LETO VIII. Tržič, 15. Januarja 1959 St. 2 KOMISIJE, SVETI IN DRUGI ORGANI LJUDSKEGA ODBORA Ker je mandatna doba potekla, je občinski ljudski odbor na predzadnji seji izvolil nove komisije, svete in druge organe. Objavljamo imena izvoljenih, da bi se tteti, ki imajo kake predloge ali želijo pomoč, obrnili na pravo mesto. ODBORNISKE KOMISIJE Komisija za volitve in imenovanja: Jože Šiler, predsednik, člani: Slavko Lukanc, Marijan Mernuš, Franc Miklič, Matija Mežek. Komisija za prošnje in pritožbe: Jaka Nemec ■— predsednik, člani: Maks Gosar, Ignac Jontes, Marijan Hafner, Kristina Švegelj. PODROČJE ODDELKA 7.A PLAN IN FINANCE Svet za družbeni plan in finance: Janez Kališnik — predsednik, člani: Stane Cornivec, ing. Tone Maji, Franci Globočnik, Viktor Ber-toncelj, Janko Lončar, Viktor Svab, Stanko Smilek, Milan Tribušon, Breda Velnar, Stane Hiršel. PODROČJE ODDELKA ZA GOSPODARSTVO IN KOMUNALNE ZADEVE Svet za Industrijo, obrt, kmetijstvo in gozdarstvo: ing. France Žitnik — predsednik, člani: Jože Šparovec, Franc Meglic, Franc Zupan, Janko Aljančič, Janko Mozetič, Peter Zaplotnik, ing. Tine Horvat, Milan Valjavec, Franc Koder, Franc Miklič. Svet za blagovni promet In turizem: Milan Zupan — predsednik, člani: Milan Ce,sen, Jože Silar, Ignac Teršinar, Gašper Stibelj, Va-dimir Peraič, Ljubo Teran, Marica Rožič, Ignac Štucin. Svet za komunalne in stanovanjske zadeve: Rado Stegu — predsednik, člani: Štefan Zaplotnik, Ignac Jontes, Avgust Primožič, Mirko Majer, Novšak Albin, Franc Stri tih, Anton Strasner, Miloš Babic. Svet za delo: Andrej Hladnik — predsednik, člani: Anton Meglic, Jaka Nemec, Jože Jagodic, Janko Sajovic, Slavko Zalokar, Vlado Rozin, Jože Benedičič, dr. Andrej Robič. PODROČJE ODDELKA ZA SPLOŠNE ZADEVE Svet za splošno upravo in notranje zadeve: Božidar Pretnar — predsednik, člani: Maks Gosar, Janez Jesenko, Hazim Hadžiomcrovič, Vili Perko, Tone Dornik, Dragica Korošec, Jaka Šter, Andrej Smolej. Svet za šolstvo: Jože Mokorel — predsednik, člani: Franc Taler, Marijan Hafner, Francka Napast, Janez Kavar, Danilo Roblek, Rudi Hrovatič, Janez Ribnikar, Janez G rum. Svet za prosveto in kulturo: Mirko Brejc — predsednik, člani: Vinko Golmajer, Marija Pernuš, Matija Mežek, Franc Šarabon, Jelka Žagar, Alojz Zavelcina, Mi-šo Petek, Marija Rohrman. Svet za zdravstvo: mr. ph. Zdenko Lavička — predsednik, člani: Lojze Kastiger, Vili Bedina, Andrej Zupan, dr. Tone Martinčič, Miha Svab, Silva Bertoncelj, Eleonora Dolenc, Jernej Jezeršek. Svet za socialno varstvo: Marija Mežek — predsednica, člani: Slavko Teran, Ivan Gregorc, Stane Bodlaj, Štefi Miškec, Marijan Herak, Ljuba Uzar, Francka Roblek, Milan Fagaineli. Svet za varstvo družine: Miha Karo — predsednik, člani: Viktor Dornik, Anton Polajnar, Marlena Polajnar, Franc Šmitek, Slavica Plut, Ivana Mihove, Alojz Mar-kič, Jožica Merhar. Svet za telesno vzgojo: Miro Pirih — predsednik, člani: Slavko Lukanc, Tine Tomazin, Marijan Do-linar, Andrej Andolšok, Franc Markelj, Janez Stefe, Zora Konic. DRUGI ORGANI Komisija za uslužbenske zadeve: Franci Globočnik, predsednik, člani: Mirko Brejc, Marija Faganeli, Jože Jurjevčič, Vanjko Japelj. Upravni odbor posredovalnice za delo: Slavko Lukanc — predsednik, člani: Aleksander Bodlaj, France Stritih, Slavko Primožič, Andrej Pehare, Ivanka Mašič, Franc Jagodic, Miha Karo, Jože Jurjevčič. Komisija za razpis mest direktorjev v podjetjih: mr. ph. Zdenko Lavička — predsednik, člani: ing. Tone Mali, Jože Benedičič. Davčna komisija: Gašper Štibelj — predsednik, člani: Ignac Jontes, Andrej Zepič, Avgust Primožič, Rok Hladnik, Vinko Košir, Ignac Ješe. Komisija za cenitev kmetijskih pridelkov: Janko Aljančič — predsednik, člani: Jože Femc, Janez Dobre, Milan Lončar, Anton Svab, Janez Strgar, Anton Polajnar, Janez Gaberc, Anton Valjavec, Peter Košir, Miha Repinc. Komisija za cenitev zemljišč ln zgradb: Nande Stritih —■ predsednik, člani: Rudi Kolar, Vinko Ribnikar, Štefan Zaplotnik, Andrej Zepič. Komisija za odlikovanja: Karel Kravcar — predsednik, člani: Lavička Zdenko, Zdravko Tomažin, Slavko Zalokar, Jože Roblek. Upravni odbor Komunalne banke: Karel Kravcar — predsednik, člani: Jože Silar, Milena Brezar, Janez Kališnik, 2 člana izvoli delovni kolektiv, direktor podružnice je po svojem položaju član upravnega odbora. Komisija za narodno obrambo: Lovro Cerar — predsednik, člani: Jože Roblek, Jože Jurjevčič, Nande Stritih, Daniel Sejatovič. Upravni odbor Doma oskrbovancev: Marijan Herak — predsednik, člani: Francka Roblek, Jože Stanj-ko, Janez Košir, Amalija Zadelj, Franc Golob, Franc Zupan. Upravni odbor Obratne ambulante BPT: Viktor Dornik — predsednik, člani: Franc Sajovic, Helena Perne, Ika Babic, Metod Aha-čič, dr. Andrej Robič, Ignac Trši-nar. Upravni odbor sklada za kreditiranje gradnje stanovanjskih hiš: , Janko Sajovic — predsednik, člani: Jože Jurjevčič, Avgust Primožič, Janko Mozetič, Mira Derling, Mirko Majer, Jože Špairovec. Upravni odbor Dijaškega doma in vrtca: Stanko Zmitek — predsednik, člani: Marija Mežek, Jelka Vogelnik, prof. Slava Rakovec, Francka Napa.st, Tončka Borič, Ivan Stucin, Alfonz Inkret. Upravni odbor Javnega vodovoda: Nande Stritih — predsednik, člani: Perko Janez, Franc Koder, Mirko Mežek, Jelka Vogelnik. Občinski družbeni plan ter proračun Na občini že sestavljajo letošnji družbeni plan in proračun. Po vsej verjetnosti bo plan in proračun sprejet v prvih dneh marca t. 1., torej mnogo prej kot prejšnja leta. Glede na nove predpise o dohodnini išče občinski ljudski odbor najpravičnejši način obdavčitve po katastrskem čistem dohodku, da ne bi tisti, ki imajo večje površine gozdov, od katerih v mnogih primerih nimajo dohodkov, bili preveč obremenjeni. O načinu te obdavčitve bomo obširneje pisali v prihodnji številki, ker bo ta obdavčitev kmetovalce nedvomno zanimala. Najbrž bosta davek na maloprodajni promet in občinski prometni davek v letošnjem letu i: -iačena z davčno stopnjo, ki velja že v vseh drugih okrajih, in ,se bo torej davčna stopnja povišala za 100 odstotkov. Povišanje ne bo povzročilo kake podražitve, kot to kažejo izkušnje drugih krajev, kajti zaradi nižje stopnje občinskega prometnega davka oz. davka na maloprodajo ni pri nas blago prav nič cenejše, kot na primer v Ljubljani in drugje, kjer je že doslej veljala 100 odstotna višja davčna stopnja. Občinski ljudski odbor je razpravljal o šolsiuii in njegouih problemih Tik pred koncem preteklega leta sta oba zbora občinskega ljudskega odbora razpravljala o poročilu sveta za šolstvo, ki ga je na seji prebral predsednik sveta tovariš Jože Mokorel. V poročilu so prikazani stanje in problemi s področja šolstva v naši občini. Prikaz je dokaj kritičen in le delno navaja dosežene uspehe, kar je storjeno zato, da bi na tem področju dosegli še ' boljše uspehe. Mislimo, da bo poročilo zanimalo tudi naše bralce, saj gre za zadevo, ki neposredno zadeva skoraj vsako družino, ko gre za vzgojo otrok. Poročilo objavljamo v izvlečku. REFORMA ŠOLSTVA Nove šole ne moremo zgraditi čez noč, Revolucija v šolstvu je vprašanje let, ker imamo v šoli opravka z živim človekom — učencem, ki ni le pod vplivom šole, temveč tudi družine, organizacij, mnogokrat tudi ceste in neposredne okolice. Nanj vplivajo zdravstvene, socialne in moralne razmere, v katerih živi. Na drugi strani pa je bil učiteljski kader vzgojen v določeni miselnosti, ki je poudarjala strokovno plat in proglašala šolo za nepolitično ustanovo, kar je v živem nasprotju z današnjo stvarnostjo. Učni programi so bili stari in šele od lanskega šolskega leta delajo prvi trije razredi po novih učnih načrtih, četrti pa šele letos. Sole so tudi materialno slabo situirane, kar je posledica neupoštevanja šol v prejšnjih desetletjih in česar ni mogoče odpraviti v nekaj letih. Stanje pa se zadnja leta boljša, o čemer pričajo novo nabavljena oprema in učila ter obnova, vseh šolskih poslopij. Vse to priča, da obstoja v občini določen sistem z zdravimi kriteriji, kar bo omogočilo morda v desetih letih — vprašanje finančnega stanja — vsem šolam tako solidno materialno osnovo, da bo zagotovila uspešen razvoj reformnega procesa v šolstvu. Reformni proce,s se bo razvijal toliko hitreje in segel tem globlje, kolikor bo družba tesneje sodelovala s šolo, kolikor aktivnejši bodo organi družbenega upravljanja (svet in šolski odbori) in kolikor globlje bodo znane učiteljstvu ideološke osnove naše razvijajoče se družbene stvarnosti ter pedagoška orientacija, kar ga bo sproščalo in naredilo svobodnega. Reformni proces je kljub resnemu prizadevanju učiteljstva šele v prvem začetku. Saj bomo šele čez štiri leta izvajali nov učni program v vseh osnovnih razredih. Osnovno napako pa bi zagrešili, če bi čakali še štiri leta in potem proglasili našo šolo za »reformirano« šolo. Zavedati se moramo, da učni načrt ni bistvo reforme. Lahko tudi po najsodobnejšem načrtu ostanemo »stara« šola. Bistveni so: 1. spremenjeni odnosi med učencem in učiteljem, med družbo in šolo: 2. ideološko prednašanje vsebine pouka; 3. znanstvenost pri vseh predmetih: 4. vzbujanje aktivnosti pri vsem delu z učencij 5. povezanost šole z družino in živim življenjem. Zato so naše bodoča naloge naslednje: Ker vemo, da učitelj sam ne bo mogel nikdar zgraditi nove reformirane šole, je nujno, da postanejo šolski odbori aktivnejši, to je da opuste nekako pasiven odnos na sejah odborov ter se bolj aktivno predajo delu s šolo, bodisi da prevzamejo določena dela zlasti s starši, bodisi da pomagajo v raznih komisijah v odboru. V Tržiču po znani primeri, ko učitelj« tvo ni več kois učencem v določenih razredih. Prav tu bi bila osnovna dolžnost, šolskih odborov, da bi se v takem primeru aktivno zavzeli za stvar ter poskušali najti rešitev s svojim delom s starši učencev in. z učenci samimi. Nobenega napora v tej smeri ni škoda, saj gre za človeka in to mladega človeka, pred katerim stoji življenje. RAZVOJ IN STANJE OSNOVNEGA ŠOLSTVA Potem obdela poročilo otroški vrtec, ki je v svojem razvoju dosegel lep uspeh, saj je sedaj v njem že 116 otrok in se bo to število povečalo za okrog 50 otrok z novimi prostori pri kolodvoru. Ko govori o pomožni šoli, pravi poročilo, da je to posebna vrsta šole. Ob ustanovitvi šole je bilo vpisanih 10 učencev, leta 1955, 1956 in 1957 po lfi učencev, v letošnjem letu pa jih je 16. Pouk na tej šoli je vsekakor mnogo težji kot pa pouk na rednih šolah. Dosedanje izkušnje kažejo, da se pouk v tej šoli »izplača«, saj šola učenca le pripravi do tistega osnovnega znanja, ki mu vsaj malo omogoči življenjsko eksistenco. Proračunska postavka za pomožno šolo je znašala v proračunu za leto 1957 366.000 dinarjev in odpade na enega učenca 18.670 dinarjev stroškov. Poleg učencev na pomožni šoli pa ima občinski ljudski odbor še 12 učencev v raznih zavodih kot so Dom za invalidno mladino v Kamniku, Zavod za slepo mladino, Zavod za gluho mladino, Prehodni mladinski dom v Preddvoru itd. Ti učenci bi tudi v naši pomožni šoli ne mogli spremljati pouka. Za te učence v zavodih plača občinski ljudski odbor mesečno 74.770 din, njihovi starši pa 55.570 dinarjev. Iz pravkar navedenega je torej razvidno, da so stroški za te otroke veliko večji od stroškov za otroke, ki ,se šolajo v pomožni šoli. Trenutno ni drugega načina za rešitev tega vprašanja. Osnovno šolstvo je v naši občini organizirano glede na prostornino v osmih šolskih poslopjih, šola heroja Grajzerja je sestavljena iz dveh zgradb, od katerih je ena stara okrog 260 let, druga pa 88 let. Šola heroja Bračiča je stara okrog 50 let, šola v Kovorju okrog sedemdeset let. Ostale šole razen v Krizah so po gradnji šo kar dobre. Ni treba poudarjati, da prostori v najstarejših šolah v nobenem primeru ne ustrezajo več niti po prostornini, kaj šele po ureditvi. V letošnjem letu je število vpisanih učencev na zgoraj navedenih šolah 1494. Razmeščeni so v 31 učilnic, ki imajo skupno 1690 kvadrat, metrov koristne površine, tako da odpade na 1 učenca 1,14 kv. metra površine. Minimalna površina, ki bi jo moral imeti učenec, pa je 1,50 kv. metrov površine. To vprašanje pa gre v trenutnih razmerah največ v škodo osnovne šole v Križah, v kateri odpade na učenca samo 0,53 kvadratnih metrov površine, medtem ko ima učenec v Lomu 2,83 kvadratnih metrov, v Dolini pa 2.37 kvadratnih metrov površine. Da bi v prihodnosti rešili ta pereči problem, je neogibno, potrebno zgraditi novo šolo, tako da bi se prostori v sedanji šoli heroja Grajzerja sploh ne uporabljali več za šolski pouk. Pri razpravah o gradnji nove šole je bilo poudarjeno, da tudi sedanji prostori šole heroja Bračiča v doglednom času ne bodo več ustrezali potrebam sodobne šole, če pri tem računaimo, da je doba 40 do 50 let v šolskem razvoju sorazmerno kratka, pomeni pa za šolo že precejšnje zastaranje. Na mestu, kjer bodo gradili šolo, je vsekakor treba pustiti možnost še nadaljnje graditve. Kritično stanje v kriški osnovni šoli bo le delno rešeno s tem, da bosta dograjeni še dve učilnici, ki ju je občinski ljudski odbor pričel dozidavati v letošnjem letu. Za le namene je določenih okrog 16 milijonov dinarjev. Kritično stanje v Tržiču pa bo rešeno le z gradnjo nove šolo. Skupno število šoloobveznih otrok v mestu je v letošnjem šolskem letu 940 in se bo v naslednjem letu povečalo na 1160. Če računamo, da bi v osnovni šoli heroja Bračiča preuredili dve učilnici v kabinet in tehnično delavnico, kar ta šola nujno potrebuje, bi se število učencev na tej šoli zmanjšalo za 130 in bi jih na šoli ostalo torej le 350, za novo šolo bi torej ostalo 810 učencev. Dosedanji šolski prostori šole heroja Grajzerja bi se lahko uporabili v druge namene, o čemer bo še govora. Poudariti je treba še to, da obiskujejo osnovno šolo heroja Bračiča in osnovno šolo heroja Grajzerja otroci iz Tržiča, Bistrice, Preske, s Pristave in Slapu ter delno tudi iz Križev, učenci 5., 6., 7. in 8. razredov pa še iz Loma, Leš, Kovorja, Doline in Podljube-Ija. (Tu nimajo popolnih osemletk.) PROBLEM STROKOVNEGA ŠOLSTVA Tudi to šolstvo, ki ga prav tako zajema reforma, se bo moralo v marsičem spremeniti. V stvari pa ne gre za formalno temveč za materialno spremembo. V našem vzgojnem izobraževalnem procesu oziroma sistemu vzgajamo mladino za prihodnji poklic, hočemo pa hkrati oblikovati človeka v osebnost in ga navajati k samostojnosti. Nivo vajenske šole bo treba dvigniti višje od osemletke, da bo to šola, kjer bodo učenci nadaljevali učenje, ne pa ponavljali isto učno snov. Prav posebno pa še z razvojem naše industrije in hkrati is hitrejšim tehničnim razvojem kvalificirani delavec ne bo mogel pogrešati širše, splošne in stro- kovne izobrazbe, do katere ima ne le kot proizvajalec temveč tudi kot upravljalec v socializmu vso pravico. Za bodoči razvoj tega šolstva imamo nekatere posebne naloge in sicer: 1. Odpraviti moramo zmotno mnenje, da. je za vajenca vsaka predizobrazba dobra. Stremeti moramo po čimveč j i zahtevnosti, t. j. da bo v bodoče moral imeti vsak vajenec končano popolno osemletko. 2. Vse razpoložljive sile moramo uporabiti za to, da pridobimo potreben šolski prostor za to šolo. Za industrijski kralj, kot je Tržič, je nujno, da dobi svojo specialno strokovno šolo. Ker ima Kranj že STTŠ in kovinsko šolo, bi ostala nam srednja čevljarska šola. Ne samo to, da je Tržič zibelka čevljarstva, ampak tudi dejstvo, da ima tovarna Peko odlične strokovnjake in da izdeluje kvalitetne izdelke, ki so znani preko državnih mej, govori za predlagano strokovno čevljansko šolo v Tržiču. Tržič se že od nekdaj bori za srednjo šolo. Iz Tržiča se vozi preko 180 dijakov v razne strokovne in srednje šole. V nekaj letih, ko se bo naselje še razširilo in število prebivalcev naraslo, bo naraslo tudi število dijakov - vozačev. Zato je sedaj čas, da mislimo na ustanovitev strokovne šole. V takem primeru bi bil seveda nujno po-' treben tudi. internat, ki bi bil potreben tudi sicer, zlasti pa za vajensko mladino in doloma za učence višjih razredov obeh osnovnih šol. GLASBENA ŠOLA Poročila strokovnih inšpektorjev, ki so opravili kontrolo na tej šoli, so vedno pozitivno ocenila delo na tej šoli. Dejanski efekt, ki naj bi ga dosegla ta šola v samem Tržiču, pa ni viden, to pa zaradi tega, ker se učenci iz te šole porazgubijo po drugih šolah izven Tržiča. Prav malo je torej kadra, ki bi izšel iz te šole in delal v družbenih organizacijah in društvih. S tem nikakor ne trdimo, da glasbena šola ni uspešna ali pa morda ni potrebna, ampak navajamo le problem, ki je v tem, da se učenci porazgubijo. Vsekakor pa je naloga nižjih glasbenih šol, da vzgajajo dobre amaterje-glasbeni-ke, ki se v okviru svojih možnosti in želja še nadalje razvijajo. Povečanje števila glasbenikov-amater-jev med ljudmi je vsekakor velik, uspeh glede na splošno kulturno raven. Glasbena šola ima svoje prostore v Cankarjevem domu. Ti prostori še zdaleč ne ustrezajo potrebam in bo treba misliti na to, da bo dobila tudi ta šola sčasoma druge primerne prostore. ZDRAVSTVENO STANJE ŠOLSKE MLADINE V povojnem ča>-". je bilo zdravstveno stanje šoiSke mladine ravno zaradi vojnih dogodkov zelo slabo. V povojnih letih je bilo na tem področju mnogo storjenega, zlasti pa je obstajala skrb za sistematične preglede otrok. Ti sistematični pregledi imajo nalogo odkrivati bolezni in podvzemati potrebne ukrepe za zdravljenje obolelih. Poleg te splošne naloge pa je naloga pregledov tudi širiti splošno zdravstveno vzgojo, kajti dejstvo je, da je mnogo bolezni, ki se dajo odpraviti brez zdravniških posegov, ker je pri njih treba le splošne kulturne razgledanosti. Da je v resnici tako, kaže razpredelnica o boleznih, ki so bile ugotovljene ob pregledih učencev v šolskih letih 1956/57 a še o izobraževanju odraslih. Po nepopolnih podatkih je bilo leta 1955 v naši občini 1173 radioaparatov, to je en radioaparat skoraj na 10 prebivalcev, medtem ko jih je leta 1958 že 1938, t. j. en radioaparat na pet in pol prebivalca. Pri tem je treba navesti to, da ni zajeto v tej številki področje, ki spada pod pošto Brezje. V teh številkah je torej razviden močan napredek. Važno vzgojno sredstvo je prav gotovo tudi časopis. V našo občino prihaja en dan v mesecu skupno 4265 časopisov, ostale dni pa manj, če se odštejejo mesečniki in tedniki. Računajoč navedeno število in število prebivalcev odpade 1 časo- pis na dva in pol prebivalca. V naši občini je po številu najbolj razširjen Tržiški vestnik, nato sledijo Tedenska tribuna, Glas Gorenjske, Slovenski poročevalec, Ljubljanski dnevnik, Pavliha, Ljudska pravica in nato ostali časopisi. Tudi reviji Naša žena in Sodobno gospodinjstvo sta v naši občini močno zastopani. V območju občine prodajo tedensko 890 izvodov Tedenske tribune, po kateri zelo rada sega naša mladina, in torej glede na to veliko število ne more biti vseeno, kakšna jo vsebina lega časopisa, ki ga nekateri prištevajo med resne časopise. V občinil mamo večjo knjižnico v Tržiču in manjše v Kovorju, Pod-Ijubelju, Lešah in v Lomu. Stanje v knjižnici v Tržiču je naslednje: Leto Število Število Število izposo- Vrednost knjig izposojevaicev jenih knjig knjig 1946 232 37 486 18.560 1951 621 102 1.478 80.800 1955 1459 288 3.104 497.860 1958 2334 625 5.200 999.352 V Kovorju ima knjižnica 230 knjig, v Podljubelju 303 knjige, v Lešah 250 knjig in v Lomu 120 knjig. Ko poročilo obdela še visokošolsko in srednje šolsko mladino, pošolsko izobraževanje, šolske mlečne kuhinje, zaključuje: Kot je bilo že v uvodu govora o delu učiteljev na šolah, tako je treba poudariti sedaj na zaključku, da delo učitelja v nobenem primeru ni samo v okviru šole, temveč da je območje njegovega dela še veliko večje in to v družbenih organizacijah in društvih. Od učitelja v vsakem primeru pričakujemo več kot od drugih državljanov zlasti pri dolu na kulturno prosvetnem področju. Gre tedaj za vzgojno delo učitelja izven šole. Res je, da se je mentaliteta ljudi izza časov predvojne Jugoslavije bistveno spremenila in vloga učitelja glede na to ni več taka, kot je bila v tedanjih razmerah, ko je bil učitelj zlasti na vasi edini človek, na katerega so se obračali vaščani, vendar pa njegova vloga ni zdaj nič manjša s to razliko, da mora danes učitelj biti tisti, ki si saim zna najti torišče vzgojnega dela. Veliko učiteljev je pri nas v mestu samem in lahko trdimo, da tu ni čutiti njihovega dela v taki obliki, kot bi bilo pričakovati. Tudi tu se ponavlja že znano dejstvo, da najdemo nekatere učitelje in profesorje pri delu v vseh organizacijah in društvih, drugih pa nikjer. Pri tem pa ne gre samo za formalno članstvo v društvih in organizacijah, temveč za vsebino dela. Plače učiteljev in profesorjev so urejene in to tako, da glede tega nI problema. Vsekakor pa ni tako urejeno vprašanje stanovanj. Imamo primere, da samski učitelji in učiteljice nimajo stanovanj, pa tudi nekaj družinskih stanovanj je takih, ki niso primerna. Poudariti hočemo, da bo treba pri gradnji nove šole misliti tudi na graditev stanovanj za prosvetne delavce, oziroma bo treba njihove potrebe upoštevati pri razdeljevanju stanovanj. To poročilo je prvi poskus sveta za šolstvo, da bi v širšem smislu seznanil s problemi s tega področja odbornike ljudskega odbora, organe družbenega upravljanja ter občane sploh. Po poročilu se je razvila živahna razprava, v kateri je sodelovalo veliko število odbornikov in sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Zdravko Tomažin. V razpravi je bila poudarjena velika pripravljenost vseh, da bodo nudili šoli vso pomoč, kjer bo to le mogoče. Ljudski odbor bo na temelju poročila in razprave sprejel še posebne sklepe, ki jih bo pripravil svet za šolstvo. TRŽIŠKI ŠTUDENTJE OŽIVLJAJO SVOJ KLUB Konec decembra so se zbrali tržiški študentje na ustanovnem občnem zboru akademskega kluba. Na sestanek so povabili tudi dijake zadnjih letnikov srednjih šol in akademsko izobražene prebivalce Tržiča. Sicer je bil pred nekaj leti v Tržiču že ustanovljen akademski klub, ki je sprva živahno začel z delom, organiziral predavanja, priredil brucovanje, kasneje še ples, a kmalu nato je klubska dejavnost ponehala in zadnja leta o klubu ni bilo več prav nič slušati. Zato so tržiški študentje menili, da z vso upravičenostjo skličejo ustanovni občni zbor akademskega kluba. Na njem se jo v dvorani »Svobode« zbralo kar dokaj študirajoče mladine. V imenu iniciativnega odbora, ki je pripravil občni zbor, je spregovoril študent Vlado Erjavšek, zakaj študentje klub ustanavljajo. Čeprav žive večidel v Ljubljani in čeprav so jih novi univerzitetni predpisi še bolj kot doslej privezali k delu v laboratorijih, seminarjih in predavalnicah, vendar mislijo, da je prav, da so ne le v stiku z domačim krajem, marveč tudi, da so seznanjeni z vsemi občinskimi problemi in z življenjem v občini sploh. Saj bi sicer kasneje, ko bodo doštudirali, padli premalo pripravljeni na svoja službena mesta in pri delu teže uspevali, ker se ne bi takoj znašli. Razen tega bi mogli — zlasti študentje višjih semestrov — s svojo strokovno usposobljenostjo že pomagati tu in tam, če ne drugače, vsaj p predavanji bi lahko širili prosveto v mestu in na vasi. In končno — čeprav ne nazadnje — naj bi akademski klub gojil tudi družabnost. To bi bilo pri nas še prav posebej potrebno, saj družabno življenje v Tržiču zares ni prav nič razvito in človek nima kam sesti, razen v gostilno. Ustanovitev kluba so toplo pozdravili v imenu sveta za prosveto in kulturo tov. Mirko Brejc, v imenu sveta za šolstvo in hkrati v imenu občinskega ljudskega odbora tov. Jože Mokorel, v imenu tr-žiške mladinske organizacije njen predsednik tov. Mazim Hadžiome-rovič, ki je zastopal na občnem zboru tudi občinski komite ZKS. Vsi so novemu klubu želeli veliko uspehov in stavljali predloge, kako bi se študentje že v teku študija vključili v delo in živila-nje tržiške občine. Študentje so vse navzoče sezna-" nili s statutom, oziroma pravili kluba, ki je sestavni del Zveze študentov Jugoslavije. Izvolili so si svoj upravni in nadzorni odbor in naložili tov. Erjavšku, ki naj bi sodeloval pri komisiji za štipendijo, skrb, da bi se štipendije pravilno razdeljevale. Novemu klubu od srca želimo, da bi bili kmalu vidni ali vsaj zaznavni sadovi dela v klubu, želimo mu zdravo in dolgo življcnjel KONFERENCA VAJENSKE MLADINE Učenci vajenske šole so imeli 20. decembra mladinsko konferenco. Predsednik je podal poročilo in navedel, kaj so vajenci storili do sedaj in kaj nameravajo storiti v bodoče. Svoje poročilo je podal tudi tov. upravitelj, V diskusiji so vajenci povedali, kaj jih toži in kaj se jim zdi narobe. Predlagali so več stvari, ki so potrebne za šolo in zanje same. Sklenili so, da bodo uvedli več krožkov in tečajev. Predvsem je bilo govora o športu. Ugotovili so tudi, da je bilo do sedaj zelo malo poučnih ekskurzij. V bodoče upajo, da so jim bodo tudi te želje izpolnile. Izvoljen je bil tudi nov mladinski odbor, ki je sprejel naloge, katere mu je naložila mladina. Pred predavatelji so vajenci obljubili, da se bodo bolj trdno poprijeli dela in da bodo z vestnim učenjem dosegli boljše uspehe v šoli in v tovarni. odprli so Se en OTROŠKI VRTEC 2e dalj časa smo ugotavljali, da bi nam bil potreben še kak otroški vrtec poleg tistega na gradu, kajti ta je za naše najmlajše precej daleč, če morajo vsak dan hoditi vanj iz Bistrice, oziroma iz Preske. Zdaj se je mamicam in otrokom na Bistrici in v Preski izpolnila vroča želja. Dne 29. novembra so dobili svoj vrtec v stavbi na.sproti kolodvora. Tu so doslej bile otroške jasli, ki so jih zaradi finančnih težav morali opustiti. Število otrok v jaslih je bilo premajhno in stroški vzdrževanja zato previsoki. Zato so otroške jasli prenehale poslovati, otroke pa so oddali k rej-nicam. Prostori, ki so se s tem izpraznili, bi bili seveda primerni za marsikaj, ali za stanovanje ali za pisarne. In dokaj je bilo interesentov, ki so se za te prostore zanimali. Vendar je pri občinskem ljudskem odboru prevladovalo na-ziranje, da za otroke nikoli dovolj ne storimo in da je prav, da ostanejo prostori, ki so doslej služili najmlajšim, še vnaprej na voljo otroški ustanovi. Zdaj pa se lahko s svojim otroškim vrtcem res postavimo, saj smo v tem pogledu najnaprednejši kraj v kranjskem okraju. Zajemamo namreč v svojih vrtcih že 50 %, torej polovico vseh predšolskih otrok v četrtem, petem in šestem letu starosti. Takih otrok je pri nas okoli tri sto, v vrtec pa jih hodi že 150. Zahvala za to gre predvsem občinskemu ljudskemu odboru, ki je pokazal veliko .razumevanja v skrbi za naše najmlajše, katerih mamice so večidel zaposlene, da se ne utegnejo ukvarjati v zadostni meri s svojimi malčki. Občinski ljudski odbor je iz fonda za varstvo otroka dal 500.000 dinarjev -a opremo novega vrtca na Bistrici. Prav tako pa gre tudi zahvala za odprtje novega vrtca tovarišu upravniku Alfonzu Inkretu, ki si je vkljub svoji bolezni dokaj prizadeval za razširitev vrtca. Dne 29. decembra so najmlajši junaki in junakinje iz Bistrice in Preske prišli v svoj novi domek — v svoj novi vrtec. Ob desetih dopoldne so se zbrali k odprtju novega vrtca zastopniki oblasti in ustanov. Občinski ljudski odbor je zastopal njegov tajnik, tov. Jože Roblek, sindikate pa predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Slavko Zalokar. K odprtju je prišla tudi zastopnica socialnega skrbstva, tov. Mici Mežek, tov. Zora Koničeva pa je zastopala SZDL. Prisotna sla bila seveda tudi upravnik dijaškega doma in vrtca tov. Alfonz Inkret in predsednik upravnega odbora te ustanovo, tov. Stanko Zmitek. Svet za kulturo in prosveto je zastopal tov. Mirko Brejc, svet za zdravstvo in društvo za napredek gospodinjstva pa tov. Jelica Bocakova. Društvo prijateljev mladine je zastopala tov. Mi-ca Inkretova. Predsednik upravnega odbora dijaškega doma in vrtca lov. Stanko Zmitek je pozdravil otroke in goste in v svojem govoru poudaril dvojni pomen naših vrtcev. Prvi namen vrtca je pač ta, da so malčki v varstvu vzgojiteljic vsaj tisti čas, ko so starši zaposleni. Tako lahko mamico mirno opravljajo svoje delo v tovarni ali pisarni in jih prav nič ne skrbi, da bi se njihovemu otroku v tem času mogla pripetiti kakršnakoli nezgoda. Poleg tega — in to je drugi pomen vrtca — pa naši vrtci vzgajajo otroke za šolo in družbo. Ob igrah, ročnem delu in poslušanju raznih zgodbic se otroci vzgajajo in mimogrede sprejemajo koristne nauke, pa tudi napotke, kakšno naj bo njihovo vedenje v družbi otrok in kakšni njihovi odnosi do odraslih. Zato vrtci koristijo seveda predvsem otroku samemu, v znatni meri pa tudi staršem in vsej naši socialistični družbi, ki si prizadeva, da vzgoji našo generacijo v svobodne in napredne državljane. Tovariš Zmitek je opozoril tudi ■na to, da ne smemo misliti, da smo z odprtjem tega novega vrtca storili že dovolj za našo predšolsko mladež. Nikakor ne smemo pozabiti, da bo nujno, da dobi tudi severni del mesta, posebno pa delavsko naselje na »Fabriki« svojo DEDEK MRAZ Kot prejšnja leta je tudi letos Dedek Mraz priromal v Tržič že v zadnjih dneh decembra. To pot je prišel brez mraza in brez snega. Naši najmlajši so bili to pot prijetno iznenađeni, ker jih je obiskal v toplih, zakurjenih prostorih. Niso namreč še pozabili tistih obiskov dedka Mraza, ko je prihajal z vetrom, snegom, mrazom in so ga kar predolgo čakali na mokrih tleh ali v vetrovnem vremenu. Letos je bilo prijetnejc. Začel je s svojim obiskom že v nedeljo zjutraj, ko so se v dvorani Svobode zbrali otroci padlih borcev na svoji prireditvi, ki sta jim jo pripravila Zveza borcev in Zveza vojaških vojnih invalidov. Potem je obiskal tabornike v dvorani BPT. Tu je najmlajše obdaroval in pogostil. V torek zjutraj se je najprej oglasil v Dijaškem domu in vrtcu, kjer so ga prav prijazno sprejeli. Dedek Mraz je povedal najmlajšim predšolskim otrokom v vrtcu nekaj napotkov, potem je pa šel na obisk v osemletno osnovno šolo heroja Grajzarja. Tu je obiskal vsak razred posebej, kajti v vsakem razredu so lotos imeli svojo novoletno jelko in ob njej razredno kolektivno praznovanje. Še v teku dopoldneva jo prišel tudi na osnovno šolo heroja Bračiča. Tudi tu so učenci po razredih praznovali ob svojih okrašenih novoletnih jelkah. Ko je prispel dedek Mraz v svojem kožuhu, s kučmo na glavi, z visokimi škornji in palico, ki jo starček že težko pogreša, so najmlajšim zažarele oči. Zapeli so mu pesmico o dedku Mrazu in se z njim pogovorili o tem in onem. Starejši so ga pričakovali bolj resno, a tudi ob prižganih svečicah na novoletnih jelkah in celo bengalični ogenj so v razredu pripravili dedku v čast. Učencem zaključnih, osmih razredov je dedek Mraj skušal dopovedati, kako važno je njihovo delo in učenje, ki naj ga nikar ne zanemarjajo, ker bodo znanje potrebovali vsepovsod, kjerkoli bodo zaposleni. Prikazal jim je nujnost učenja, saj bodo morda kaj kmalu — že čez nek ij let — naši mladinci lahko poslali člani upravnih odborov in delavskih svetov po naših podjetjih. In takrat bo znanja vse premalo. Proti poldnevu je bil dedek Mraz že kar truden, a vendar je videti, da je zdrav in vzdržljiv, ustanovo, ki bo skrbela za varstvo in vzgojo otrok v tem delu mesta, kjer otroci še vse preveč postopajo po cestah in zato tudi zapadaj o nevšečnim vplivom ceste. Upamo, da bodo občinski ljudski odbor in družbene organizacije podprle težnje po ustanovitvi vrtca v tem. delu mesta, kar se bo kmalu pokazalo kot neodložljiva potreba. Ob koncu se je tovariš predsednik zahvalil za izkazano pomoč občinskemu ljudskemu odboru in družbenim organizacijam, pa ludi tov. upravniku A. Inkretu, ki si je zares nesebično prizadeval, da se je vrtec razširil in dobil takorekoč svojo podružnico na Bistrici. Nato se je zahvalil ljudski oblasti še tov. upravnik Inkret. Gostje so si zalem ogledali nove prostore, ki so prav prijetni, topli in svetli, skratka prikupen domek za naš mladi naraščaj. kajti hodil je tudi še popoldne po razredih obeh tržiških osnovnih šol in tako obiskal ta dan kar 31 razredov. Povsod, so ga učenci sprejemali z velikim veseljem. Bili so deležni obdaritve, pa tudi pogostitve. Šolska mlečna kuhinja je priredila vsem tržiškim učencem ta dan izdatno in tečno malico, kot ji je to naročil dedek Mraz. Tako je bilo ta dan po naših šolah zares praznično razpoloženje. Učenci so okrasili svoje razrede in tudi tekmovali, kateri razred je najokusneje dekoriran, kar je ugotavljala posebna ocenjevalna komisija, ki je prisodila prvo meslo IV. a razredu, ki je sam, brez pomoči tovarišice učiteljice zares okusno preuredil svojo učilnico za prihod dedka Mraza. Še pred svojim prihodom je dedek Mraz priskrbel vsem šolarjem v občini prijetno razvedrilo v dvorani kina. Trikrat je v soboto, dne 27. decembra, šolska mladina do zadnjega kotička napolnila dvorano in gledala lutkovno igro N. Si-mončiča »Zmešnjava«, s katero je v Tržiču gostovalo ljubljansko Tržiška podjetja in obrtniki novo leto milici in csstarjem Zadnji dan starega leta je komisija za ceste in promet pri Avto-moto društvu postavila na križišče Ceste JLA in Cankarjeve ceste še v jutranji temi dve smrečici. Ljudje, ko so hodili tod mimo, so se radovedno ozirali na križišče in se spraševali, zakaj so tod postavljene tako lepe smrečice. Ko se je zdanilo, so že bili zavitki ob smrečicah. Proti poldnevu pa je bilo raznih paketov in steklenic že do roba deske. Kakšen pomen naj bi to imelo? Na. naših cestah je vse gostejši in hitrejši promet. Nesreče se 'množe iz dneva v dan. Da bi se le-te ne ponavljale prepogosto, za to skrbi leteča milica. Ta ima posebna motorna vozila in dobro vidna oblačila. Seveda pa je sama izpostavljena vsem vremenskim nepri-likam in nevarnostim za svoje življenje, saj mora voziti z maksimalno hitrostjo, da zaščiti ostale korlstnike cest. Vzporedno •/. letečo milico so nam potrebni cestarji. Kadar dežuje ali je poledica na cesti, imajo veliko in odgovorno delo. Ko Prostori so prijetno urejeni, opremljeni z novim pohištvom, igračami in učili. Vse je čisto in snažno. V domu je tudi kuhinja. Otroci bodo tu dobivali brezplačno malico (podpora Rdečega križal), na željo pa tudi poceni dobro kosilo. Za njihove želodčke bo skrbela lovarišica kuharica in kot smo videli, bo kar dobro skrbela. Otroci bodo v vrtcu v dveh oJ-delkih. Zanje bosta skrbeli dve vzgojiteljici Ob otvoritvi jih je bilo navzočih že trideset. V domu se bodo mogli zadrževati od šestih zjutraj do dveh popoldne. — Novi vrtec bo lahko sprejel okoli petdeset otrok. Zato, mamice, ki še nameravate pripeljati svoje otroke v vrtec, pohitite, dokler niso vsa masla zasedena! Z novim vrtcem je spet zamaše-na ena izmed vrzeli in to tako dobro, da smo lahko ponosni. Mastno lutkovno gledališče. Igrice otroci niso le gledali, ampak so dobesedno zaživeli z njo. Dedku Mrazu so za to njegovo darilo še posebej hvaležni. V petek po Novem letu pa se je oglasil dedek Mraz tudi pri »Partizanu«. Naši najmlajši telovadci so bili pogoščeni. Zabavali so se, deklamirali in plesali, da je bilo veselje. V novoletni noči, večinoma na Silvestrovo zvečer, so bili otroci deležni obdaritve tudi doma, v svojih družinah. Zdi se, da so dobili letos v dar kar precej knjig, kajti tiste dni pred Silveslrovim smo pogosto videli dedka Mraza v knjigarni, kjer je pokupil za čuda veliko knjig. Pa tudi marsikaj drugega je nakupil po naših trgovinah, ki so bile v zadnjih decembrskih dneh zelo polno, da so pridni prodajalci komaj ustregli vsem željam. Dedku Mrazu želimo, da se' dodobra odpočije po obilnem poslu, ki ga je opravil v dneh okoli Novega leta in da nas drugo leto spet obišče z obiljem voščil in daril. ter ostali so voščili srečno dežuje, nasipavajo vbokline na cestah; s tem zmanjšujejo gospodarsko škodo in veliko pripomorejo k -zmanjšanju števila prometnih nesreč. Ti organi, ki nas varujejo in skrbijo za varno vožnjo po naših cestah, so nam stalno in ob vsakem času pripravljeni pomagali. Kaj pa mi, občani? Mi jih velikokrat vidimo, a sa jih malokdaj spomnimo. Res je, da so za svoje delo plačani, a nikdar jih ne moremo poplačati, če nam rešijo življenja. Zato smo se jih na zadnji dan v lotu spomnili z darili in jim voščili srečno novo leto 1959. Lepo je bilo videti prometna miličnika-pionirja, ki sta pokazala, da se tudi mladina vzgaja v tem, kako pomagali, da bo čim manj nesreč v letu 1959. Ker so podjetja in ostali korist-niki cest pokazali veliko razumevanja za njihovo humano delo in ker se ne morejo vsem zahvaliti, se danes zahvaljujejo vsem tistim, ki so se jih na kakršenkoli način spomnili na njihov praznik. Pionir) i-prometni miličniki, cestarji in leteča milica NI POZABIL NA NAJMLAJŠE Člani Zveze borcev NOV zborujejo Tr7ir sPreminia 11^11» svojo podobo V zadnjem mesecu preteklega leta so se sestali na rednih letnih občnih zborih člani Zveze borcev po posameznih krajih, in sicer v Podljubelju, Jelendolu, Lešah, Kovorju in Krizah. V prvih dneh tega leta pa so se sestali člani mestne organizacije v Tržiču. Na vseh zborih so pregledali dosedanje delo in napravili načrte za bodoče delo. Na zborih so sprejeli sklepe, da bodo z vsemi močmi podprli gradnjo centralnega ,spomen'ka v Tržiču. V Lomu želijo zgraditi spomenik v kraju samom. V Jelendolu bodo na že zgrajeni spomenik dali vklesati imena padlih borcev. Veliko -so člani govorili tudi o skrbi za bivše borce, ki so take pomoči potrebni. Na zboru v Jelendolu so bili na Za požrtvovalno Devetnajstega decembra je bila v sindikalni dvorani lepa slovesnost. s svečano akademijo so člani odreda predvojaške vzgoje praznovali deseto leto plodnega delovanja te organizacije. Svečanosti se je udeležil tudi predsednik občinskega ljudskega odbora tovariš Lovro Cerar in zastopnik JLA iz garnizije v Križah. Oba tovariša sta na proslavi tudi govorila. Odred je na tej proslavi razvil tudi svoj prapor, ki mu je kumova! predsednik tovariš Lovro Cerar. Ko je izročal prapor komandirju čete tov. Milošu Saviču, je poudaril velike napore in žrtve, ki so jih dajali borci NOV, da so ohranili zastave in jih prinesli do zmagovitega konca. »Ta prapor,« je rekel tovariš predsednik, »naj vam bo izpodbuda za doseganje novih uspehov in varujte ga, kot so varovali svoje borci NOVI« svečan način sprejeti v organizacijo novi člani, in sicer: Jože Meglic, Dolina: Pavla Lombar, Jelen-doli Janez Benec, Jclcndol; Katarina Kuhar, Jclendol; Helena Anko, Jelerodol; Jože Klemene, Dolina in Matevž Kalan, Dolina. Člani ZB so za 22. december, t. j. za dan JLA v posebnih patruljah obiskali vojake v karavlah. Srečanje je bilo veselo in prisrčno Razgovor med bivšimi borv! NOV in vojaki — čuvarji naših meja je .potekal v trdni odločnosti enih in drugih braniti, našo (socialistično domovino. Člani ZB so vojake obdarili. Zvedeli smo, da bo občni zbor občinskega odbora ZB NOV ob koncu januarja. delo odlikovani Na proslavi so povedali, da je odred predvojaške vzgoje dosegel I. mesto v okraju Kranj. Za tak uspeh imajo velike zasluge komandir čete tovariš Miloš Savič in komandirji vodov tovariši Alojz Zaletel, Marijan Dolinar, Čedomir Pavlovič in Pavel Srečnik. Prav gotovo pa je, da imajo odločilno zaslugo mladinci sami, ki so se zelo trudili pri vajah in učenju. Da je temu res tako, je dokaz v tem, da je veliko število mladincev prejelo pismene pohvale iin knjižna darila. Posebej pa sta bila odlikovana od Državnega sekretariata za narodno obrambo z odlikovanjem za predvojaško vzgojo mladinca Jože Štele in Jože Ambrožič, oba doma v Križah. Medaljo najboljšega obveznika PV pa je prejel tov. France Srečnik iz Podljubelja. Po končani proslavi je predsednik občine še posebej sprejel komandni kader odreda PV. Trg svobode, ki je glavna prometna žila Tržiča, v zadnjih časih močno izpreminja svoj zunanji videz. V preteklem letu sta se modernizirala dva trgovska lokala, zdaj pa smo priče delu, ki bo pripomoglo k modernizaciji nadaljnjih dveh lokalov. V spodnjem delu trga obnavljajo vhod in izložbena okna manufakturne trgovine, v zgornjem delu trga pa nastaja poleg restavracije »Pri pošti« nov trgovski lokal, v katerega se bo vselila prodajalna tovarne obutve »Peko«. Velika stekla obetajo, da ■bo prodajalna svetla in prikupna, pa tudi večja, kot je bila dosedanja. Prenovili so tudi prostore na vogalu Blejske ceste in glavnega trga, kamor se te dni selijo pisarne »Podjelja za gradnje in remont«. Vsekakor bodo ti prostori strankam bolj ustrezali, ker so bližji kot dosedanja odročna pisarna na Koroški cesti. Na dvorišču restavracije »Pri pošti« podirajo del dosedanje stavbe. Podrli so že skoro ves desni trakt in na dvorišču že kopljejo temelje za novo, sodobneje urejeno poslopje, ki bo nudilo gostom udobnejša prenočišča, kot so bila dosedanja. Preuredili pa bodo tudi levo stran poslopja, prestavili kuhinjo, povečali restavracijo, da se vsaj za silo rešijo dosedanje stiske s prostorom. Zdi se, da je tudi skozi Tržič potegnil zdrav veter, ki odnaša staro in dosluženo. Saj je tudi že skrajni čas, da smo začeli s pro-urejevanjem trgovskih lokalov In restavracije! Vse to doslej res ni bilo v čast takšnemu industrijske- mu centru, kakršen je Tržič, skozi katerega dobršen del leta hodijo in se prevažajo tujci, ki v našem mestecu niso mogli doslej videti sodobnih trgovin, niti sesti v sodobno urejeno restavracijo, niti prespali v udobnem prenočišču. Upajmo, da se ti časi bližajo svojemu koncu. NOVA ČEVLJARSKA DELAVNICA Tovarna obutve »Peko« je ukinila popravljalnico čevljev zaradi industrijske akumulacije, ki obrtno uslužnostno delo previsoko obremenjuje. Taka delavnica pa je pri nas nujno potrebna in je zato občinski ljudski odbor na zadnji seji ustanovil novo podjetje z nazivom «»Čevljarska delavnica«. Za direktorja podjelja je imenoval Ludvika Vučka. Delavnica bo v kratkem začela z delom v prostorih bivšega pletiljstva. Popravljala bo čevlje vseh vrst in izdelovala tudi novo obutev po naročilu. PREUREDITEV AVTOBUSNIH POSTAJ Na avtobusni progi Ljubljana— Tržič in obratno sla ukinjeni postaji pri gostilni v Pristavi in v Preski, uvedena pa je namesto njih postaja pred stanovanjskim poslopjem tovarne »Peko«. MLIN »SMUK« JE NAPRODAJ Mlinski obrat »Smuk« v Retnjah, ki ga ima sedaj v najemu zasebni-ca, občinski ljudski odbor prodaja najboljšemu ponudniku. Prof. Slava Rakovec: ^ SEM IN TJA PO CRNI GORI 8. Črnogorsko primorje Crnogorsko primorje sicer slovi v svetu po svojih čudovitih sončnih plažah, po svoji subtropski vegetaciji, po slikovitih starih mestecih in mogočnih trdnjavah, po kulturnih spomenikih iz starega in srednjega veka, po toplem morju in dobrem grozdju, po pomarančah in .oljkah in še po marsičem. Toda za Tržičana je vendar črnogorsko primorje zelo, zelo daleč, saj je povprečnemu prebivalcu tržaškega kota že morje zelo daleč in če smo malo poredni, a vendar še resnicoljubni, mu je že v Križe daleč, kadar se tja ne zapelje z avtobusom. Crnogorsko primorje je pa — bodimo pošteni — zares daleč od naših hribov, saj tjakaj — razen z letalom — nikakor ne prideš v enem dnevu. Na letalo pa ni upati, saj so sedeži v njem že več kot mesec dni v naprej oddani. In vendar se vkljub odmaknjenosti velja potruditi do črnogorskih obal, ki nimajo primere nikjer ob Jadranu, pa tudi sicer v svetu ni zlepa kje zbranih toliko dobrin na majhnem prostoru kot v črnogorskem primorju. Zato se nikar ne ustrašimo oddaljenosti! Zares: črnogorsko primorje si velja ogledati! Vse težave potovanja — ki ne bo vedno prijetno — bodo pozab- ljene,, ko se bomo znašli na edinstvenih plažah drobnega peska, sredi starih oljk in ob nasadih po-marančencev pod južnim soncem Črne gore. Zares: tu je priroda v teku stoletij v procesih nastajanja zemeljske površine delala čuda, a človeške roke so tod prav malo napravile. Ko je maršal Tito obiskal Črno goro in videl čudovito, dva kilometra dolgo plažo pri Bečičih, kjer še sedaj ni nobenega hotela, marveč le skromna vasica, je dejal: »Če bi bili Bečiči prej v kaki drugi državi, bi bili danes že urejeno in razvito mesto.« Te maršalove besede pa no veljajo le za Bečiče, marveč domala za vse črnogorsko primorje od Boke Kotorske pa tja do ustja Bojane na albanski meji. Vendar se zdi, da temu zatišju minevajo poslednja leta, kajti turizem v črnogorskem primorju se bo prav gotovo razvil do neslutenih stopenj. Za to so namreč dani odlični naravni pogoji, le človekove podjetnosti bo še treba marsikje, da bodo nastali moderni hoteli tam, kjer jih danes še ni. Seveda to ne pomeni, da črnogorsko primorje še nima modernih hotelov, saj jih ima kar nekaj od Hercegnovega pa preko Budve, Sv. Stevana in Miločera tja do Bara in Ulcinja. Vendar so še vedno do-kajšnji deli obale s čudovitimi plažami brez večjih turističnih objektov. In tudi to dejstvo je ena izmed privlačnosti črnogorskega primorja, saj je včasih človeku pri-jetneje na osamljeni, a čudoviti peščeni plaži, daleč od avtomobilskih hup in ropota motorjev, daleč od mondenih hotelov, ki zahtevajo ne le velik kupček denarjev, marveč tudi toalete in etiketo in s tem znatno omeje sproščeno uživanio samonikle lepote. Če si želimo gledati črnogorsko obalo, je najpriporočljivoje, da se z ladjo zapeljemo v Ulcinj in si potem ogledujemo obalo in mesteca ob njej nazaj grede v smeri proti severozahodu. Kajti če bomo začeli z ogledovanjem pri Boki Kotorski, zlepa ne borne prišli niti dO Bara niti do Ulcinja. Videti je namreč toliko zanimivega, da nam bo, preden bomo vse pregledali, zmanjkalo ali časa ali denarja ali pa obojega. Ulcinske plaže so pravi biseri Jadranskega morja. Razlikujejo se od ostalih naših plaž po tem, da je njihov pesek droben kot pepel in poln zdravilnih sestavin. V tem pesku, ki ima visoko temperaturo, so znatne količine morske soli in joda, ki deluje radioaktivno. Tudi daleč zunaj v morju se v širokem pasu vleče takšen pesek, da sega plitvina morja zares daleč in zato je morska voda prijetne, posebne barve. Lahko se kar vležeš v morje in valovi te bodo masirali, da te mine vsa živčnost. Ulcinjska plaža, ki je 360 m dolga, polkrožno obroblja zeleni zaliv na začetku naselja. Poleg te plaže ima Ulcinj še vrsto manjših. Proti jugovzhodu pa se tja do ustja Bojane vleče deset kilometrov dolga plaža prav do albanske meje. Tudi ta velika plaža ima zdravilen pesek ob obali in v morju. V neposredni bližini mesteca je tudi ob obali izvir žveplene vode. Po raziskavah ruskega balneologa ščerbakova ima ulcinjska žveple-na voda domala iste sestavine kot znamenita žveplena voda pri Ach-nu v Nemčiji. Iz Ulcinja se pod Rumijo planino zapeljemo v Stari Bar, ki je ves v ruševinah. V letu 1878 so se v mestu utaborili Turki. Z višin nad Barom pa so mesto ves mesec obstreljevali hrabri Črnogorci s svojo primitivno artilerijo. Danes je Stari Bar s svojimi sivimi zidovi, ki nemo Strle pod nebo, le še turistična posebnost, naselja pa je zaživelo znova pet kilometrov vstran, ob morski obali. Mestece samo danes sicer ni tako zanimivo, kot se nam zdi, da je bil svojevrsten Stari Bar, vendar se mu obeta lepa bodočnost. Ob njegovi obali je vse živo. Tu grade novo barsko luko, Kaj bo nacionalizirano? v nabito polni dvorani sindikalnega doma je 9. januarja predaval tovariš Vinko Hafner, poslanec Zvezne ljudske skupščine in predsednik OLO Kranj o zakonu o nacionalizaciji zgradb in gradbenih zemljišč. Predavatelj je v uvodu povedal, kaj spada pod nacionalizacijo. Z dnem, ko začne veljati navedeni zakon, se nacionalizirajo: 1. najemne stanovanjske hiše, t. j. hiše v državljanski lastnini z več kot dvema stanovanjema ali z več kot tremi majhnimi stanovanji; 2. vse stanovanjske hiše in stanovanja kot posamezni deli hiš, ki so lastnina civilno-pravnih oseb, družbenih organizacij in drugih društev državljanov; 3. poslovni prostori, ki so last civilno pravnih oseb, družbenih organizacij in drugih društev državljanov, če jih ne uporabljajo za svojo dovoljeno dejavnost; i. presežek nad dve stanovanji, ki je last posameznega državljana; 5. poslovni prostori v stanovanjski hiši, ki je last državljanov. Poleg navedenega so predmet nacionalizacije vse poslovne zgradbe v državljanski lastnini, ki so namenjene za gospodarske, upravne, prosvetne, kulturne, zdravstvene, socialne in druge podobne dejavnosti. Prav tako se kot gradbena zemljišča nacionalizirajo vsa zazidana in nezazidana zemljišča, ki ležijo v ožjih gradbenih okoliših mest in naseljih mestnega značaja. Po tem, ko je predavatelj podrobno obrazložil vsako zadevo posebej je dejal: »S tem zakonom o nacionalizaciji je naša družbena skupnost do konca odpravila iz- koriščanje človeka po človeku ter vzela nekaterim elementom iz rok možnost špekulacije z zgradbami in zemljišči. Vsakemu državljanu je v polni meri zagotovljena pravica lastnine do zgradb in stanovanj, ki služijo njemu in njegovi družini. Z nacionalizacijo zemljišč v ožjih mestnih območjih pa se bo omogočila smotrna graditev naših mest. Zakon v nobenem primeru ne bo prizadel naših delovnih ljudi, saj je njegov cilj ravno v tem, da se delovni skupnosti pomaga. Prizadeti bodo le redki posamezniki. Velika večina lastnikov zgradb in zemljišč, ki jih bo zadel zakon, si tega ni pridobila z lastnim delom, pač pa v veliki večini s špekulacijo.« Občinske komisije za izvedbo nacionalizacije bodo imele odgovorno delo, saj bo od njihove presoje konkretnih primerov večkrat odvisno, ali bo določena zgradba nacionalizirana ali ne. Za veliko stanovanje v smislu določb tega zakona. ,se računa stanovanje s štirimi sobami, majhno stanovanje pa z dvema sobama brez stranskih prostorov. Državljan, ki se ukvarja z obrtno ali kako drugo dovoljeno zasebno dejavnostjo, sme pridobiti in imeti v lasti poslovno zgradbo ali poslovni prostor, ki po svoji zmogljivosti ustreza njegovi dejavnosti. Po predavanju so poslušalci postavljali vprašanja, na katera je tov. Hafner odgovarjal. Glede na zgradbe v Tržiču ne bo mnogo primerov nacionalizacije, drugačno pa je stanje glede na zemljišča. Po zakonu so sedaj nacionalizirana vsa zemljišča na mestnem območju Tržiča, to je v Tržiču, Bistrici in na Slapu ter še posebej v naseljih Pristava in Križe. Dosedanji lastniki bodo uporabljali zemljišča na teh področjih tako dolgo, dokler jih ne bo občinski ljudski odbor določil za gradnje, bodisi da bo gradil sam ali pa bo zemljišče dodelil drugim gradbenim interesentom. Ta zemljišča se ne morejo dedovati ali prodajati in so izločena iz prometa na sploh. Za nacionalizirane zgradbe se določi odškodnina tako, da se določi 10% stanovanjske najemnine, ki se je plačevala na dan uveljavitve tega zakona o nacionalizaciji ter pomnoži z rokom 50 let. Ta odškodnina se bo izplačevala lastnikom v dobi 50 let v rednih mesečnih obrokih. Lahko se odloči, da se odškodnina izplača tudi prej. Za nacionalizirano nezazidano gradbeno zemljišče dobi prejšnji lastnik odškodnino, ki se določi po tarifi za odškodnino razlaščenih zemljišč, (do 200 din za m-). Predavatelju se je za njegova izvajanja zahvalil sekretar občinskega komiteja ZK tov. Zdravko To-mazin. TRGOVSKO PODJETJE »TOBAK« KRANJ T A V Č A R J EVA 32 želi svojim odjemalcem srečno novo leto UREDNIŠTVU „Tržiškega vestnika" V zadnji številki Tržiškega vestnika je v članku »Nekoliko več a zadnjih zborih volivcev« omenjenih več kritik na račun podjetij. Med temi podjetji je omenjeno tudi Kleparstvo - vodno instalaterstvo zaradi slabo izvršenih del v Jelendolu. Ta kritika pa ni osnovana in je neresnična, ker naše podjetje v letu 1958 ni izvrševalo nobenih del v Jelendolu. Prejeli smo nekaj naročilnic stanovanjske uprave v Tržiču, na katere smo izdali samo material, ki so ga člani hišnega sveta sami vgradili. Toliko v vednost. .Delovni kolektiv podjetja Kleparstvo-vodno instalaterstvo, Tržič 15. do 16. januarja: italijanski film POTEPUH. 17. do 19. januarja: ameriški barvni film NEPRILIKE S HAR-RY.IEM. 20. do 21. januarja: ruski barvni film MEHIKANEC. 22. do 23. januarja: ameriški barvni film DRŽITE TATU. 24. do 26. januarja: francoski barvni film PUSTOLOVŠČINE ARSENA LUPINA. 27. do 28. januarja: ameriški film LJUBMIMEC LADY CHATER-LY. 29. do 30. januarja: japonski film GODZILLA — MORSKO ČUDO. 21. januarja do 2. februarja: angleški barvni film RIHARD III. nedaleč vstran je železniška postaja in ko bo Bar povezan z magistralo z Beogradom, se bo mesto prav gotovo razvilo v eno najpomembnejših naselij ob naši obali, saj je tu najnaravnejši izhod Črne gore in Srbije na morje. V členoviti obali črnogorskega primorja je največji barski zaliv, ki ga zapira dolgi greben Voldjice, katere rt štrli daleč v morje. S tem je barski zaliv na eni strani docela zaščiten. V širokem, nad 10 kilometrov dolgem, polkrožnem zalivu, leži prostrano Barsko polje, pokrito z oljčnimi gaji, ki segajo tja pod težko prehodne gorske steze Rumije, Sutormana in Lisn.;a. Najmarkantnejša in najvišja je Rumija planina, ki s svojimi ostrimi, golimi vrhovi obvladuje vso barsko okolico. Novi Bar je čudno mesto. Naselje ima zelo razmetane hiše. V enem delu je mesto prava vasica, v drugem plaža, v tretjem mesto, v četrtem utrdba, tam nekje polje, drugod pusta pokrajina, tu ravnica, nižina, tam pobočje in strmina. Del Barskega polja je obdelan, drugi del pa je pusta poljana, kjer so med vojno okupatorji postavljali taborišče in barake. Po kratkem ogledu nadaljujemo pot proti severozahodu. Iz avtobusa je videti nasade pomarančev-cev, ob poti se v lahnem vetru zib-Ijejo elegantne tamariske. Na poti proti Sutomoru vidimo Topolico, kjer je zavod za napredek južnih kultur. Kmalu se vozimo mimo Sutomo-ra. To naselje je sezidano vzdo.ž obale, pod strmim pobočjem, pO katerem vodi cesta ob čudoviti peščeni plaži. Zdaj se vozimo skozi Spič, ki je najbolje obdelani del Črne gore. V neposredni bližini morja, od notranjosti ločen in zaščiten z ozkimi, a dovolj visokimi vzpet'n.imi pred morskimi vetrovi, je Spič kot nalašč ustvarjen za gojenje sadja in zgodnje zelenjave, saj se tod že v februarju sadno drevje posuje s cvetovi. V Spiču je nekaj vasic,, vsega skupaj okoli 300 hiš. Od Spiča se proti severozahodu tja do Budve vlečejo Paštroviči. Pod njimi se strmo pobočje spušča do morja v številnih zalivih, ki so znani po slovitih plažah. Tu so Buljarica, malo dalje Petrovac na moru, ki se je včasih imenoval Lastva, še malo dalje se skozi oljčne nasade vozimo ob Drobnem Pijesku. Nato ugledamo pod sabo edinstveni Sveti Štefan. To je mestece, nastalo na majhnem otočku, školju, nedaleč od obale. Školj je pTetvorjen v tombolo (otok, ki je umetno povezan z obalo). To je tipično otoško naselje, tesno pozidano, da se hiše kar stiskajo druga k drugi. Mestece je že staro, saj je bilo ustanovljeno v XVI. stoletju in imenovano po istoimenski cerkvici. Zgradili so ga Paštroviči, ko so Turkom iztrgali bogat, vojni plen. Vsako pleme je na otočju sezidalo po eno hišo, da bi v njej v primeru napada imeli na varnem svoje žene in otroke. Sčasoma so Paštroviči na otoku sezidali še skladišča in cerkev in Sv. Štefan je postal kot trgovsko središče tudi upravni in kulturni center Paštro-vičev. Zdaj so mestece docela adaptirali. Dosedanjim stanovalcem so sezidali udobnejše hiše na obali, ves otoček z vsemi njegovimi interc-santnimi zgradbami pa bo predelan v grand hotel, edinstven in svojevrsten, da mu ob vsem Jadranu ne bo primere. Letos ta edinstveni hotel še ni bil v obratu, ker je bilo prenavljanje hiš še v teku. Zunanji videz mesteca bo ostal neizpreme-njen, notranja ureditev hiš pa bo nudila dokaj več udobja kot doslej. In še dalje proti severozahodu se beli cesta. Pod njo leži Milo-čer, pravljica sredi parkov in nasadov. Nekdanji dvorec jugoslovanske kraljice Marije tik ob morju, ob zalivu s fino peščeno plažo, ki je bil nekoč zastražen in nedostopen, je danes odprt in vabi vsakogar v svoje čarobno okolje. In že smo v Budvi. Mestece na polotoku, ki je bil včasih otok, zdaj pa je s peščeno nasipino spojen s kopnim. Del mesteca, ki je na polotoku, je docela sredozemskega tipa z ozkimi uličicami in visokimi hišami, proti morju utrjen z visokim zidom. V mestece vodi dvoje vrat: »morska vrata« blizu pristanišča in »kopna vrata« nasproti hotelu »Avala«. Budva je zelo staro naselje. — Omenja se že v 4. stoletju pred našim štetjem. Kasneje so tu prebivali grški kolonisti, v njeni okolici pa Iliri. Pozneje so se priselili še Romani, a od XIV do XV. stoletja dalje žive tod pretežno Slovani poleg nekaj Albancev. Ko hodimo po ozkih budvanskih uličicah in uživamo prijetno senco, ki. je tudi sredi opoldanske pripeke ni nič manj, saj so hiše tako blizu skupaj, da bi skoro mogel vsevprek prestopati s strehe na streho, se kar nič ne čudimo, da je postala Budva tako znano in cenjeno letovišče. Saj ima poleg zgodovinskih znamenitosti (mestni zid, cerkev sv. Ivana iz 8. stoletja, cerkev sv. Marije iz 12. stoletja itd.), zunaj mestnega obzidja moderno urejen hotel »Avala«, ki nudi gostom vse udobje. Poleg tega pa je mogrenska plaža, ki je le okoli 250 m oddaljena od hotela »Avala«, poleg uleinjske prav gotovo najlepša plaža ob jadranskem morju. Z drobnim peskom posuta se v obliki podkve proži pod strmimi skalami. Ena teh skal jo v sredini deli v dva dela, da je slikovitost še večja. V neposrednem zaledju mesteca se širi Budvinsko polje, poraslo s pomarančevci in smokvami. Nedaleč od Budve smo videli tudi zgradbo črnogorskih filmskih delavcev, mogočno poslopje filmskega podjetja »Zeta«. Sončnih dni za snemanje je tod vsekakor v izbilju. Anton Gosta: ('.'adaljevanjc) Ponoči smo zapustili Ženevo. Se enkrat smo jo pozdravili, v lučili se kopajočo, s ključev cesto, kl se jo vila proti švicarsko-francoski meji pri Gexu pod prevalom Cjl de la Faucille to že smo bili v Franciji. V noči od 2. do 3. septembra nas jo vozil avtobus skozi Dijon, od koder je bilo do Pariza še 309 km. Vozili smo so proti pokrajini Champagno, znani vinorodni in kmetijski pokrajini; Pariški kotlini, ki zavzema eno četrtino Francije; in njenemu središču Ile de France, v katerem je Pariz. Ko me je rano jutro zbudilo v bližini Trovcsa in Romillva, sem se spomnil, da se že vozimo v bližini La Rotite Napoleon, zmagoslavne poti velikega Korzičana od Golfa Juan pri Cannesu ob Sredozemskem morju do Pariza, ko je zapustil pregnanstvo na otoku Elbi v omenjenem morju in ise napotil v Pariz. Hotel je izrabiti v svojo korist nesoglasje dunajskega kongresa leta 1814 in razmere v Franciji po pariškem miru. Vojska in ljudstvo sta ga tedaj navdušeno sprejemala, In svet — podoben je našemu Pomurju ob prehodu iz Goričkoga v Ravensko. Približeval se nam je Pariz, mesto s petimi milijoni prebivalcev, politično, gospodarsko, kulturno :n turistično središče Francije; mesto velike preteklosti, mesto umetnosti, razvedrila in zabav za bogato buržoazijo vseh dežel; mesto predelovalne industrije in modnega ustvarjanja. Vozili smo se mimo velikega evropskega letališča Orlya (Aeroport do Paris-Orly), oddaljenega 10 km od samega Pariza, kjer pristajajo in odletavajo letala vsake pol uro v različne smeri sveta, in prispeli v mesto skozi tako-imenovana vrata Porte d'Italio. Začetki Pariza so nastali na otoku reke Solno, imenovanom Ile de la Citš. Tu je bilo stairo galsko naselje Lutotia Pariso-rum. V rimskem oa.su, v dobi Julija Cezarja, je tu nastala rimska kolenija. Iz srednjega in novega veka so njegove razvojne dobe, >ki jih zagledamo v krožnem obzidju XII., XIV., XVIII. in XIX. stoletja. V notranjosti so so razvijale ozko ulico in hiše, pa tudi stavbo gotskega, renesančnega in baroč-neoa slona. V prestolnici francoskega kraljestva so na desnem obrežju Scine bivali kralji, škofje m seinnouri (gospoda), na levem bankirji, trgovci in obrtniki. Tu so tudi gradili šolo in univerzo svetovnega slovesa, Sorbonne. Sedem lepih kamnit h m-vstov je povezovalo obe obrežji. Toda tale Pariz se ni mogel širiti, dok'er ni v X'X. sto'etju pr^šol iz »odrtega obzidja in se pričd širiti na blagi vzpetini Mont-parmssa na Wi in M-ntmartra na d-\sni strani ter na področje dveh gozdov — Bois de Vincon-nos na vzhodni strani in B ir d; BotiVme m zahodni strani. Stavilo prebivalstva se je od 1. 1^29 do danes mčno oovečn'o Ako bi (z -<",di"či. kjer je Notre D-'mo, zarisali kroo s oromer-m 35 km h: dobili prostor, na ka-terr-rrl o-nbiva o->t do š-v-t mi'i-Jonov T-o'Mva'c^v. Tako ji za N-vv Yr.-k-.rn. Lrn*/m-*m :n To-Kljem 5 trto mosto na svetu. V Parizu so zastopane vso industrije. Štiri petine delavcev francoske avtomobilske industrije (tovarn Renault in Citroen) se nahaja v njem; prav tako ena tretjina komično in ena četrtina tekstilne indutstrije. Pariz je rečno pristanišče s 15 milijoni ton prometa, a na kolodvorih se vrši promet s še 10 milijoni ton. Od teh zavzema pet šestin uvoz in in eno šestino izvoz. Mesto oskrbujejo trije vodovodi. Vsa kanalizacija mori 2108 km. Oskrbuje ga sedem central z električno energijo in štiri plinarne skrbe za plinsko napeljavo. Avtobusi in tramvaji prevozijo letno do sto petdeset milijonov kilometrov it okoli 1 milijardo potnikov. Podzemeljska železnica Metropoll-ta.in ali Metro sega v dolžino 160 km, je zgrajena v nadstropjih in prevozi letno dve milijardi potnikov. Pariz obišče vsako leto dva milijona tujcev, ki pustijo v Franciji do osem milijard frankov. Pariz prekaša vsa mesta kapitalističnega sveta po svojih revolucionarnih izročilih. Bil je srce in glavna gibalna sila bur-žoazno (meščanske) revolucije v letih 1789 do 1794. Tu je delavski razred prvič poskusil ustvariti diktaturo (samostojno vlado) proletariata (ljudi, ki živo od svojega dola), znano pod »Pariško komuno«, lota 1871. V Parizu se je pričela tudi revolucija leta 1848, ki je dala znak celi vrsti revolucionarnih gibanj v Evropi. Ozke ulice pariškega mesta in oremestij so bile pogosto prizorišča baritkadnih bojev (bojev z u'ičnimi zagradami). V re-volueijskih nastopih pairiškeqa delavstva se jo učil i,n si pridobil izkušenj mednarodni proletariat. Tak je torej Pariz. V mestu smo se nastanili v središču, v eni izmed glavnih prometnih ulic, v ulici Rue de Ri-voli, v starejšem hotelu Hotel do Nico; si oglodali znamenitosti z dnevno in nočno krožno vožnjo ter še v prostem popoldnevu in dopoldnevu 4. seotombra. Videli smo: Place do la Bastille s spominskim stebrom (tu je stika-lišče velikih cest Rue St. An-toine, Faubourg St. Antoine in Ve'ikih boulevardov. Je eden najvažnejših trgov vzhodnega Pariza. Na tnm mestu jo stala znana, leta 1370 zgrajoma trdnjava, ki je služila pozneje kot j"t-nišnica in jo jo med revolucijo 14. julija 1789 razjarjeno pariško ljudstvo zavze'o in podrlo. Ta dan še darre slavi vsa Francija kot največji narodni praznik. Sredi trga so v lotih 1831 in 1840 postavili 47 m visok steber Co-Ionne de JniUet, Julijski steber. Pod njim trn je grobnica žrtev julijske '1830. letaj in februarske ("1818. letal revolucije. \'a vrhu stnji poz'očen kin svobode in do njooa vodijo v notranjosti stopnico), Hotel doVille, Mostni dom (to je lopa renesančna stavba, stoječa na mostu leta 1871 od komunardov, udo'ožnncev komuna oožiaoena prvotnega maoi-sr.roti. Zgradili po jo v letih 1875 do 1884. V oalači je sedež prefekture sn"'n kooa deoartTnanta, urav seinsikma okraja in mostne ohČTio. Tu snroj-rna Piriz svojo most«?. Pa'aič"* krasi nad 100 kipov slavnih Parižamov ln Fran- cozov. Pred zgradbo se razprostira prostran trg, ki se je do leta 1830 imenoval Plačo de Grč-ve. Tu so m3d leti 1310 in 1830 obešali politično in druge obsojence); Tour St. Jacques (Jakobov stolp je ostanek velike gotske cerkve, je visok 52 m in služi danes z motereološko, vre-monoslovsko postajo); Palais du Louvro (palača Louvre, ki predstavlja najmogočnejšo palačo na svetu, ni slavna samo zaradi svojih neizmernih bogastev v umetniških zbirkah, ampak tudi po sledovih vseh slogov od renesanse, preporoda daljo. Je ena najlepših v mostu. Obo krili jugozahodnega ogla starega Lou-vra sta s svojo sijajno razčlenjenostjo, lepoto reliefov, izboklih slik, Goujon, in okroglimi odprtinami nad vrati, najčistejša primera francosko renesanse. Vzhodna fasada, pročelje, s ste-brovjem pomeni najlopše, kar jo ustvaril barak, slog iz razkroja renesanso v krčevite in razgibane vnanjo oblike v 17. in 18. stoletju. Palačo so gradili od 12. do 19. stoletja. Sestoji se iz starega Louvra okrog štiriogla-tooa dvorišča na vzhodu in novega Louvra, ki ga tvorita dva dolga razčlenjena trakta, dve krili, ob Rue de Rivoli na severu ln Seini na Jugu. Najstarejši del je zgradil kralj Filip Avgust mod leti 1180 in 1223 k "t trdnjavo in jočo. Ta del predstavlja jugozahodno četrtino starega Louvra in jo na dvorišču označen z belimi kamni. Pod kraljem Francem in Henrikom II., to je mod 1515. in 1559. letom jo veliki renesančni stavbenik Pierro Lesoot do-gotovil vogalni dol današnjega južnega in zahodneqa krila starega Louvra. Renesansa je bila namreč preporod klasične, gr-ško-rimske umetnosti v 14. in 16. stoletju. Kraljica Katarina Medici, Italijanka, jo dala zgraditi srednji del južnega krila noveoa Louvra, zato kaže voliv italijansko renesanse. Henrik IV. na je med leti 1589 in 1610 povišal za eno nadstropje in qa podaljšal do Pavillona de F'ore, kjer je kon<»c iužneoa kM'a, P-d Ludvikom XT1i. m-^d leti 1610 in 1643 je zoradil Lomercier Pa-vll'on de 1'Horlooe in severozahodni vooal staroga Louvra. Ludvik XIV io med leti 1613 in 1715 dokončal gradnjo starega Louvra, ki tvori zaključen č^tvo-rokot. Naoo'eon I. jo med leti 1804 in 1814 izpolial načrt zveze Louvra s Tu.il eri jam i in zgradil severni trakt do Pavillona de Marsan, ki ga je skupno z južnim traktom dokončal šele Napoleon HI. Louvre z dvorišči zavzema skoraj 200 000 m2, dolg je 6"0 m. Francoski kralji niso radi bivali v palači. Prva je v njej stanovala Katarina Medici. Leta 1572 so jo vršil tu velik turnir, veliko tekmovanje, na čast poroke Henrika IV. in ob toj priložnosti je bil pod vplivi Katarino izdan ukaz o znanem pokolu protestantov, ki jo v zgodovini znan k-t »šent jemo jska noč«. Ludvik X'II. je med bivanjem v Parizu vedno stanoval tu. Ludvik XIV. se je rajši umaknil v grad Versailles pri Parizu. Narodni konvont, ljudska skupščina, je med revolucijo dal Louvro preurediti v muzej Musče Na- tional du Louvre. Ta muzej predstavlja enega največjih muzejev na svetu. V njem so zastopani vsi odtenki človeške kulture od Kal-dejcev, Asircev in Egipčanov do danes. Velike zbirko plastike, kiparstva, slikarstva in umetne obrti zavzemajo skoraj celotno poslopje. Zbirke predstavljajo neprecenljivo vrednost. Največja svetovno znana dela so: miloška Venera, »Mona Lisa« — La Gio-conda Lconarda da Vincija, Mi-chelangelovl »Sužnji«, Rom-brandtov »Usmiljeni Samaritan« itd.); Are do Triompho du Ca-rrousol (slavolok ob vhodu v Tuilerije je postavil po zgledu rimskih cesarjev Napoleon I. kot spomin na svoje zmaqe); Palais Royal (kraljeva palača, ki jo loči od Louvra cesta Rue de Rivoli, stoji ob istoimenskem trgu in njen pomen sega v spomin na nekdanji sijaj. Palačo je dal zgraditi kardinal Richelieu v lotih 1642 in 1645. V njej so prebivali razini kraljevski princi. Filip Egalite je leta 1781 dal na obeh straneh palače zgraditi ThčStre-Francais. Teatre du Palais-Royal in veliko Galerije. Tu je bil sedež nezadovoljnežev, ki so vzpodbujali k revoluciji. Po revoluciji jo nastalo tu shajališče svetovljanske, mondeno družbe, zato so palačo leta 1871 komunardi zažgali. Po obnovi starega redu, restavraciji, v letih 1872 ' in 1876 je postala palača sedež državnega svota in uprave lepih umetnosti. V njenem parku, Jardin de Palais-Royal jo Rodinov spomenik književnika Victorja Hugoja); pozlačeni kip device Ivano Orleansko, Jeanne d'Arc, na konju v viteški bojni opremi z zastavo Francije blizu prej omenjeno palače (Ivana je rešila in prebudila Francijo v 15. stoletju, ko je bila ta pod dolgoletno angleško nadvlado); Jardin de Tuileries (to je park, ki se vleče od Louvra do trga Place de la Concorde. Je delo slavnega arhitekta Lenotroja v službi Ludvika XIV. Nasadi so velikomestni in reprezentativni, predstavljajoči in ustvarjeni za zabavo kraljem in dvoru. Vzporedno z Rue de Rivoli poteka terasa, vzvišen prostor, Terrasso des Feuillants, ki je dobila ime po republikanskem klubu Feuil-lantov, ki so se tod sestajali. r\la kencu terase stoji Musče du Jeu de Paume, muzej moderno zamejske umetnosti. Tu je stala v času revolucije stara kraljevska Manoge, jahalnica, v kateri sta zborovala konstitu-anta in konvont, ustavodajna in ljudska skupščina, v francoski revoluciji 1792. Vzporedno z Sei-no potoka terasa Terrasso du Bord de 1'Eau aH Orangčrie. Dohod na trg Place de la Concorde pa krasita dva krilata konja. Od stare kraljevske palače Palais des Tuilories, ki jo je zgradila Katarina Medici leta 1546, sta po požaru lota 1871 ostali le dve zvezni krili — današnji muzej dekorativno, okrasne, umetnosti Pavillon de Marsan in del Louvra Pavillon de Flore); operno gledališče (to je ogromna zgradba in najprostornejše gledališče na svntu. Veliko stopnišče je arhitektonsko nekaj svojevrstnega. Zgrajeno jo iz belega mar-m".ria, ros SO antioo, in on:ksa, rdečka tega in poldragega kamna s črnimi in belimi progami. Opč-ra ali Acadčmie Nationale de Musigue et de Donse jo bila zgrajena po načrtih Gamiora med leti 1861 in 1874, odprta pa 1875. Graditelju so postavili spomenik pred zahodnim pročeljem zgradbe. V vesttbul, vhod, v pritličju vodi 7 lokov s soha-mi in skupinami, ki predstavljajo vse vrste gledališke umetnosti. — Nad kipi so slike skladateljev: Cimarose, Haydna, Pergolese in Bacha. V I. nadstr. je loggia, veža, s 30 korintskimi stebri, vmes so doprsni kipi skladateljev: Mozarta, Beethovna, Spontinija, Aubera, Rossinija, Mayerbeera ie Halevya. Dalje navzgor so starinski okraski. Notranjščina je nad vse sijajna. Na stopnišču stoji 30 marmornatih kipov. Pred foyerom, veliko vežo za sprehajanje v odmorih, ki je 54 m dolg, so mozaiki, slike sestavljene iz barvastih kamenčkov, krasna .ogledala in kamini, odprta ognjišča. Veža se končuje s saloni. Gledališka dvorana je vsa v karminu in zlatu, ima 5 nadstropij in 2156 sedežev. V I. nadstropju jo še majhen muzej Musče de 1'Opera z zbirkami oblek, slik, kipov, pisanji, gledališkimi listi itd.); Place Vendome (trg Vendome je najčistejši primer francoske gradbene umetnost) iz dobe Ludvika XIV. Je simetrično oblikovan z enakimi hišnimi pročelji. Zgrajen je med leti 16S5 in 1720. Sredi trga stoji Colcnne Vendome, steber, postavljen 1.1310. Ulit je iz 1200 v vojnah zajetih topov po zgledu Trajanovega stebra v Himu. Je 44 metrov visok. Na podstavku jo basrolief, ploskorisba, ki poveličuje vojni pohod Napoleona lota 1805. Na vrhu je Napoleon v rimski cesarski obleki. Tako se je Napoleon proslavljal); Eglise de la Madelaine (cerkev la Madelaine zaključuje arhitektonsko v ozadju Place de la Concorde na so veru. Dela so začeli leta 1763 pod Ludvikom XV. Napoleon je to delo nadaljeval po zgledu grškega temp'ja Panthoona na Akropoli v Atenah. To naj bi bil »tempelj slave« za vojake velike armade »Grande Armče«. Leta 1842 je bila predana svojemu namenu. Še danes je to, v smislu Napoleonovega namena, cerkev visokega vojaštva. Cerkev stoji sredi velikega vrveža. V nočnih urah je znana njena okolica po lahkoživkah); Place de la Concorde (trg sloge predstavlja najveličastnejši trg v Parizu. Severno stran zaključujeta dve palači in v ozadju prej omenjena cerkev. Na jugu stoji čez Seino poslanska zbornica Burbonska palača, Palais Bourbon, imenovana Chambre des Deputes. Na vzhodu preide trg v Jardin des Tuilleries, na zahodu v Champs-Elysees. Trg je središče vsega zahodnega dela mesta. Uredil ga je lota ' 1763 Ludvik XV. Med revolucijo je stala tu giljotina, ki je tudi usmrtila kralja Ludvika XVI., njegovo ženo kraljico Marijo Antoinnotto, Dantona, Ro-bespierra in več kot 3000 drugih obsojencev. Sredi trga stoji 23 m visok luksorski obelisk, darilo egiptovskega podkralja Ludviku Filipu. Postavljen je bil leta 1836. Popisan je s hieroglifi, podobo-pisom starih Egipčanov, ki poveličuje dela faraona, egipčanskega kralja, Ramsesa II. Podstavek pa prikazuje postavitev in transport obeliska. Okoli obeliska stoje spomeniki, ki predstavljajo najpomembnejša francoska mesta); Place de 1'Etoile in Are de Triompho de 1'Etoile (trg 1'Etoile in slavolok Are de Triomphe zaključujeta Champs-Elysčes, Elizejsko poljane. Na trgu se stolca 12 cest v obliki zvezde. Napoleon je hotel napra- viti ta trg za središče cesarskega Pariza. Tudi slavolok jo dal postaviti Napoleon kot spomin na zmagoslavni pohod v letih 1805 in 1806, ker mu ni zadoščal že prej postavljeni in omenjeni slavolok Are de Triomphe du Ca-rrousel. Pod slavolokom je bronasta okrogla plošča, posvečena »neznanemu vojaku«, v njeni sredini pa plamti večni ogenj »flame du souvenir« v spomin v vojni padlim francoskim vojakom. Na oibeh straneh slavoloka so reliefi, izbckle slike, in figure); na vzhodu »La Marsaillaise«, revolucionarni pohod leta 1792, od Rudea; smrt generala Mar-ceaua od Lemairoa; triurni, zmagoslavje, 1910 cd Cortota; bitka Abukir od Seurrea; upor Francozov 1814 od Etexa; prehod čez most Arcole od Feu-chčresa. Na zahodni strani so Mir 1815 od Etexa; zavzetje Aleksandrije od Champonniera; štiri boginje zmage nad lokom so od Pradiera. Na severni strani je bitka pri Austerlitzu od Ge-chtera. Na južni strani je bitka pri Jemippe.su 1792 od Maro-chettia. Reliefi na frisu, vencu, predstavljajo na eni strani odhod francosko armade, na drugi strani pa povratek. Na lokih in stenah so imena bitk in generalov. Po prvi svetovni vojni sta bili postavljeni dvo spominski plošči, ena v spomin na ustanovitev tretje republike, druga pa v spomin na povrnitev Alzacije-Lo-taringijo. Vsakemu Francozu pomeni ta kraj mesto slave. Tu se vrše vse velike parade, narodne manifestacijo. Pod slavolokom vodijo pogrebe vseh velikih mož Francije); dolgi aveniji, dolgi široki ulici, Avenue des Champs Elysees in Champs Elysees, med n"'ms j"> trg R md Point des Champs Elysees (obe aveniji se vlečeta od Place de la Concorde do Plaoe de 1'Etoile. Na obeh straneh se razprostira park, ki se razlikuje od tistega, ki smo ga imenovali Jardin des Tuileries, v tem, da nima tiste reprezentativne, predstavljajoče urejenosti, ampak je veliko bolj na-razkropljena razna poslopja. Mod raven. Med drevjem in vrtovi so temi je treba omeniti palačo Palais de l'E'ysees, rezidenco, sedež predsednika francoske republike, zgrajeno lota 1718. V tej so stanovali Ludvik XV., ma-dame, gospa de Pompadour, vojvodinja Bourbonska, Karolina Murat, Napoleon, car Aleksander L, VVellington in drugi. Park je začel urejevati Ludvik XIV. med leti 1643 in 1715, nadaljeval pa je delo Ludvik XV. Pri vhodu ob Place de la Concorde sta postavljeni dve marmorni skupini od Coustona. Ta del Pariza postaja vedno hol j luksuzni, razkošni center, središče Pariza. Tu se nahaja tudi znano razkošno zabavišče »Lido«. Naj omenim, da je od Louvra do Place de 1'Etoile ena sama arhitektonska podolžna celota in da se nahajajo mod Arcom du Carrousel in Louvrom še spomeniki: Pariz 1914—1918; spomenik Gambctti, vodji narodne obrambe v letih 1870—1871; in Lafayettu, udeležencu ameriško osvobodilne vojne; Tour EifTel (Eifflov stolp, ki ga je zgradil Gustav Eiffol leta 1889 za takratno svetovno razstavo. Železni stolp je visok 300 m in je najznačilnejši znak mesta. Stolp ima 3 nadstropja, prvo 58 m, drugo 116 m in tretje 276 m visoko, ki ima še 24 m visok podaljšek. V 1. nadstropju je restavracija in majhno gleda- lišče, v vseh nadstropjih pa so trgovinico in okrepčevalnice. Najlepši jo razgled s 3. nadstropja. Na vrh stolpa vodijo polžasto stopnice in dvigala. Vsa železna konstrukcija je težka okoli 10.000 ton. Na najvišji točki je meteorološka, vremeno-slovska opazovalnica in radiote-lovizijska antena. Omenjeno leto 1889 jo bilo posvečeno stoletnici francosko revolucije.); Palais de Chaillot (Palačo Chaillot smo lepo videli izpod stolpa in z vrha stolpa onstran reke Solne. Imenujejo jo tudi Palais du Troca-dero po istoimenskem trgu. K njej vodi čez Seino most Pont d'Iona. Palača je bila zgrajena za svetovno razstavo 1889. lota po načrtih Daviouda in Bourdaisa popolnoma v orientalskem, vzhodnjaškem slogu. Stoji na vzpetini Colline de Chaillot. Obdajajo jo parki in se sestoji iz osrednjega dola in dveh proti Seini zaokroženih kril, ki oklepata zgornji dol parkov. Danes je vsa predelana in preurejena, saj jo služila kot središče svetovne razstave leta 1937, zadnje pred letošnjo, ki so jo priredili v Bruslju. V tej palači je tudi naša država leta 1950 razstavljala srednjeveško umetnost naših narodov, ki je bila potem razstavljena leta 1951 v Umetniškem paviljonu v Zagrebu. Razstava je vzbujala veliko pozornost svetovne javnosti.); Pare du Camp du Mars (Marsove poljane segajo od Eifflovega stolpa do vojaške šole Eoole Militairc. Prvotno je bilo tu vojaško vež-bališče, med revolucijo pa je postal prostor za slavnosti. Tu so bilo vse veliko razstave 19. stoletja. Park jo nastal leta 1900.); Ecole Miilitaire (Vojaška šola je bila zgrajena v času Ludvika XV. mod leti 1752 in 1769 za 500 manj premožnih plomičev, med katerimi je bil tudi mladi Napoleon, ki so mu že takrat prerokovali velike uspehe. Danes je šola generalštabn.ih oficirjev.); Hotel des Invalides (Hotel invalidov je najizrazitejše gradbeno delo Ludvika XIV. Zgradil ga je po načrtih Bruanta med leti 1671 in 1676 kot bivališče 5000 invalidom in kot počastitev armadi, ki je s .svojimi zmagami povečala kraljevo moč. Vsa celota obstoji iz Hotela des Invalides in cerkve St. Louis des Invalidos in kupolaste zgradbe Dome des Invalidos. Na severni strani je postavljena »Batterie Triompha-le«, to je 38 topov, odvzetih najrazličnejšim državam. Vsa celota tvori Icioo klasično vrednoto, ki je arhitektonsko urejena. Cerkev St. Louis des Invalides so začeli zidati leta 1670. V srednji ladji so izobešeno v borbah odvzete zastave. 1500 zastav, pri dobljenih zmagah v zmagovitih vojnah Napoleona, so leta 1811 zažgali, da ne bi padle v roke zaveznikom, ko so vkorakali v Pariz, druge so postale pozneje plen požara. V kapeli Chapello Napoleon so spominski predmeti smrti cesarja Napoleona in njegovoga prevoza z otoka Sv. Helene. Dome des Invalides je zgrajen med leti 1679 in 1706. Zgradil ga je arhitekt J. Hairdouin-Mansart, ki je imel v načrtu načrt podoben urejenosti cerkve sv. Petra v Rimu. Zgradba je poleg Louvra najčistejši primer francoskega baroka. Pod kupolo je v odprti grobnici grob Napoleona. Krasen sarkofag, kamnita rakev, in skladnost tihe notranjščino dajeta temu prostoru, kjer počiva Napoleon, svečan izraz. Grobnica je bila zgrajena po načrtih Viscontija med leti 1843 in 1861. Sarkofag, v katerem počivajo ostanki Napoleona, ki so jih prepeljali leta 1860 s Sv. Helene v Atlantskem ocoanu, Kamor so zavezniki Napoleona pregnali, in položili sem 1.1861, je iz finskega rdečega porfirja. Na granitnih stenah grobnice, kripte, stoji 12 belih marmornih reliefov boginj zmago. Na tleh so v mozaiku imena velikih Napoleonovih zmag. 54 sovražnikom odvzetih zastav jo razdeljeno v 6 skupin. Za oltarjem vodijo stopnice h kripti z nagrobniki cesarjevih prijateljev: maršala Duroc in Bertrand. Bronasta vrata nosijo napis: »Želim, da počivajo moje kosti na bregovih Seine, sredi francoskega ljudstva, katerega som tako zelo ljubil«. V kapeli, levo od vhoda je nagrobnik in sarkofag kralja VVestfalske, Jeroma Bonaparte, brata Napoleona. V grobnici počivajo tudi ostanki Napoleonovega sina vojvode Reichstadske-ga, poznanega pod imenom »Orlic«.); Pantheon in Sorbonne (Pantheon je bil zgrajen med leti 1764 in 1790 na vzpetini St. Go-neviove. Sezidati aa je dal Ludvik XV. na čast zaščitnice Pariza, sv. Genovefe. Leta 1791 je postala zgradba narodni tempelj slave z napisom »Aux grands hommes la Patrie reconnaissan-te« — »Svojim velikim možem hvaležna domovina«. Kupolasta zgradba sega v višino 117 m. Na pročelju je simboličen relief: Francija deli svojim zaslužnim možem palme in vence. Številni primeri likovne umetnosti krase notranjost. V grobnici so pokopani mnogi slavni možje, med njimi J. J. Rousseau, Voltaire. Victor Hugo, Emile Zola in drugi. Sorbonne pa je slavna univerza, katere začetki sogajo v leto 1253. Ustanovil jo je Robert de Sorto on kot prvo v Evrooi. Obe zgradbi sta v mestni četrti Quartier Latin, to je znani študentovski mostni četrti, kjer so se ustanavljale znane šole.); Jardin du Luxembourg s Palais du Luxem-bourg (Park in palača Luxem-bourg je uredila Marija Medici in predstavlja to, kar je na desnem bregu Seine Jardin des Tuileries. Tu so ogromni nasadi in voliki bazeni. Kraj jo priljubljeno shajališče vsega levoga brega Seine. Tu je tudi znan muzej sodobnega slikarstva in kiparstva.); No tre Dame de Pariš na trgu Place de Parvis Katre Dame (Katedrala, stolnica, je poleg katedral v Reimsu, Chartrosu, Amiensu in Bourgesu najlepši spomenik gotske umetnosti v Franciji. Graditi so jo pričeli leta 1163, dokončali pa v začetku 14. stoletja. V poznejših stoletij so jo neprestano olepševali. Med revolucijo so jo spremenili sprva v hram boginje razuma, pozneje pa v skladišče za življenjske potrebščine. Lota 1802 so jo zopet vrnili svojemu namenu. Preurejevanje je trajalo do leta 1864. Posebno lepo je pročelje z vhodom. Silno lepa je rozeta, okroglo gotslo okno nad vhodom. Čudoviti so loki oto straneh in zadaj in krasna so okna z barvnimi in likovnimi sestavki. Stolpi kažejo kot. pri drugih mnogih takih gotskih cerkvah nedograjenost, so pa kljub temu lepi in segajo v višino 69 m. Zgradba se nahaja na otoku roke Seine Ile de la Cite ali La Cite, ki je povezan z mostovi z obema bregovoma Seine.); Palais de Justice (Justično palačo, ki stoji na mestu starega kraljevskega gradu na prej omenjenem otoku. Od stare palače, ki je bila do Henrika IV. sedež kraljev, je ostalo le nekaj delov. Med temi je najznamenitejša kapela Saint Chapelle, ki jo je kol dvorno kapelo dal zgraditi kralj Ludvik IX. Sveti. Dograjena je bila lota 1248 in je zelo dragocen stavbni primerna jstarejše gotike. Na tem Področju je še znana Conciergerie, .ječa, iz katere so vodili obsojence, tiste, ki so se v času revolucije pregrešili proti revoluciji, na Place de la Concorde pod giljotino. Bilo je skoraj 3000 takih ljudi.). Videli smo tudi velike blagovnice, ki imajo kakor pri nas na jugu, spredaj bazarje, tržišča — in velemesto v nočnih urah, ko se vse koplje v neštetih lučih. Da, ponoči bi se pa res lahko človek tu izgubil in ni čudno, da slove nekatere ulice po ugrabitvah »belega blaga«. Videli smo zabavišča na Mont-martrti z znanim elegantnim, razkošnim in dragim Moulinom Rougcm, kjer smo se pri cenah kar obrnili, in za današnjo civilizacijo, omiko, kaj žalostne prizore, ko se na uličnih vogalih prodajajo mlada dekleta in tudi starejše žene moškim brez vsakega ponosa. Tako ta žalostna bitja padajo iz dneva v dan in propadajo in nihče se jih ne bo potem usmilil. Kje je človečan-ski ponos, kje je skrb za bedne ljudi? Pariz smo zapustili opoldne dne 4. septembra in se mimo Severnega (Gare de Nord) in Vzhodnega kolodvora (Gare de l'est) ter drugega velikega pariškega letališča Le Bourget (Aeroport du Bourget), 7 km od mesta, odpeljali proti Belgiji in Bruslju Vozili smo so skozi st. Quentin proti Valenciennosu, skozi francosko-belgijsko premogovno področje okoli Lillea. Med potjo smo videli značilno črno-bclo lisasto govedo, pašnike, obdane z električno žico, in kako prihajajo kmetje obdelovat polja kar z majhnimi osebnimi avtomobili. (Nadaljevanje) POSKRBIMO ZA ClMBOLJSl FILMSKI SPORED! Medlem ko večina podjetij za odkup inozemskih filmov posveča že dalj časa veliko skrb dobremu izboru odkupljenih filmov, pa gledamo žal pri nas še vedno pretežno slabe filme. Se vedno vrtijo pri nas western za westernom in kvarijo obiskovalcem kina okus, kolikor le-ta še ni docela pokvarjen. (Ali pa morda okus gledalcev le ni tako slab in gledajo le-ti te filme pač zato, ker nimajo priložnosti videti česa boljšega.) V eni zadnjih številk »Tedenske tribune- beremo naslednjo ugotovitev: Medtem ko je v zadnjih letih imelo nesporno najbolj kvaliteten program ljubljansko distribucijsko podjetje Vesna, sta jo letos ujeli še Makedonija iz Skoplja in Croatia iz Zagreba. Morava iz Beograda in Zeta iz Budve za njimi precej zaostajata. Kinoma iz Sarajeva je močno popustila in ima zdaj tudi zelo povprečen izbor. Gotovo ne smemo iz tega sklepati, da je vse slabo, kar nudijo Morava, Zeta in Kinoma, pa tudi ne, da je vse dobro, kar nam pošljejo Vesna, Makedonija in Croatia. Vendar se nam zdi, da imamo pri nas zato tako slab film,ski spored, ker si naš kino izposoja filme pretežno pri podjetjih Morava in Kinema. Tako je naročil za prvo četrtletje letošnjega leta pri teh dveh podjetjih kar 25 filmov od 361 Ali ga vodijo pri tem trgovski razlogi? Odloča pri izposojanju filmov vprašanje, katero podjetje nudi filme po najnižjih cenah? Tako vodilo hi seveda bilo docela' zgrešeno. Vendar upamo, da bomo letos vendarle imeli priložnost videti tudi kak dober film. Predvsem pa želimo, da bi se v bodoče uprava kina in filmski svet, ki je bil v zadnjem času v la namen imenovan, kar najbolj potrudila in skrbno zasledovala filmsko kritiko, preden se odločita za sklenitev te ali one pogodbe z distribucijskimi podjetji. ODGOVOR NA »TRUL, PAGAT . . . KONTRAI« Prijetno sem bil presenečen nad kvalitetnim napredkom našega časopisa. Razveselil sem se tudi novih rubrik, vendar je v zgodbah izza zastrtih oken pisanje neobjektivno. Vsekakor je prav ter napredno, da tudi naš časopis večkrat pogleda v žalostne strani našega življenja. Zgodba «Trul, pugal . . . kontra« je vsekakor življenjsko zelo aktualna. Vendar je vsekakor pretirana ter tudi nestrokovno prikazana. Poleg vsega me čudi, da avtor ne ve, da tarok ni hazardna, temveč družabna igra ter da dva pri tej igri ne moreta igrati proti enemu, saj bi kaj takšnega lahko tudi vsak začetnik hitro opazil in z lahkoto preprečil. Kolikor bi dvu nameravala priti na lahek način do zaslužka in pijače, bi se vsekakor domenili za kakšno hazardno igro, pri kateri so mogoče razne zvijače in goljufije ter igranje dveh proti enemu. Mi.slim, da je prav, da se taka zgodba prikaže v pravi luči. S tem izrekam tudi mnenje mnogih drugih ter dajem pobudo, da take in podobne igre še opišejo, vendar pa naj bodo bolj stvarno prikazane. M. B. Pripomba uredništva: Zahvaljujem se piscu za poslano pismo. Radi objavljamo mnenja vsakogar, ki opazi kje kaj zgrešenega. Razumljivo pa je, da smo v sestavku morali črtati vse, v čemer je dopisnik prestopil dopustne meje pisanja. Tovariš M. B.l Kako morete trditi, da je pisec zgodb la in ta? Zgodbe so nepodpisanel Drugič: Kako morele domnevati, da je pisec zgodb mislil pri pisanju prav na te in te ljudi? Zgodbe so napisane tako na splošno, da zadevajo pač vse podobne primere, prav nič pa kakega določenega primera! Tretjič: Primer, ki ga vi podrobno opisujete, je gotovo obsojanja vreden. Ne bi smeli pa imenovati — čeprav samo z navedbo kratic — prizadete osebe, temveč primer lahko opišete samo na splošno. — Dar pisanja imate. Napišite kako zgodbo! Naša jezikovna šola • »Pometaj najprej pred svojim pragom!« bi nam lahko zabrusil v obraz, kdor je skrbno prebral naše zadnje jezikovne napotke. Tam je v uvodu zapi.sano, da bomo od časa do časa spregovorili o najpogostejših napakah. Napačno! O najpo-goslnejših napakah bomo govorili. Pogosten .dež, pogostna nesreča, pogostno kršenje predpisov. (Pač pa rečemo: pogo,sto dežuje, pogosto se kdo ponesreči, pogosto kršimo predpise.) —. Vendar moramo povedati, da gornje napake ni napravil pisec sestavka, temveč tiskarski škrat. Tiskarski škrat se je poigral v istem sestavku tudi, ko je napi.sal »te-le napake«. Členek »le« pišemo za zaimki brez vezaja: tale, tole, tile, tele. Z vezajem ga pišemo le pred znimk i: le-la, le-to, leti, le-te. V oči zbode v zadnji številki »Tržiškega vestnika« tudi naslov na 5. strani: skrb za dvig življenskega standarda, Pravilno: življenjskega. Tako smo, kol vidite, vedno pripravljeni priznati tudi lastne napake. Vendar moramo potožiti, da se nam kljub skrbnemu rešetanju prispevkov le no posreči vedno, da bi v,se besedilo dodobra prečistili. Marsikaj prečiščenega pa nam pokvari spet tiskarski škrat. • Na obnovljenih orientacijskih deskah Planinskega društva beremo: Križka gora. Gora ima ime po Križah. Toda ko iz imena Križe napravimo pridevnik, dobimo obliko: kriški. Torej: Kriška gora. Podobno še: mož — moški. Pač pa pišemo Jožko in ne .loško. Ko smo že pri imenih, naj opozorimo še na imeni Karel in Marijan. Napačno je, če ju pišemo Karol, Marjan. • Zelo so se dandanes razpasle sestavljenke. Posebno napačne ,so tiste, ki so sestavljene iz tujke in domače besede, n. pr. avtocesta, avtopromet, kinodvorana, radiood-daja. Namesto teh uporabljamo naslednje izraze: avtomobilska cesta, avtomobilski promet, dvorana kina, radijska oddajal Pa tudi namesto fotoaparat recimo raje fotografski aparat, name,sto zobozdravnik recimo raje zobni zdravnik itd. A-tečaj in B-!ečaj sta tečaj A in tečaj B, alfa žarki so žarki alfa itd. • Naši ljudje so se v minuli vojni uprli okupatorju, danes pa ne delajo uporno, kot tolikokrat, beremo, temveč vztrajno. Tudi ni prav širom Slovenije, temveč je prav širom po Sloveniji. Ni prav tekom meseca, prav je v teku meseca. Ni prav začetkom meseca in koncem meseca, temveč je prav v začetku meseca, ob koncu meseca ali konec meseca. Pierre Chaine: Nenavaden primer gospoda Bonnevala Tega dne gospod Bonneval ni kazal nobenih vznemirljivih bolezenskih znakov, vsaj nič hujših kol prejšnje dni. Zjutraj je vstal zelo dobre volje in v pisarni delal kot po navadi. Ko se je usedel h kosilu, mu je jed kar dobro teknila. Nič ni kazalo na strašno bolezen, ki ga bo zdaj zdaj napadla in katere prvi znaki so se nenadoma pokazali okrog pol ene, sredi kosila, na tak način, kot pride človek h komu na obisk. Njegov mlajši sin Riri ga je vprašal: »Papa, ali mi še nisi kupil čolnička?« Gospod Bonneval pa je pokazal na krožnik in odgovoril: »Kaj ne vidiš, da to ni potička, ampak jagnjetina v obari?« Gospa Bonneval je presenečena pogledala moža. Sama je prav dobro razumela Ririjevo prošnjo, saj jo je izrekel povsem razločno in dovolj glasno. »Najbrž imaš vato v ušesih?« ga je vprašala. Gospod Boneval si je namreč pozimi včasih natlačil vate v ušesa, da bi se obvaroval prehlada. Nič odgovora. Ona ponovi svoje vprašanje. Spet molk. »Georges, ali ne slišiš?« »Papa, mama govori s teboj I« Ogovorjeni je jedel mirno naprej. Nenadoma dvigne glavo in prijazno reče: »No, kaj ste danes vsi onemeli? Nihče nobene ne reče.« »Moj bog, oglušel jel« je obupano vzkliknila gospa Bonnevalo-va. »Georges, povej, ali si gluh?« »Nekaj neverjetnega je to,« jo ugotovil njen mož. »Ogovarjate me, jaz pa nič ne slišim!« Začeli so na vse načine preizkušati njegov sluh. Tudi Gertrude, ki je pritekla iz kuhinjo, je napravila neki poskus. Gospod Bonneval je prislonil dlan na uho, začel stresati uhelj in drezati z mezincem v sluhovod, a vse zaman 1 Zena napiše na listič nekaj besed. Nesrečnež si natakne očala na nos in bere: »Moral boš iti k specialistu!« »Da, takoj jutri pojdern k doktorju Lanoixu,« je izjavil. Na listič pa je spodaj pripisal: »Pomiri se, saj nisem gluhi« Medtem ko je bilo v hiši vse vznemirjeno in so nezgodo gospoda Bonnevala obravnavali vse dol do hišnika, se je on zaprl v svojo sobo in 'mirno razložil svoji ženi skrite nagibe za svoje nenavadno ravnanje. »To je najpreprostejši in najudob-nejši način, ki si ga lahko izbereš«, je dejal, »da se odkrižaš Ririjevih moledovanj, in lahko mi verjameš, da mi vse to ni kar tako slučajno padlo v glavo, temveč je to le prvi preizkus metode, ki sem jo po dolgem premišljevanju iztuhtal. Kako lahko jo vzgajati otroke do drugega leta starosti, se pravi, dotlej, ko jih le negujemo! Vse zlo povzroče besede. Ko se otrok nauči govoriti, postane neznosen: začne ugovarjati, razpravljati, lagati, strahovati . . .« »Vsi ne moremo imeti gluhonemih otrok,« je modro pripomnila gospa Bonnevalova. »To ne, ampak zakaj naj bi imeli otroci v rokah to strašno orožje svobode in uporništva? Pa se nekateri jstarsi včasih v neučakanosti še pritožujejo, če se njihov otrok dovolj zgodaj ne nauči govoriti, in komaj čakajo, kdaj bo znal razločno povedati, kaj mu ni po volji in česa ne maral Nekaterim niti ni dovolj, da se uče njihovi malčki le materinega jezika, pa jim priskrbe še učenje tujih jezikov. Bojijo se, da bi otrokom zmanjkalo besed, s katerimi bi lahko uveljavljali svojo voljo! Mislim, da dobro vzgojen otrok ne sme imeti drugačnih želj, kot jih imajo starši, ki edini lahko razsojajo o tem, kaj potrebuje, in edini lahko odločajo o tem, kako naj se obnaša. Cemu naj bi torej imel otrok še sam možnost, da daje svoje pripombe? Ce le-te soglašajo s hotenjem staršev, so nepotrebne, če mu pa nasprotujejo, so celo škodljive. Zmerom mi je žal, da sem Totoju in Ririju najel učitelja francoščine. Posamezne besede so sicer potrebne za sporazumevanje, toda izurjenost v govorjenju izziva samo prepire. Ce bi psi znali govoriti, ne bi bili dolgo naši prijatelji.« »Kaj naj storimo?« je zavzdihnila gospa Bonnevalova, ki so jo ti novi nazori pretresli. »Stara navada je, da učimo otroke govoriti. No, zoper to bolezen ni zdravila.« »To je vprašanje. Vedi, da dar govora nima nobenega pomena in ha,ska za človeka, če nima še koga, ki bi z njim govoril. Nihče ne razpravlja s stvarmi o tem in onem, temveč jih le uporablja. Robinzon je na svojem otoku pozabil angleško . . .« »Pa menda ne nameravaš odpeljati Totoja in Ririja ter ju izkrcati na kakem osamljenem otoku?« »Ne, osamimo pa ju lahko na zelo lahek način umetno. Pravkar si videla, da se je Riri uklonil moji gluhošti. Uvidel je, da ne more z glavo skozi zid. Ce pa bi mu bil nasprotno s še tako tehtnim utemeljevanjem zavrnil njegovo prošnjo, bi vendar še upal, da me bo le omajal. Recimo, da tudi ti oglušiš in da najamemo za služkinjo kakšno Čehinjo . . .« »Torej nameravaš Gertrude odpustiti?« »Za mesec dni jo pošljemo na. dopust. Med tem bomo že kako prebili s kako postrežnico iz Alzacije. V enem mesecu bo pa led že prebit. Gluhota bo opravila svoje.« Ce je oče gluh, imajo otroci mnogo koristi od tega: lahko uprizorijo v stanovanju vojsko, tolčejo po bobnu, streljajo, kriče kot divjaki, ne da bi ga molili v spanju ali pri delu. Ce pa povrh tega še mama ne sliši, imajo nebesa. Prav tako se je godilo Bonnevalo-vima malčkoma, ko ju je oče, potem ko je vstal, opomnil: »Ne objemajte me, otroka. To bolezen natežeš, kot nalezeš gripo. Vajina uboga mali je oglušela zaradi oku-ženja.« V resnici od tega trenutka dalje tudi gospa Bonnevalova ni nič bolje slišala kot kak lonec. Otroka sta ta dan pri kosilu lahko govorila, kolikor so jima je ljubilo, ne da bi ju kdo prekinil ali ozmerjal. Zdaj ,so morali starši molčati! Kako kruto se je usoda maščevala nad starši zaradi njihove poprejšnje trde vzgoje! Res so ju še z očmi nadzorovali, toda govorila sta otroka lahko po mili volji. To pa je že pol svobode. To odtehta tisto, za kolikor sta bila prikrajšana, ko nista mogla staršev nadlegovati z večnim moledovanjem. Vendar sta tudi oglušelima še lahko sporočala svoje želje. Take je Riri pomolil očetu pod nos prošnjo, ki mu jo je bil Toto pomagal napisati in ki se je glasila: »Kdaj ml boš vendar kupil čolniček?« Na srečo je gospod Bonneval slabo videl. Hlinll je, da ne najde očal, in se je izmotal iz zagate s tem, da ne vidi brati. Ob tej neprijetnosti se je Totoju utrnila krasna misel: »To bi bilo imenitno, če Iv imela slepe staršel« »Da,« je pritrdil Riri, »potem bi jim midva dajala jest.il« »Midva pa bi si sama postregla.« »In jaz bi ,si vzel toliko omake, kolikor bi je hotel!« Starši so se sprva malo sramovali, da na tak hinavski način prisluškujejo blebetanju svojih otrok. To je bilo podobno, kot je dostojnega človeka sram, če prisluškuje pri vratih. Toda presenetljive izjave otrok so kmalu spremenile njihovo zadrego v osuplost. V petih minutah so zdaj zvedeli o Totojevih in Ririjevih hudobijah več kot prej v petih letih strogega nadzorstva. Krivca sta se sama izdajala, ker sta mislila, da sta varna. Izkazalo se je, da sta skrivaj kadila, imela svoje vžigalice, da sta ponoči vstajala in hodila krast v jedilno shrambo in tako dalje. Jasno je postalo zdaj tudi, kdo je povzročil tisti čudni kratek stik, tisto eksplozijo plina in vrsto drugih podobnih, zločinov, pri čemer tsta bila otroka vse doslej čisto nedolžna. Gospod Bonneval se je moral spet in spet z vso močjo prisiliti, da je obrzdal svojo jezo, gospa Bonnevalova pa, da je prikrila svojo vznemirjenost. Ona je mrzlično rezala kruh, medtem ko je on zbral vso svojo voljo, da je ostal sklonjen nad zajčjim ragujem in navidez zelo pozorno izbiral koščke. »Poglej, Riri, papa je spet vzel cel hrbet!« »Misliš, da nama bo pustil omako?« »Mama bi mu opravičeno lahko očitala, da misli le nase . . .« Klofuta, ki je bila toliko hujša, ker je bila toliko časa zadrževana, je spomnila Totoja, da mora spoštovati starše, in ga hkrati opozorila, da se je očetovo stanje občutno zboljšalo. »Ti presneti paglavec! Te bom že naučil zasmehovati svojo mamo!« Toto ni zajokal, temveč je obsedel z odprtimi usti. Slednjič je izjecljal: »Torej . . . slišiš? Si že ozdravel?« Gospa Bonnevalova je menila, da je po tej moževi kretnji njun dogovor več ne veže, in je začutila potrebo, da pripomni: »To je učinkovito zdravilo! Tudi meni se že vrača sluh . . .« To je bilo popolno priznanje poraza, to je pomenilo konec poizkusa, zrušen je njegovega sistema I Gospod Bonneval je torej odnehal in je rekel, kot da se ni bilo nič zgodilo: »Toto, pojdi k Gertrude in ji reci, naj prinese kavo. Hitro, hitro . . .« Toto se ne zgane. Mirno gleda očeta, si drgne uhelj in reče: »Ne vem, kaj mi je. Zdi se mi, da sem čisto gluh!« Iz francoščine prev. J. R. Bombažna predilnica in tkalnica •nI >N • PREDILNICA O SUKANČARNA • TKALNICA « BELILNICA • BARVARNA • APRETURA PROIZVAJA: KVALITETNE BOMBAŽNE TKANINE: SUROVE IN BELJENE V ŠIRINI OD 70 DO 200 cm, INDUSTRIJSKO PREJO DO ŠTEVILKE Nm 50, PREJO ZA DOMAČO OBRT IN SICER MULLE, DOUBLE, KNITTING IN HARDVVATER. O—R AVT0-M0T0 POSLEDNJI ODMEVI Avto-moto zveza Slovenije je ob zaključku letošnje bogate sezone pripravila in izdala najvišja priznanja našim najboljšim tekmovalcem, ki so razen na številnih prireditvah mednarodnega in zveznega značaja prisostvovali tudi posameznim dirkam za cestno-hitrostno in ocensko-lerensko prvenstvo Slovenije, z željo, da v domačem krogu dokončno razčistijo račune, katerim posameznikom pripadajo blesteči naslovi prvakov. Člani našega Avto-moto društva so presenetili s svojimi plasmaji, vsaj z ozirorn na svoje nastope. V okviru ocensko-terenskih voženj za republiško prvenstvo je v kategoriji motociklov zasedel solidno tretje mesto Hrast, medtem ko je bil Kernik v isti disciplini šele deveti. V kategoriji A motociklov do 50 ccm zavzema Romih 4., do 175 ccm Ležaja 7., Rupar v kategoriji motorjev do 270 ccm 3. in slednjič med prikolicami do 1200 ccm Hrast in Zupan 2. mesto. Zanimiv je tudi pogled v listo najuspešnejših vozačev z njihovimi doseženimi točkami na posameznih prireditvah: Terensko-ocensko prvenstvo — motocikli: Hrast — BMW 750 — Kočevje 7, Ljubljana 9, Kernik — DKVV 125 — Kočevje 8, Logar — Pretiš 175 — Ljubljana 3. Cestno hitrostno prvenstvo: — 50 ccm: Romih — Trbovlje 6, Bled odstop, Kočevje 3; 125 ccm: Romih — Trbovlje 2; 250 ccm: Rupar — Trbovlje 1, Bled 4, Kočevje — Slovenske Konjice 4, Nova Gorica 6: prikolice: Hrast - Zupan — Trbovlje 6, Bled odstop, Kočevje 8, Slovensko Konjice 6 in Nova Gorica 4. Tehnični izidi: Cestno histrostno prvenstvo: Kategorija A — 50 ccm: Klan-čič, Nova Gorica, Itom — 25 točk, Bernetič, Sežana, Itom — 19 točk, Plančar, Novo mesto, Moskuito — 16 točk, Romih, Tržič, Tomos — 9 točk, Miiller, Radovljica, NSU — 6 (1 dirka). Kategorija A — 125 ccm: Oblak, Zdravko Vrhunc, Ljubljana, RUMI — 26 točk, Bratina, Nova Gorica, Taurus —- 18 točk, Pavlic, TAM, Maribor, Puch — 7 točk. Kategorija A — 175 ccm: Bivic, Trbovlje, Tomos — 27 točk, Prstec, Ptuj, Puch — 14 točk, Durini, Kočevje, Tomos —■ 12 točk, Urek, Brežice, Tomos — 9 točk, Marenče, Kočevje, Tomos — 6 (1), Bukovec, Kočevje, Tomos — 3 (1), Ležaja, Tržič, DKVV — 2 (1), Dobravec, Slov. Konjice, Tomos — 2 (1). Kategorija 250 ccm: Pintar, Kranj Tomos — 27 točk, Drofenik, Kočevje, Tomos — 22 točk, Rupar, Tržič, Tomos — 15 točk, Perčič, Kranj, Maico — 3 točke, Breznik, Ljubljana, DKVV — 2 točki. 500 ccm: Guček, Hrastnik, DKW —• 13 točk, Sterle, Kočevje, BSA — 7 točk. Kategorija B — prikolice do 1200 ccm: Sterle - Maček, Kočevje, BSA 500 — 21 točk, Hrast - Zupan, Tržič, BMW 750 — 20 točk, Jelenko - Habič, Ljubljana, BMW 600 — 18 točk, Čuden - Čuden, Ljubljana, Taurus — 12 točk. Ocensko terensko prvenstvo: — Avtomobili 20: ing. Cirman, Ljubljana, Fiat 600 — 29 točk, Sko-fic, Radovljica, Fiat 600 — 26 točk, Sterle, Kočevje, Fiat 600 — 25 točk, Košurtnik, Celje, Fiat 600 — 10 (2) točk, Podlesnlk, Kranj, Fiat 600 — 14 (2) točk, Flis, Ravne, Opel — 10 (1) točk, Tafar, Kočevje, Fiat Zastava 1400 — 9 (I) točk, Malerič (Edo Klemcnčič, Lj.), Mercedes 190 — 9 (1), Štempah, Ravne, Mercedes — 9 (1), Oblak (Zdravko Vrhunc, Ljubljana), Fiat 600 — 7 (1). Motocikli: Mlokuš, Radovljica, Rumi 125 — 19 točk, Bešter, Pod-nart, DKVV 175 — 16 točk, Hrast, Tržič, BMW 750 — 10 (1), Klančič, Nova Gorica, Itom 50 — 10 (1), Polak, Radovljica, Jawa 50 — 10 (1), Drofenik, Kočevje, Tomos 250 — 9 (1), Globočnik, Radovljica — 9 (1), Kernik, Tržič, DKW 125 — 8 (1), Ivanuš, Ljubljana, BMW 250 — 8 (1), Remec, Radovljica, 8 (1), Tominec, Velenje, DKW 125 — 8 (D- ZaktuCni izpiti pri Hi za šoferje amaterfs Bil je lep zimski dan. Ko sem hodil po Iraških ulicah in cestah, Sem zagledal pred pošto skupino mladih fantov in deklet, ki so slali in se glasno pogovarjali. Približal sem se jim in poslušal, o čem se menijo. Neka tovarišica, ki je bila oblečena v moške hlače in tiščala roke v žepu, je imela glavno besedo: »Veste, tovariši, danes je pa ta izpitna komisija zelo dosledna. Sprašujejo in hočejo vsako stvar do pičice vse vedeti. Ko sem sedla na stol pred izpitno komisijo, sem zagledala pred sabo polno s tušem risanih križišč. Predsednik izpitne komisije za promet tov. Rado Ke-lih je pokazal s prstom na miniaturna križišča in krepko dejal: »No, tovarišica, pa dajmo, kar povejte mi iz prve vrste, katera vozila imajo v križiščih prednosti« Z zadovoljstvom sem poslušal govornico. Za kratek hip se je oddahnila in zopet nadaljevala: »Malo sem se spotila, dragi moji, hitro sem s prstom pokazala vozila, ki imajo prednost. Potem mi je dal listke, da sem vlekla vprašanja. Tudi na te sem hitro odgovarjala in končno me je še spraševal znake za nevarnost, za izrecne odredbe in končno svetlobne.« »Hvala lepa« je dejal, ne vem pa, kdaj sem vstala in kako sem se znašla tukaj zunaj, ko vam to pripovedujem«. Zatem se je neki drug tovariš oglasil: »Veste, tovariši, jaz sem pa imel tako tremo, da sem pri tovarišu za strojno tehnologijo ing. Franciju Sili vse drugo pokazal na tablo, kar me je spraševal. Nekam zmešan sem bil in nisem mogel pravilno misliti. Ko je član komisije opazil, da nisem popolnoma priseben, me je lepo opozoril: »No, dragec moj, kaj pa je s tabo nocoj, saj sva se že nekje srečala in si tedaj pokazal, da obvladaš teorijo za ta izpit.« Potem sem se malo naslonil ob mizi, malo pomislil, kakšne kozle sem streljal, tako da je tov. inženir kar glavo v stran držal, in postalo me je tako sram, da sem ga ponovno prosil, naj me še enkrat od začetka vpraša. No, pa me je res vprašal in mi je šlo, tovariši, kot po maslu.« Potem sem še videl tisti osebni avto ZASTAVA 600, ki ga je pred kratkim nabavilo Avto-moto društvo prav nalašč za praktične vožnje. S tem popolnoma novim oseb- Marsikateri pionir bi rad postal prometni miličnik. Toda brez izpita to ne gre. V Tržiču je sedaj 25 pionirjev napravilo izpit za prometne miličnike. Ko naredi izpit, se mora pionir uriti še na križišču. Z začetniki mora biti tudi eden starejših miličnikov pri usmerjanju prometa. Sedaj že vseh 25 pionirjev obvlada usmerjanje prometa. Veliko nim vozilom se vadijo in vozijo neizkušeni šoferji-amaterji po naših ozkih in vijugastih cestah. Res velik napredek in lep uspeh tega društva, da koraka vštric z razvojem napredne tehnike, da vzgaja šoferski kader z novim modrim avtomobilom. Nekdo mi je pokazal s prstom na tovariša Slavka Man-freda, člana izpitne komisije za praktične vožnje, in pripomnil: »Veste, tovariš, ta komisija ima to navado, da moraš najprej dokazati, da sigurno obvladaš volan za avtomobilom in varno voziš po teh prometnih cestah, potem to povabi, da voziš še z motorjem po vseh tržiških ulicah, in če ga varno nazaj pripelješ in se vsepovsod ravnaš po prometnih predpisih, si, moj dragi tovariš, napravil izpit . . .« Imel sem še malo prostega časa in šinilo mi je v glavo, da bi poizvedel še nekaj statističnih podatkov o tečajih. Približal sem se tov. ing. Maliju, ki je ravno hitel računati izpitno takso. Ko je vse to delo opravil z zadovoljstvom, se je malo nasmehnil in takoj razumel, po kaj sem prišel k njemu. Izvlekel je iz aktovke be-ležnico, jo odprl, jo predme položil in dejal: »Tovariš, kar številke si prepiši, ker so aktualne«. Res sem jih prepisal z željo, da se širša javnost seznani z dejavnostjo šolsko-tehnične komisije pri AMD Do 30 decembra 1956 je uspešno napravilo izpit 688 šolerjev-ama-terjev. V letu 1957 so bili organizirani trije tečaji, napravilo pa je 157 tečajnic in tečajnikov izpite. V letu 1958 so bili tudi trije tečaji (podatki ne zajemajo kovor-ske sekcije) in je napravilo uspešno izpite 91 tečajnikov in tečajnic. Bilanca z dne 31. decembra 1958 nam pokaže, da je bilo izšolanih vseh članov in članic v AMD skupno 936. Potem sem se poslovil od tovariša inženirja, se zahvalil za podatke in se napotil proti križišču Ceste JLA in Cankarjeve ceste in v noči opazoval polno lučk, ki so se bližale in oddaljevale mojemu opazovanju. Sklepal sem, da mora bili najmanj 50 osebnih vozil v tr-žiški občini, motornih koles pa trikrat več. Saj ni čuda, da je toliko motornih vozil, saj je Tržič močno industrijsko mesto. J. S. možnost, da smo postali prometni miličniki, nam je dalo Avto-moto društvo. Naš predavatelj je tov. Jaka Šter. Njemu srno zelo hvaležni, da smo se povzeli na tako visoko stopnjo. Zahvaliti se moramo še Avto-moto društvu in zvezi. Pionir-prometni miličnik Slavko Šter STRELSTVO Počastitev spomina Franja Pera Pokojni Franjo Per, odličen strelec, svetovni prvak v streljanju z olimpijsko pištolo iz leta 1929, večkratni državni rekorder in stalni član državne reprezentance, sodi nedvomno med markantne osebnosti našega strelstva, njegove ini-ciatorjo in vodje mladih moči. Franjo Per je bil v pravem pomenu besede odličen športnik in idealen človek. Dvoje pomembnih človekovih lastnosti, združenih v eni osebi. Njegova življenjska pot ni bila lahka in brezskrbna. Ze kot mladenič je občutil tedanje gorje, preganjanje, prezir in sovraštvo obstoječega družbenega reda, ki je v nasprotju z željami in zahtevami naprednih delavskih množic poskušal utrditi svoj položaj. Njihova pot ni vodila k uspehu, temveč k pogubi. Tako je Franjo Per sprva kot mesar, kasneje kot absolvent podoficirske šole v Celovcu, kot kapetan in za zaključek kot aktivist OF ter namestnik komandanta vojnega področja za Dolenjsko posvetil vse svoje življenjske sile uresničitvi želja v hrepenenju po nacionalni svobodi in uživanju vsega tistega, kar nam nuditi človek in priroda. 22. januarja 1945 je junaško padel v vasi Podhosta ob sovražnem napadu. Lik F/ranja Pera kot človeka in športnika še danes živo spominja mlajši rod na to, da je vsaka človekova želja izpolnjena le tedaj, če vloži vanj maksimum svojega napora. Tedaj bo lahko šele spoznal, kaj pomenita v pravem pomenu besede človek in športnik. Tradicionalnega in spominskega tekmovanja za Perov pokal se je udeležilo v minulem letu 47 članskih in le 3 ženske ekipe, kar predstavlja z ozirorn na prireditve preteklih let znaten padec. Prireditelj teka, občinski strelski odbor Ljubljana - Šiška je povabil k sodelovanju sicer priznana in renomirana zastopstva najboljših slovenskih družin, vendar je ugotovitev glede na slabo udeležbo po mnenju zastopnikov domačega tiska, radia in televizije povsem pravilna. Organizacija prireditve je bila na izredni ravni, vreme je bilo letos za spremembo nastopajočim vsaj delno naklonjeno, negativna stran je slednjič vidna le v slabi udeležbi. Ekipa strelcev iz Tržiča je po mnenju številnih strokovnjakov razočarala, saj so mnogi pričakovali njihovo mesto na vrhu. Tudi Jeseničani so kot favoriti poskrbeli za neprijetno osvežitev, medtem ko predstavlja zmaga in osvojitev najvišjega priznanja za pripadnike JLA — Proti-avionac odličen in pomemben uspeh. V konkurenci članic Je ekipa Usnjarja osvojila že drugič prehoden memorial. Tehnični izidi: Clanl (1400 m): Protiavionac II, Ljubljana, 44 krogov — 2:49: aktiv LMS, Beričevo (40 — 2:5t): Rajko Skapin II, Ljubljana (38 — 3:38); Matija Verdnik, Jesenice (41 — 3:41); Anton Štele - Kostja, Tržič (37 — 3:43). Sledijo: Rajko Skapin I, Protiavionac I- Olimpva, Vrhnika in Kmetic Valentin. Članice (800 m): Usnjar I (Kamnik), Usnjar II in dr. Lunaček, Ljubljana. VVWVWW\A>VVWVVVW Dopisujte v Jržiški vestnik1 59 lorger — Športnik leta V številnih anketah, ki so postala že tradicionalna, so maše športno občinstvo, ljubitelji in sim-patizerji kraljice športov izrekli stalnemu članu državne reprezentance Stanku Lorgerju ob pomembnem priznanju naslova špornika leta v naši državi, še posebno pohvalo in čast. Pri šahistih je z veliko premočjo zmagal kandidat za naslov svetovnega prvaka Sveto-zar Gligorič. Razen v anketi »Glasu Gorenjske«, v kateri sta znani razvrstitvi članov SK Ljubelj Janka Štefeta in Ludvika Dornika, niso v nobeni anketi ostalih jugoslovanskih časnikov vidna imena odličnih smučarjev, reprezentantov Jugoslavije na svetovnem prvenstvu v Bad Gasteinu. Mogoče so nanju anketiranci popolnoma pozabili! SMUČANJE PRIPRAVE SKAKALCEV in TEKAČEV na POKLJUKI Nedavno so tse na terenih Pokljuke zbrali naši najboljši skakalci in tekači na večdnevnih pripravah za bližnjo sezono, ki je pred nami. Zal sedanje snežne razmere ne ustrezajo za nemoten trening. Po prvih poskusnih skokih v Planici so se skakalci preselili na Pokljuko, kjer so trenirali na 45-metrski skakalnici. Zaradi pomanjkanja snega so bili primorani, da za nekaj časa prenehajo s pripravami, nadaljevanje pa je v načrtu v začetku januarja. Tekači so' izvedli prvo tekmovanje že po drugem treningu na Pokljuki. Zvezni kapetan Gregor Klančnik je bil s formo posameznikov in tudi s celoto zadovoljen, saj pomeni prvi tek v konkurenci najboljših lu-goslovanov začetek letošnje sezone. — Mednarodno tekmovanje, ki je bilo napovedano za 4. januar na Bledu, je bilo preloženo na kasnejši termin. Vzrok — neugodne snežne razmere. Na pripravah so sodelovali tudi nekateri naši vidni smučarji: med tekači Janez in Cveto Pavčič, Ro-bač, Ovsenjak, Kordež, Hlebania, Juhart in Rekarjeva ter med skakalci Zidar, Langus, Rogelj, Jemc, Gorjanc, Krznarič, Korenčan, Vi-dovič, Šlibar, Eržen, Pečar, Topo-riš, Skriba i Id. Rodile so: Grašič Elizabeta, pre-šivalka iz Križev — deklico; Seli-škar Marija, delavka iz Bistrice pri Tržiču — deklico. ČESTITAMO! Umrli so: Ahačič Janez, upokojenec iz Podljubelja, star 70 let; Ko'kalj Ignac, kmet iz Leš, star 45 let; Koder Danijel, tovarniški delavec iz Tržiča, star 23 let; Pogačnik roj. Benedik Valentina, upokojenka iz Tržiča, stara 81 let; Rozman roj. Rozman Marija, gospodinja iz Križev, stara 74 let; Dolžan Marijana, upokojenka iz Novakov št. 1, •Stara 88 let; Meglic roj. Spendal Šah TURNIR KANDIDATOV NA GORENJSKEM Mednarodna šahovska organizacija FIDE je poverila organizacijo turnirja kandidatov za naslov svetovnega prvaka SZJ, ki jo je tudi načelno sprejela. Zelja posameznih igralcev, da bi se turnir odigral v Jugoslaviji, je ponovno priznanje naši šahovski zvezi, ki je z odlično izvedbo medconskega turnirja v Portorožu dokazala, da lahko prenese na svojih ramenih še večja bremena, vsaj v pogledu organizacije kvalitetnih prireditev. Iz dobro poučenih virov povzemamo, da bo svečana otvoritev bržkone 6. septembra na Bledu, kjer naj bi odigrali prvi del turnirja, zaključni del pa naj bi šahisti preživeli v Zagrebu ali Beogradu. Na turnirju kandidatov za naslov najvišjega in najmočnejšega šahista zemeljske oble, ki bo ob zaključku imel priložnost, da se sestane v dvoboju za svetovno prvenstvo z dosedanjim prvakom dr. ing. Mi-hailom Botvinikom, se bodo predstavili našemu športnemu občinstvu: sovjetska velemojstra Vasilij Smislov in Paul Keres, dvakratni šampion SZ velemojster Mihail Talj, naš državni prvak velemojster Svetozar Gligorič, madžarski emigrant velemojster Paul Benko, Friderik Olafson (Island), Tigran Petrosjan (SZ) in prvak ZDA 15-letni 'Robert Fisher. Kateri izmed omenjenih bo stopil na najvišje mesto na častni tribuni, je trenutno še težko ugotoviti. Vsi, razen mladega ameriškega velemojstra, ki po mnenju strokovnjakov še ni dorasel za tako močno konkurenco vzlic svoji izredni nadarjenosti. Sicer pa tudi kako presenečenje, ki bi ga pripravil Bobbv, ni izjema. Forma posameznih igralcev je odlična, zlasti velja to za našega velemojstra Gligoriča. Ljubitelji šahovske igre v Tržiču vsekakor ne bodo zamudili idealne priložnosti za obisk dogodka št. 1 v letu 1959. Ze sedaj opozarjamo na kvalitetno prireditev, ker vlada zanjo že zdaj izredno zanimanje, saj bomo na njej lahko občudovali osem odličnih šahovskih igralcev ob izredno razburljivem in zanimivem boju za naslov, ki je vreden vse časti in priznanja, za naslov drugega mušketirja 64 črno-belih polj na svetu. Marija, gospodinja iz Tržiča, stara 69 let; Kralj Marija, upokojenka iz Tržiča, stara 71 let. Naše sožalje! Poročili so se: Rupar Pavel, šofer in orodjar, in Ješe Ivana, na-meščenka, oba iz Tržiča; Jerman Jernej, tkalski podmojster iz Bistrice pri Tržiču, in Legat Marjeta, šivilja iz Tržiča; Hauptman Milan, kurjač iz Trbovelj, in Šinkovec Ana, tkalka iz Bistrice pri Tržiču št. 5; Demšar Jožef, tesar iz Žabje vasi št. 10, Kranj, in Gros Marija, predilka iz Kovorja št. 55. Mnogo 'sreče! NA PUSTNO SOBOTO Z AVTOBUSOM NA JEZERSKO Na pustno soboto, 7. februarja bo peljal ob 18. uri avtobus na predpustino zabavo na Jezerskem. Vožnja tja in nazaj stane 500 dinarjev, rezervacija pri mizah v Kazini 200 'dinarjev, oziroma 600 dinarjev s hrano in pijačo vred (narezek in 1 steklenica vina). Ker je število prostorov omejeno, sprejemamo prijave samo do 20. januarja 1959. Maske so zaželene in bodo tudi nagrajene. Turistično društvo IMekaj o Nesrečah na Prav tako kot nesreče pri delu smatramo nesreče na poti na delo in z dela kot. obratne nezgode, katere mora vsako podjetje obvezno prijavljati. V zadnjem času je tudi število nesreč na cestah porastlo. Vzroki za take nezgode so prav gotovo v prenatrpanosti na cestah, dalje v neurejenih cestiščih in križiščih, v slabem stanju nekaterih vozil, predvsem dvokoles, v nepoznavanju in zanemarjanju cestno-prometnih pravil in znakov ter končno tudi v neprevidnosti pešcev in pa nekaterih šoferjev motornih vozil. Pri slednjih je nemalokrat vzrok alkohol. Prijavljanje nezgod, ki se pripete na poti na delo ali z dela, je posebno v zadnjem času postalo zelo kočljivo, ker nastaja vprašanje, ali se posamezni primeri res dogode na poti v službo in obratno. Prav bi bilo, da bi podjetja v bodoče poostrila kontrolo pri prijavljanju takih nezgod, da bi s tem enkrat za vselej preprečila nedovoljeno izko-riščevanje socialnega zavarovanja. V vseh ostalih primerih pa, za katere končno le doženemo, da so resnični, je treba prijave izpolnjevati točno in dosledno. S tem bomo dosegli to, da se delavci ne bodo v lažnih primerih upali prijavljati predvsem tistih »nesreč na poti na delo«, ki se pripete doma pri opravljanju domačih del, to je v gospodinjstvu, na polju itd. Da pa bi se sedanje število nesreč na poti na delo in z dela, ki jo v primeru z nezgodami pri delu sorazmerno visoko, saj znaša v le-lb 1958 za našo občino 14,7%), zmanjšalo, je treba na vsak način ■tudi s te plati delavce varstveno vzgojiti. Posebno skrb je treba posvetiti vzgoji kolesarjev in mope-distov in to prav posebno žensk. K sodelovanju je treba predvsem pri mladih delavcih vključiti mladinske organizacije in Ljudsko tehniko. V zimskem času, to je v času, ko je cesta zaradi snega in poledice spolzka, naj bi se čimbolj zmanjšala uporaba koles, zlasti naj se tem izogibljejo tisti člani delovnega kolektiva, ki stanujejo daleč od tovarne. Pri nas bi bilo to sedaj do neke meje možno upoštevati, odkar so uvedene avtobusne zveze malone z vsemi oddaljenimi PREKLIC Podpisani obžalujem žaljive besede, ki sem jih izrekel na račun kolektiva Ljudske milice v Tržiču. Ivan Eler. Posredovanja Veliko sobo nujno iščem. Dara dobro nagrado. Naslov v upravi Tržiškega vestnika. Stanovanje in hrano iščem. Zanju pomagam v gospodinjstvu. — Naslov v pisarni Turističnega društva. Hrano in stanovanje nudim dekletu, ki bi pomagala pri kmet-skem delu. Peter Sitar, Križe 34. poti na delo in z dela naselji okrog našega mesta. (Izjemoma ni takšnih zvez z Jelendolom in Lomom, ker je zaradi izredno slabih cest promet z avtobusi skoro nemogoč, dokler se sedanje stanje le-teh ne izboljša.) Prevozi ljudi na delo in z dela z avtobusi imajo nedvomno pozitivno stran, saj ljudje, ki se poslužujejo teh ugodnosti, na svoji poti niso v tolikšni meri izpostavljeni nesrečam, niti niso izpostavljeni vremenskim neprilikam, ki bi v nasprotnem primeru prav gotovo negativno vplivale na njihovo zdravje, in pa kar je še zelo važno, delavci pridejo na delo bolj spočiti, ker jim ni treba pred svojim delom prepešačiti morda po 5- ali celo še po več kilometrov. Zaradi tega je njihova sposobnost za delo neprimerno večja, s tem se zveča storilnost ter obenem zmanjša možnost za nesreče pri samem delu. Končno je tudi z avtobusnimi prevozi delavcem prihranjenega precej časa, da laže opravijo še svoja domača dela. Kakor že omenjeno, spadajo v statistiko nezgod posameznih podjetij tudi podatki o nezgodah na poti na delo in domov, tudij teh podatkov bo nedvomno tudi pripomogel k pravilnejšemu ukrepanju v prizadevanju za odstranjevanje oziroma preprečevanje tovrstnih nezgod. Ce računamo povprečno izgubo delovnih dni na eno nezgodo, vidimo, da je ta številka v splošnem precej visoka, saj se v povprečju giblje okