, so opazile v sredini struge Bistrice te dni naplavijeno moško truplo. Medtem ko so ženske hitele obvestit orožniško postajo o najdbi, so prvi radovedneži prebredli vodo, da bi videli čigavo truplo je naplavila voda na plitvino. Videli so, da je neznanec brez suknjiča, oblečen v zeleno srajco in kratek bel mesarski predpasnik. Truplo je ležalo pod jezom, ki odvaja vodo iz struge Bistrice v potok Mlinščico. V neznanem utopljencu so nekateri spoznali 531etnega Šimna Korena, mesarskega pomočnika pri kamniškem mesarju g. Ivanu Podgoršku. Močno okajen je prejšnji večer kolovratil po mestu. Očividno je zašel k Bistrici in padel v globoko strugo, po kateri ga je močan vodni tok zanesel proti Velikemu Produ. * Strela užiga. Prejšnji petek je strela udarila v Savo. kmalu zatem pa v bližnji Stari vasi nad Vidmom pri Krškem v gospodarsko poslopje posestnice Amalije Ermanove. Zaposlenca, ki se je v tistem hipu baš mudil v podstrešju pri krmi, je strela vrgla, že v naslednjem trenutku pa so ognjeni zublji objeli podstrešje, v katerem je bilo 60 do 80 m krme. Prestrašeni domači ter sosedje so še rešili iz hlevov živino in svinje. Že v nekaj minutah so bili pri požaru gasilci z Vidma in iz Krškega. Obe motorki sta vzajemno omejili požar, ker so bila v neposredni bližini s slamo krita poslopja. Za njimi so prišli še gasilci iz Dolenje vasi in Rajhenburga. Škoda je precejšnja, poslopje pa je bilo zavarovano le za 20.000 Din. * Požar v Dolenjih Kamencah. V Dolenjih Ka-mencah je nedavno začela goreti hiša posestnice Marije Potočarjeve. Na pomoč je prihitelo domače gasilno društvo, ki je z velikim trudom omejilo ogenj. Hiša je zgorela do zidu. Zahvala gre gasilcem, da so obvarovali bližnja poslopja. Celoletno zdravljenje. Centralna kurjava. Radiotermalno zdravilišče DOLENJSKE TOPLICE PRI NOVEM MESTU izborili uspehi zdravljenja, posebno pri revmatizmu, išiasu, protinu (giht), živčnih in ženskili boleznih. Tekoča, hladna in topla voda v sobah. 127 * Požar. Pretekli petek ponoči je uničil požar hišo in gospodarsko poslopje posestnika po domače Pavlinca v Ločici pri Polzeli. Posestnik trpi veliko škodo, ki je le delno krita z zavarovalnino. Kako je nastal ogenj, se ne ve, zanimivo pa je, da je nedavno pogorel tudi njegov ^ cestni kozolec. i * Nevaren požar je nastal v soboto zvečer v čirčičah. Goreti je začelo gospodarsko poslopje posestnika Matevža Kozine, ki je bilo precej oddaljeno od Kozinove hiše. Vsa zgradba je bila naenkrat od vseh strani v ognju, kar je kazalo na to, da je bil požar podtaknjen. Rešiti se ni dalo nič, in so tako z zgradbo vred zgoreli zaloga sena, voz, slamoreznica in drvarnica. Kakih pet metrov proč je stalo gospodarsko poslopje Helene Kozjekove, po domače pri Skopinu. Ogenj je preskočil tudi na to zgradbo, ki jo je upepelil s senom, slamo in kmetijskim orodjem vred. Škoda znaša okoli 150.000 Din, zavarovano pa je komaj za 50.000 Din. Prvi so prispeli na pomoč gasilci iz Kranja in so v glavnem omejili ogenj. Prišle so še čete z Trboj, Nakla, Kokrice in Tržišča. Orožniki iz Kranja so že aretirali nekega moškega, ki je osumljen požiga. * Ivana Podržaja odpeljejo v Ameriko. Te dni je prispel na Dunaj namestnik višjega državnega tožilca iz New Yorka, da opravi zadnje korake glede izročitve Ivana Podržaja. Ameriške oblasti ga dolže krive prisege in bigamije. Avstrija ga jim bo najbrž izročila. Podržaja odpeljejo v Ameriko preko Trsta. * Volkovi napadli avtomobil. Prejšnji teden se je peljal ponoči iz Delnic proti Sušaku šofer Ludvik Nagy, ki je vozil Franca Gončino in Franca Simčiča. Blizu Jelenj so navalili na avto trije volkovi. Enega je avto povozil in prepeljali so ga na Sušak. * Kolera v Rumuniji. Pri dveh baterijah topniškega polka, ki sfa bila zaradi vaj v Mamiji v bližini Constance, je 40 vojakov obolelo na koleri. Osem jih je že umrlo. Zdravstvena preiskava je dognala, da gre v resnici za azijatsko kolero. V Mamaji, ki je eno izmed najbolj priljubljenih kopališč ob Črnem morju, je med gosti nastal silen poplah in je večina gostov odpotovala. Za par-nike, ki so te dni odpluli iz Constance, bodo v pristaniščih, kjer bodo najprej pristali, odredili najstrožjo karanteno. * Koliko cigaret in drugih tobačnih izdelkov pospravimo. Po podatkih uprave državnih monopolov je med potrošniki na prvem mestu savska banovina, ki je idala za tobak in cigarete v enem letu 324,600.000 Din. Savski sledf dunavska banovina z izdatkom 236 milijonov Din. Na tretjem mestu je drinska banovina, ki potroši na leto za tobak in cigarete 157 milijonov. V dravski banovini je šlo za tobak 154 milijonov in pol ter odpade na Ljubljano 37 milijonov, na Maribor 36 milijonov, na Celje pa 21 milijonov. V vardar-ski banovini so izdali za tobak 113 milijonov in pol, v moravski banovini 99 milijonov in pol, v zetski banovini 87 milijonov ir pol, v primorski banovini pa 52 milijonov in pol. V Beogradu pa so izdali toliko, da znaša vsa poraba tobaka in tobačnih izdelkov v državi vrednost ene milijarde in okroglo 15 milijonov dinarjev. * 10 let za zverinski uboj. V Uršnih selih je priredilo gasilno društvo 1. julija veselico na vrtu gostilničarja Jakšeta. Zvečer se je prizibala na veseiični prostor skupina devetih fantov iz Laz, ki se je obnašala zelo objestno. Prvi znak za razgrajanje je dal Rudolf Macele, ki je iz hudobnosti razbil ob kamnu dvolitrsko steklenico. K razgrajaču je tedaj pristopil Ivan Konček, ki je bil zaposlen na veselici kot strežaj, in je zahteval za ubito steklenico denar. Pristopila je k njemu tudi gostilničarjeva žena Angela Jakšetova, ki je iz Maceletovih rok iztrgala del razbite steklenice, zahtevajoč povračilo za napravljeno škodo. Ker fant o tem ni hotel ničesar slišati, je žena odšla v klet po svojega moža Ivana, da on napravi red. Ko pa se je žena vrnila iz kleti, je videla kako je skočil Albert Šober na mizo, kjer so pijani po-divjanci prej sedeli. Po mizi je začel skakati, da je vsa na mizi stoječa posoda popadala na tla. To je bil znak za splošno divjanje. S sirovim preklinjanjem so se razgrajači zagnali v zakonca Jakšeta. Oba sta pred pobesnelo drhaljo zbežala v hišo in zaklenila za seboj vrata. Nasilneža pa so s poleni razbili vežna vrata in okna in pričeli metati polena in kamenje v gostilniške prostore. Ko so fantje najbolj razbijali po mizi, je prišel k njim ničesar hudega sluteči Jože Kobe, posestnik in pogodbeni poštar v Uršnih selih z dobrim namenom, da fante pomiri. Toda njegove pomirjevalne besede so delovale na pobesnele obratno. Iz družbe je skočil proti Kobetu, Andrej Stricelj, ki je imel pri sebi veliko poleno. Z njim je udaril svojo žrtev s tako močnjo po glavi, da se je Kobe takoj zgrudil onezaveščen na tla. Potem je h Kobetu priskočil Rudolf Šober, star 25 let, 'sin posestnika iz Laz. Ta divjak je nesrečnega družinskega očeta zabodel s svojim čevljarskim nožem v trebuh, da je siromak takoj izdihnil. Po krvavem zločinu se je vsa sirova tolpa poskrila. Ali takoj naslednje jutro so topliški orožniki aretirali vseh devet razgrajačev in jih ukle-njene odgnali v zapore novomeškega okrožnega sodišča. Od vseh devetih aretirancev pa je ostal v zaporu kot glavni krivec le Rudolf Šober. Ta divjak se je moral te dni zagovarjati zaradi uboja pred novomeškim malim senatom. Sodišče, ki se je uverilo o obtoženčevi krivdi, je Rudolfa Šoberja obsodilo na deset let robije in na trajno izgubo častnih pravic. Vsi Šoberjevi tovariši s Andrejem Štricljem vred pa pridejo zaradi tepe-ža pred sresko sodišče. * Iz strupa hercegovinskih kač izdelujejo v Ameriki sredstvo proti raku. Na pobudo mostar-skega doma narodnega zdravja in njegovega vodstva se prebivalstvo Hercegovine in Bosne že dolgo časa vneto ukvarja z lovom strupenih kač, ki so postale dobro izvozno blago. Lov, uveden od vodstva zdravstvene ustanove, rešuje na eni strani prebivalstvo nevarne strupene zalege, na drugi strani pa daje prebivalcem tudi lepe zaslužke. Sprva so strupene kače oddajali nekaterim zavodom v Zagrebu, ki izdelujejo proti-strupe, v zadnjem času pa je uspešno razvil izvoz kač v Nemčijo in še nekatere druge države. Za kače so se začeli zanimati mnogi tuji učenjaki in je že večkrat obiskal kačja lovišča v Hercegovini in Bosni profesor dr. Korbler, ki sodeluje pri raznih nemških in ameriških znanstvenih ustanovah. Ta znanstvenik se je posebno zanimal za najnevarnejšo vrsto strupenih kač, ki jim' pravijo «poskok>. Zdaj so pričeli iz strupa teh kač ameriški učenjaki izdelovati sredstvo proti raku in se o teh poizkusih mnogo piše po evropskih in ameriških strokovnih revijah. IZ POPOTNIKOVE TORBE KONČNA ZMAGA JNS V GORENJSKI OBČINI. O v s i š e, v septembru. Pri ponovni ureditvi slovenskih občin so Pvsiše zopet postale samostojna občina in so bile zato potrebne nove občinske volitve. Izvršene so bile 17. junija in je pri volitvah lepo zmagala nacionalna lista, čeprav so združeni nasprotniki napeli vse moči, da bi občino priborili oni. Pristaviti je še treba, da so bili v volilnem odboru skoro sami nasprotniki nacionalne liste in da je bil na veselje nasprotnikov tik pred volitvami zamenjan tudi predsednik volilnega odbora. ■ čeprav torej o upravičenosti In pravičnosti nacionalne zmage ni moglo biti dvoma, so se nasprotniki kljub temu pritožili na upravno sodišče. Njihova nakana se jim je toliko posrečila, da so zavlekli prevzem občine po novem, nacionalnem odboru, čeprav bi se po določilih zakona moral prevzem izvršiti v dveh tednih. j Pred upravnim sodiščem v Celju so nasprotniki temeljito pogoreli. Drugega tudi nihče ni mogel pričakovati, ker so se volitve izvršile v naravnost vzornem redu in pod strogo kontrolo nasprotnikov nacionalne liste. Upravno sodišče je svojo sodbo izdalo že pred dobrim letom. Prebivalci ovsiške občine so z veseljem sprejeli na znanje to zadoščenje, ki so ga dobili z odklonilno razsodbo sodišča. Sedaj samo Še žele, da bi novi občinski odbor, ki uživa zaupanje ogromne večine občanov, nemudoma prevzel občinske posle. Prosijo zato pristojna oblastva, da onemogočijo vsako nadaljnje izmikanje nasprotnikov in da odredijo vse potrebno, da bo občina čim prej prišla v roke onih mož, katerim so jo zaupali volilci. ____ PREMIRANJE MURSKOPOLJSKIH KONJ. Ljutomer, v septembru. Dne 5. t. m. je Konjerejsko društvo za dravsko banovino pramiralo v Ljutomeru konje. Komisijo, ki ji je predsedoval poslanec g. Petovar, so sestavljali gg. Turk, dr. Veble, Warrcu-Lippit, Škof in Znidarič, kot tajnik pa je fungiral g. Gri-tvec. Prignanih je bilo 120 konj, odnosno žrebet. V svojem nagovoru po končanem pregledu je predsednik omenil, da je bila komisija z dogo-nom in materialom prilično zadovoljna in da inaša vsota nagrad 7000 Din (4000 Din iz državnih in banovinskih sredstev 3000 Din od sreskega ■banovinskega odbora). Povedal je nadalje, da je konjerejsko društvo pričelo po vsej banovini plemensko izbiro. Premiranih je bilo tudi nekaj konj mrzlokrvne pasme iz sodnega okraja Gornje Radgone, kjer letos zaradi nedostatka sredstev ni bilo posebnega premiranja in iz občine Štri-gove. Izmed nagrajenih konjerejcev navajamo iz vsake skupine nekaj prvih. V 1. skupini (kobile z žrebeti, 12 nagrad) so bili nagrajeni: Fr. Zitek, Bučecovci (priznanica in 300 Din); Slavič Alojzij, Banovci (priznanica in 200 Din); Franc Skuhala, Križevci (250 Din); Jožef Slavič, Bunčani (150 dinarjev); Franc Kardinar, Golava (150 dinarjev); Franc Galemder, Veržaj (150 dinarjev); v 2. skupini (tri do štiri leta stari konji, 15 nagrad): Mihael Skuhala, Iljaševci (priznanica in 300 Din); Franc Brumen, Krapje (priznanica in 200 Din); Alojzij Slavič, Banovci (200 Din); Jožko Vavpotič, Lukavci- (150 Din); v 3. skupini (dvoletne žrebice, 7 nagrad): Franc Košnik, Pristava (priznanica in 250 Din); Franc Bobnjar, Stročja vas (priznanica in 150 Din); Ludovik Slavič, Grabe (200 Din); Frančiška Vavpotič, Noršinci (150 dinarjev); v 4. skupini (enoletne žrebice, 6 nagrad): Marija Magdič, Ključerevci (priznanica in 200 Din); Marija Makoter, Krapje (priznanica in 150 Din); Matjaž Vavpotič, Lukavci (150 Din); v 5. skupini (mrzlokrvni konji, 7 nagrad): Matija Šoštarič (200 Din); Karel Stramič, Marija Fili-pičeva, Štefan Cigut in Janez Jurkovič (po 100 dinarjev). [ PREKMURSKI GLASNIK Prekmurski muzej. Preučavanje prekmurske zemlje napreduje. Ta napredek pospešuje zlasti novi rod, vzgojen v slovenskih šolah, ki nadaljuje in poglablja delo redkih znanstvenih delavcev, ki so že doslej z ljubeznijo in razumevanjem preučevali našo krajino. Neizvršenega dela je pa še mnogo in da bi ga mogli uspešno izvesti, je treba smotrne organiziranosti. Tako organizacijo naj predstavlja muzejsko društvo, ki naj zbere vse, ki se zanimajo za pretekle in sedanje razmere Slovencev med Muro in Krko. To društvo bo osnovalo v Murski Soboti muzej, ki bi bil poleg popolne gimnazije pač najvažnejša in najnujnejša prekmurska kulturna ustanova. Muzej naj bi zbral vse dokumente naše preteklosti, narodopisno umetnostno gradivo, književna dela v prekmurskem narečju in literaturo o naši zemlji. Muzejska zbirka nas bo predstavljala pred svetom, ki nas obišče, za nas same bo pa imela vzgojni pomen in bo služila znanstvenemu delu. Potreba, da je ves ta material zbran na enem mestu, in sicer prav v sredini naše krajine, je dovolj jasna. Tudi je skrajni čas, da se zbiranje materiala, ki se izgublja, takoj prične. Pripravljalni odbor prekmurskega muzejskega društva je predložil oblast-vom pravila in bo po odobritvi takoj sklical ustanovni občni zbor. Ze zdaj vabi k sodelovanju vse, ki gledajo z razumevanjem na snovanje našega muzeja. Lopa gasilska svečanost v Beltincih. Prejšnjo nedeljo je beltinska gasilska četa proslavila desetletnico obstoja. K svečanosti se je zbralo okrog 300 gasilcev, domačih in od sosednih čet. Po službi božji- so se gasilci zbrali k slavnostnemu zboru, ki ga je vodil domači načelnik in pod-načelnik lendavske župe g. Smej, občinski tajnik v Beltincih. Toplo pozdravljen je izpregovoril gasilcem tudi domači poslanec g. Hajdinjak. Zupo je zastopal načelnik g. Taš iz Lendave. K gasilski slavnosti se je zbralo mnogo domačega prebivalstva, ki zna vedno bolj ceniti pomen gasilstva. Pekačo dobro namaži, zlij testo noter, razravnaj in speci. Pečeno in hladno razreži na poljubne kose in te kose nadevaj z malinovo kremo. Po gačice postavi nato na hladno, da se krema strdi, Cešpljeva pogača s kremo. Umesi v testo: pol kile moke, 2 deki vzhajanega kvasca, dve jajci, 7 dek sladkorja, malo limonove lupinice in približno osminko litra mlačnega mleka ter soli. Dobro umešeno testo naj na toplem vzhaja. Vzhajano testo tenko razvaljaj, ga položi na po-mazano pekačo. Kar visi testa čez pekačo, pa odreži, premesi in oblikuj iz tega testa dolg svalk, ki ga položi ob kraju pekače. Sedaj po testu gosto naloži razpolovenih češpelj (namesto češpelj lahko vzameš tudi drugo sadje kakor ja-boljka, grozdje itd.) in speci. Medtem ko se pogača peče, pa pripravi tole kremo: Zmešaj četrt litra sladke smetane, primešaj nato dva rumenjaka, dve žlici sladkorja, 7 dek olupljenih zrezanih mandeljnov ali orehov, in na sopari mešaje skuhaj gosto kremo. Ko je pogača že skoro pečena, jo pomaži s kremo in jo pusti stati v neprevroči pečici še četrt ure. Pečeno in še toplo zreži na poljubne kose in daj toplo ali hladno na mizo. Pravilno kuhanje zdravilnih čajev. Zdravilne čaje moramo znati pravilno pripraviti; na splošno velja naslednje pravilo: Predvsem je treba segreti posodo, v kateri nameravamo pripraviti čaj, to pa zato, ker se potem popolneje raztope zdravilne snovi, kakor pa če pripravimo čaj v mrzli posodi. Posodo segrejemo najenostavneje na ta način, da vlijemo vanjo vročo vodo. V posebni posodi zavremo vodo za čaj. Ko voda zavre, izlijemo iz pripravljene ročke vročo vodo, dene-mo vanjo primerno množino (približno poldrugo žlico za skodelico) čaja, polijemo z vrelo vodo, pokrijemo in pustimo 5 do 7 minut stati. Potem čaj precedimo in pijemo, najbolje neoslajen. 15, Rue Lafayette, PARIŠ odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Ho-landiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Pariš; Holandija: št. 1458-66; Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 56 Za kuhinjo Kipnik iz hrušk. Ne preveč zrele in uležane hruške olupi, jih razreži na osem krhljev (pe-ščišče izrezi) jih dobro posladkaj, dodaj limono-vega soka, malo ruma, par žlic belega vina in žlico sirovega masla. Sedaj hruške duši do mehkega a naj ostanejo krhlji celi in gosti. Struci kruha oribaj skorjo in zreži na tanke kose. Vsak kos povaljaj v raztopljenem sirovem maslu. Kozo ali ognja varno skledo obloži s kosi kruha, nadevaj dušene hruške, posuj še malo rozin in zrezanih mandeljnov, položi povrh zopet kose kruha namočene v sirovem maslu, nakar speci. Daš v posodi, v kateri si pekla, na mizo. Nadevane pogačice z malinami. Pretlači skozi sito četrt kile malin ter jih dobro zmešaj z 20 de-kami sladkorja. Stalci trd sneg treh beljakov, primešaj pretlačene maline in dve deki v mlačnem čaju raztopljene želatine. štiri rumenjake in 10 dek sladkorja dobro umešaj, da naraste, primešaj 5 dek moke in sneg enega beljaka. Praktični nasveti Močni žepi za telovnik. Moški veliko uporabljajo žepe v telovniku; da se ti ne raztrgajo tako brž, napravi sorazmerno velike vrečice iz starih nogavic in jih všij v žepe. Lep lesk pri likanju dosežemo na naslednji način: 100 gramov japonskega voska, 100 gramov parafina in 50 gramov stearinove kisline zdrobi-, mo in stopimo na neprevročem ognju; med top-ljenjem ves čas mešamo. Stopljeno vlijemo v plosko škatljico iz pločevine ali podobno posodo in pustimo, da se shladi in strdi. Nato vzamemo snov iz obleke in z njo narahlo potegnemo po gor-kem likalniku. Potem likamo; likalnik ne teče le gladkeje in hitreje po platnu, marveč puščaj tudi posebno lep lesk. Madeže od petroleja odstraniš na ta način, da jih izpostaviš solncu, ali pa likaš, pri čemer pe* trolej izhlapi. Naj uspešneje jih odstraniš, če na-suješ nanje krompirjeve moke (dobil jo v dro-geriji ali večji špecerijski trgovini) pokriješ s pivnikom in zlikaš z neprevTočim likalnikom. i Izžete limone so še dobre za snaženje medenih predmetov, kakor pip pri vodovodu, kljuk od vrat in tudi medene posode. Ako si rezala če* bulo, prekajene slane ribe, dobi nož neprijeten duh, odpraviš ta duh, če nož zdrgneš z limono*, Kdor ima mehke nohte, naj si večkrat na dan umije roke z limono. Kuhinjska mizo ostane lepo bela, če jo, ko s! jo dobro umila, oziroma poribala, zdrgneš še a limono in jo postaviš na solnce, da se usuši. i Ako sušiš koščičasto sadje (češplje in slično), suši sprva pri nizki toploti toliko časa, da se sok več ne izceja, če odpreš sad. Ko je sadje toliko zvenelo, da več ne izločuje soka, poberi koščicef ven. Tako posušene češplje so veliko boljše ia| tudi laglje-uporabljive za kako pecivo. . '!< Če pripravljaš kosilo in ti ne pridejo vsi člani ob istem času h kosilu, tedaj ne zakuhaj v juho rezancev, riža, cmočkov in podobnega. Zakuhaj samo na vodi, kuhano odcedi in postavi na krop, potem daj vsakemu posebej na krožnik in nalij vroče juhe, Na ta način porabiš manj juhe in sej juha tudi ne zgosti ali celo prižge. Gumijaste cevi za zalivanje shranimo čez zimo v ne pretoplem in tudi ne premrzlem prostoru. Preden pa cevi spravimo, jih namažemo z glicerinom in zvijemo v kolobar. Mesta, kjer se zvita cev dotika, podložimo s krpami. Dobro pa je tudi, da vlijemo skozi cev nekoliko bencina. Bencin ohrani gumi voljan. Pazati pa" moramo pri bencinu na ogenj. Ako hočemo, da se aluminijaste posode lepo svetijo, jih snažimo z mešanico olivnega olja in alkohola. Alkohola vzamemo toliko, kolikor tehta količina olja, ki ga uporabimo v ta namen. Oboje denemo v steklenico in toliko časa tresemo, da se obe tekočini dodobra spojita, oziroma zmešata. Potem nadrgnemo aluminijasto posodo s to zmesjo in naposled dobro zdrgnemo z volneno krpo. Rjavi čevlji se dado lepo osnažiti z mlekom, zlasti madeži, če so čevlji blatni, jih dobro očisti blata, nato jih umij z mlekom. Ko so suhi, jih pa namaži z rjavo kremo za čevlje. Mokre čevlje deni vedno na kopito, a če tega nimaš, jih nabaši s papirjem, da obdržijo lepo obliko. Tudi jih ne suši na prevroči peči. PROGRAM RADIA LJUBLJANE od 16. do 22. septembra: Nedelja, 16, septembra: 7.30: Mati zaknče (narodne na ploščah); 7.45: telovadba (Pustišek Ivko); 8.15: poročila; 8.25: vokalni zbori na ploščah; 8.55: versko predavanje; 9.15: prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 9.45: ven-ček narodnih (plošče); 10.00: mirovno delo Rde^ čega križa (dr. V. Krejči); 10.20: šramel kvartet Erika; 11.00: prenos od Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru; 11.15: radijski orkester; 11.40: otroška ura (Manca Romanova); 12.00: čas, radijski orkester; 16.00: pereča agrarno-politična vprašanja (inž. Alfonz Pire); 16.30: Jurij Kozjak, zvočna igra; 20.00: naša narodna prosveta (prenos iz Beograda); 20.30: radijski orkester, vmes kolo-raturni samospevi Vukove-Frankovske; 21.20: Beethoven: Kreutzerjeva sonata v A (plošče); 22.00: čas, poročila, mandolinistični kvartet. Ponedeljek, 17. septembra: 12.15: zvoki s havajskega otočja (plošče); 12.50: poročila; 13.00: čas, slavni tenoristi pojo na ploščah; 18.00: kralji in kraljice naših planin (Josip Vandot); 18.20: vesele na klavirju (plošče); 18.30: radijski orkester; 19.10: Hrvatski pisatelji in jugoslovenska ideologija; 19.30: glasba kot pedagoški problem (Cvetko Dragotin); 19.50: čas, jedilni list; 20.00: zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna); 20.20: uvod v prenos; 20.30: prenos opere iz Beograda, v odmoru čas in poročila. Torek, 18. septembra: 12.15: iz dolenjskih goric (plošče); 12.50: poročila; 13.00: čas, Kolo se vije (plesi in pesmi z juga na ploščah); 18.00: Ob lOOletnici Erjavčevega rojstva (Vera Dostal); 18.20: plošče za otroke in mladinske pesmi poje Nuša Kristanova; 19.30: O Rdečem križu s posebnim ozirom na dravsko banovino (J. Skalar); 19.50: čas, jedilni list; 20.00: sestanek Nj. Vel. kralja Aleksandra in kralja Borisa v Beogradu; 20.20: operni dueti, pojeta Kogejeva in Marčec; 21.00: radijski orkester, vmes čas in poročila; 22.30: angleške plošče. Sreda, 19. septembra: 12.15: uverture na ploščah; 12.50: poročila; 13.00: čas, violinske solistične točke na ploščah; 18.00 slike iz narave (Joža Herfort); 18.20: kino orgije (plošče); 18.45: komorna glasba, radijski kvintet; 19.10: ustanovitev artiljeriske šole v Beogradu in Ivo Stoja-novič ter njegov nacionalizem; 19.30: Pot v Jonsko morje (Davorin Ravijen); 19.50: čas, jedilni list; 20.00: vokalni solistični koncert Zlate Gjun-gjenac; 20.35: Franck: klivarske variacije, izvaja Jadviga Poženelova s spremljevanjem radijskega orkestra; 21.00: radijski orkester; 22.00: čas, poročila, lahkih nog na okrog (plošče). Četrtek, 20. septembra: 12.15: nekaj okroglih za boljšo voljo (plošče); 12.50: poročila; 13^00: čas, razni plesi v koncertnih prireditvah (plošče); 18-00: «20. IX. 1908.» (Branimir Kozinc): 18.20: pogovor s poslušalci; 18.50: plošče po željah; 19.10: Jakob Griin in naša nacionalna poezija; 19.30: literarna ura: Miško Kranjc «Pesem ceste» (profesor France Vodnik); 19.50: čas, jedilni list; 20.00: koroška ura; 20.20: Koroške narodne na ploščah; 20.40: radijski orkester; 22.00: čas, poročila, harmonika solo (Kokalj). ,? Petek, 21. septembra: 12.15: Gorenjska, ti kras slovenskih (plošče); 12.50: poročila; 13.00: čas, glasbene slike iz tujih krajev (plošče); 18.00: Onstran Gorjancev (Vladimir Regally) 18.20: tam-buraški sekstet; 19.00: o organizaciji podmladka Rdečega križa (J. Kobal); 19.20: plošče; 19.30: Proglasitev Dušanove kraljevine; 19.50: čas, jedilni list; 20.00: prenos iz Zagreba; 22.00: čas, poročila, podoknice (plošče). Sobota, 22. septembra: 12.15: zvoki iz Amerike (plošče); 12.50: poročila; 13.00: čas, operetna glasba na ploščah; 18.00: radijski orkester; 18.40: Angorski kunec in njegova reja (Kuntara Vilko); 19-00: zabavno predavanje (Medvedova, Sancin); 19.20: zunanji politični pregled (doktor Jug); 19.40: čas, jedilni list; 19.45: Joahim Vujič; 20.05: fantovski sekstet iz Marije Device v Polju; 20.35: Delibes: Balett de Sylvia (plošče); 21.00: radijski orkester; 22.00: čas, poročila, valčkova ura (plošče). ZANIMIVOSTI X Zdravnik bodočnosti bo iz prstov razbral vse, kar bo hotel vedeti o bolniku. Ko se je pred leti Francoz Vertillon pglasil s svojim odkritjem, da namreč odtiski prstov niti pri dveh ljudeh na svetu niso enaki, temveč da ima vsak človek svoj odtisk, ki se ga ne more odkrižati, pa naj si še tako prizadeva, se mu je ves svet smejal. Vendar pa se je izkazalo, da ima mož prav. Na njegovem odkritju temelji zdaj obsežna in zelo važna veda, ki je zdaj najzanesljivejši pomočnik v borbi proti zločincem. Ni torej čudno, da so učenjaki na mednarodnem zboru človekoslovcev in narodoslovcev v Londonu potrpežljivo in previdno poslušali trditev profesorja Polla, da se dž iz odtiskov prstov spoznati, ali je človek zdrav ali bolan, kakšno bolezen ima, in celo, h katerhn boleznim je nagnjen. Vse to se dž baje spoznati že iz odtiskov prstov pri dojenčkih in tako lahko usmerimo njihovo vzgojo, da ostanejo zdravi ali da jih rešimo vsaj najhujših bolezni. Profesor Poli priznava, da je njegova veda šele v povojih in da zaenkrat njegova dognanja še niso povsem zanesljiva. Točno pa je baje ugotovil tesne vezi med celotnim ustrojem človeka, njegovim zdravjem in odtiski njegovih prstov. To je prvič opazil, ko je ugotovil veliko podobnost odtiskov prstov jetičnih ljudi ali pa ljudi, ki jih razjeda rak. Prepričal se je tudi, da imajo ljudje iz istega kraja ali pa v enakih razmerah živeči ljudje od-tiske prstov, ki kažejo znatno sorodnost. Ze raziskovalec Kretschmer je pred leti opozarjal na to, da je ugotovil zvezo med ustrojem telesa in značajem ljudi. Prišel je do zaključka, da so mršavi ljudje nagnjeni k drugim boleznim kakor debeli, svetlolasi k drugim kakor črnolasi. V tej smeri je nadaljeval raziskavanja docent dr. Bernhard Arschner, ki trdi, da se moramo ozirati na celoten ustroj bolnika pri presojanju njegove bolezni, ne pa samo na omejeno okolico bolnega uda. Isto poškodbo ali motnjo v telesu občutijo ljudje nizke postave drugače kakor ljudje visoke postave, mladi drugače kakor stari, utrujeni drugače kakor spočiti, dobro rejeni drugače kakor slabo hranjeni. Doslej so učenjaki splošno domnevali, da so značilnosti človeka v prvi vrsti njegov obraz, izraz oči, glas in oblika lobanje. Zdaj pa že priznavajo, da so enako značilni znaki tudi noge in roke, posebno pa prsti. Prsti in možgani so dvignili človeka tja, kjer stoji zdaj. Pravijo, da dela človek z rokami Točneje bi bilo trditi, da dela s prsti. Ni torej čudno, da se je vtisnil v prste ves človekov značaj in da bo izkušen zdravnik bodočnosti iz prstov razbral vse, kar bo hotel vedeti o bolniku. mož in žena sta zadovoljna, ker sta si nakupila vse potrebno manufakturno blago poceni v Trgovskem domu Stermeckij, ki Vam brezplačno pošlje na ogled svojo izbrano kolekcijo platna, gradla, cefirja, sukna, kam-garna, volne, svile, klota, poplina, kretona, tiskovine in drugega manufakturnega blaga. ^^r^ Trgovski dom — ^ itmiMVKL Tovarna perila in oblek Celje št. 20. Veliki ilustrirani cenik in vzorci zastonjl X Mlad Rus s trebuhom za kruhom. Na rabski postaji na Madžarskem je pozval policijski stražnik razcapanega dečka, naj se legitimira. Ker pa deček ni imel nobene legitimacije in je govoril samo rusko, ga je odvedel stražnik na policijo. Tam so s pomočjo tolmača ugotovili, da imajo opraviti s 141etnim Jakulom Blajuvalsom. Deček je izpovedal, da se je rodil v Rusiji, da se pa ne spominja točno kje. O svojih starših ve samo toliko, da so se preživljali z beračenjem. Nekega dne sta pa roditelja odšla, ne da bi mu povedala kam. Pozneje se je splazil skrivaj na tovorni par-nik in se skril v premog. Tako je srečno prispel v tujino. Najprej je bil v Turčiji, kjer se je preživljal z beračenjem, potem je pa prišel preko Balkana na Madžarsko, kjer so ga zadržali. X 2000 metrov visok stolp. Generalni komisar za pariško svetovno razstavo leta 1937., se je obrnil na francosko prebivalstvo z oklicem, naj mu ljudje pošljejo predloge, ki bi utegnili povzdigniti privlačnost slovesa nameravane prireditve. Prišla je kopica nasvetov, med drugim tudi načrt inženjerja Lossierja in arhitekta Faurčja Dujarrieja, ki predlagata komisarju, naj se kot atrakcija razstave zgradi 2000 m visok stolp iz jekla. Tehnika je danes tako napredovala, da bi bila zgraditev takšnega stolpa mnogo lažja kakor je bila gradnja Eiffelovega stolpa leta 1889. Stolp bo meril v prerezu pri tleh 210 m, zgoraj pa bo znašala njegova širina 40 m. Stene iz železobetona pri tleh ne bodo debelejše kakor 12 m. Načrt predvideva tri terase. Prva v višini 600 m, druga v višini 1300 m in tretja 1800 m nad zemljo. Inženjerja menita, da bi bil takšen stolp tudi silne važnosti za obrambo Pariza pred zračnimi napadi. Ena izmed teras bi se dala v primeru vojne nemudoma preurediti v letališče. Poleg tega bi na stolpu lahko postavili do sto obrambnih topov. Tresljaji, ki nastanejo zaradi streljanja, ne bodo stolpu prav nič škodovali. V dobi miru pa bi se terasa novega stolpa lahko porabila za zdravilišče z višinskim zrakom. Seveda bo imel stolp tudi vremensko opazovalnico in radijsko postajo, kakršne ni nkjer drueie na svetu. X Mrtvec se hoče poročiti. Knjigovodja nekega moskovskega podjetja je izgubil dragega sorodnika in ga je spremil na zadnji poti. Po ruskih odredbah je v pokopališkem uradu oddal svoj potni list, da se opravijo formalnosti, nato je ob grobu nekaj časa žaloval za sorodnikom, odšel po potni list in se vrnil domov. Čez nekaj časa se je hotel knjigovodja poročiti. Odšel je s svojo zaročenko na poročni urad. Vesela sta stopila k mizi, da bi se vpisala. Gospodična, ki bi ju morala vpisati, se je jima prijazno nasmehnila. Tedaj pa se je izraz njenega obraza izpremenil in je dejala z ledenim glasom: «Mrtvecev ne moremo poročiti!* Kaj?* je ogorčeno vzkliknil knjigovodja. A tudi on je pobledel, ko je v vrnjenem potnem listu bral opazko: «Pokopan 27. julija 1. 1934.; grob 4945 na darogomilovskem pokopališču. Poroka se zato ni izvršila. Knjigovodja je stekel na pokopališki urad, da bi popravil nesporazum. Veliko je bilo njegovo presenečenje, ko mu je gospodična tu začudeno rekla: «Kaj pa hočete prav za prav? Opomba je čisto v redu.* Zaman je skušal dopovedati, da ni umrl. Pokopališka uprava se je branila napako popraviti. Tako živi knjigovodja kot mrtvec dalje. Račune bi moral potrjati, denar sprejemati, a nihče ne prizna njegovega podpisa. Zadnjič je hotel iz zastavljalnice nekaj dvigniti in so ga napodili. Ljudje ne marajo imeti z njim nobenega opravka. Kako dolgo bo to stanje še trajalo, nihče ne ve. X Omleta ii nojevih jajec. Jalova nojeva jajca darujejo v živalskih vrtovih strežniškemu osobju, da narede z njimi, kar hočejo. Nedavno je znesla neka nojevka v londonskem živalskem vrtu dve takšni jajci. Vsako jajce je tehtalo nad en kilogram, kar odgovarja približni težini 25 kokošjih jajc. Obe jajci so nato izpihnili s posebno črpalko in so iz njih ocvrli omleto za dvajset oseb. X Izum za krojače. Iz Bozna javljajo, da je neki tamkajšnji mehanik izumil koristen izum za krojače, šivilje in sploh za vse, ki se bavijo s šivanjem. Izum obstoji v tem, da stroj sam vdeva sukanec v iglo, tako, da se ne bi bilo poslej treba šiviljam in krojačem, zlasti pa starim mamicam mučiti pri vdevanju sukanca v iglo. Izum je prikladen za vse vrste šivalnih strojev, radi česar se bo gotovo razširil po vseh delih sveta. X S Zeppelinom v pragozdove. Novi Zeppelin, ki ga pravkar dovršujejo v Friedrichshafenu, bo v avgustu prihodnjega leta poletel nad doslej neraziskane pragozdove v notranjosti Brazilije. Priprave za to ekspedicijo ima v rokah raziskovalec profesor Paul Wagener, ki se že nekaj mesecev mudi v Rio de Janeiro. V nekem razgovoru je raziskovalec dejal, da bo na tem poletu prevzel poveljstvo dr. Eckener. Več državnih uradnikov se bo udeležilo poleta z namenom, da bi odkrili čim več zemljeznanstvenih posebnosti in bi tako izgubila zemljepisna karta Brazilije dosedanje bele lise. Poleg tega imajo raziskovalci namen filmati vse skrivnosti brazilijanskega pragozda ter s tem seznaniti široki svet o neznanih tajnah toliko opi-sovanih brazilijaaskih pragozdov. Kot najboljši poznavalec prebivalcev teh pragozdov je general Rondon, ki bo zbral ves mogoči material o pritlikavcih in tako zvanih belih Indijancih, ki žive med rekama Hingu in Tapajoz. Dragocene vrednosti za izvedbo raziskovanja je nova naprava Zeppelina, ki omogoča nebesnemu orjaku, da se prav polahno ziblje nad zemljo,.in sicer v poljubni višini. Poleg tega bo nova zračna križarka tako prirejena, da bodo mogli udeleženci ekspe-dicije izstopiti iz Zeppelina, ne da bi potrebovali kake tuje pomoči ob pristajanju. X Strela vrnila otroku vid. V mestecu Bingley v Angliji se je pripetilo te dni nekaj nenavadnega. Zakoncema Farnley se je rodila slepa hčerka. Ker sta bogata, sta jo vodila iz sanatorija v sanatorij, od specialista do specialista, da bi ji vrnil vid, toda vse je bilo zaman. Ker je pa bilo dete tudi sicer bolehno, sta bila roditelja z njo skoraj vsak dan pri zdravniku. Nedavno sta bila zopet pri specialistu, ki je izjavil, da ftroku žal ni pomoči. Dekletce je staro štiri leta. Pred tednom je ležalo dekle na divanu. Zunaj je divjala nevihta. Naenkrat je udarila strela. Dekletce je kriknilo in si zakrilo oči z rokami. Po licih so ji pritekle debele solze. Prihitela je prestrašena mati in vprašala, kaj se je zgodilo. Hčerkica ji je potožila, da jo peko oči in prosila je, naj ji položi na nje mrzel obkladek. Kmalu je vsa prepotena zaspala. Drugo jutro se je pa zbudila in kriknila: «Mamica, vidim!* X Niso dobili pravih dragocenosti. V belgijskem mestecu Villers Saint PaUleju je bil storjen hud zločin. Nedavno je umrla tam bogata starka Honnetonova, ki je izrazila pred smrtjo željo, naj jo pokopljejo z vsemi njenimi dragocenostmi. Starka je živela čudaško življenje in tako je tudi umrla. Vest o njeni zadnji želji se je hitro razširila po mestecu, prišla je na ušesa tudi zločincem, ki bi se bili seveda radi polastili zakopanih dragocenosti. Dolgo so se pripravljali, naposled so pa neke noči odkopali grob. Grobar je našel zjutraj odkopan grob, na krsti pa listek, kjer se zločinci zahvaljujejo dedičem, da so jim omogočili tako obilen plen. Toda policija je kmalu ugotovila, da so skrunilci groba sedli na lim. V bliž-nem mestu je bil kupil starinar od dveh mla-deničev mnogo dragocenih kamnov, ki je pa v njih spoznal navadno brušeno steklo. Previdni dediči so izpolnili zadnjo željo pokojnice tako, da bi jih to preveč ne bolelo. V krsto so ji položili ponarejene reči, prave dragocenosti so pa obdržali. Sleparstvo se bo seveda obravnavalo pred sodiščem, X Žaloigra bosanskega milijonarja. Islam beg Vejsilovič je bil še pred nedavnim najbogatejši človek bosanske krajine. Imel je ogromna posest-a, ki so bila vredna več milijonov Din. Agrarna reforma ga je prikrajšala za njegovo imetje in to je šlo bogatinu tako na živce, da se je vdal alkoholu. Pijan je te dni skočil v Savo in se utopil. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Nista se razumela. Dama iz dobrodelnega društva pravi priletnemu gospodu: ^Priredile smo loterijo za ubogo vdovo. Ali ne bi hoteli kupiti nekaj srečk?» Gospod: «Obžalujem, gospa, pri meni bi se ubogi vdovi ne godilo dobro, če bi jo zadel, saj še sam komaj živim.> Previdnost je mati modrosti. Med nevihto pride potnik na parniku iz kabine in zagleda drugega potnika, kako stoji ves prestrašen na krovu v ženski srajci s čepico na glavi. «Kaj pa počenjate tu?» ga vpraša začudeno. «Pravočasno sem ukrenil vse potrebno, dragi moj. Kaj ne veste, da spravijo na varno najprej ženske in otroke, če se ladja potopi?* se je odrezal previdni potnik. Profesorska. Profesor se vrne domov in meni, da je slišal pod posteljo šum. Nato vzklikne: «Ali je kdo tu?* Vlomilec: «Ne nikdo!* Profesor: «Čudno. Skoraj bi bil prisegel, da je nekdo pod posteljo ...» Dobro je navedel. Pesnik: «Vi trdite, da je moja pesem slaba. Kaj se vi razumete na to. Ali ste že kako dramo napisali?* Pesnikov znanec: «Ne. Kljub temu vem, da je jajce slabo, četudi nisem še nobenega znesel.* Po zobeh. Učitelj: «Po čem spoznamo starost gosi?» Učenka gospodinjske šole: «Po zobeh.* Učitelj: «Toda gospodična, gos vendar nima Pred sodiščem. Sodnik: «Pravite, da je vaša žena nasilna in brez srca. Ali morete to utemeljiti?* Tožitelj: «Prosim, gospod sodnik, obljubila mi je ločitev zakona, pa ni držala besede.* Kaj jo zanima. e vesta: «Čuj, zdi se mi, da me France ne ljubi več. Neprestano mi govori o tem, kar me ne zanima.* Prijateljica: «0 čem pa govori?* Nevesta: «Vedno le o sebi.* Tepec. Jože: «Slišal sem, da se hočeš zopet oženiti?* Tine: cDa, že prihodnji teden.* Jože: cZdaj pa vidim, da si res tepec in da ne zaslužiš, da ti je prva žena umrla.* Skrbna žena. Mha: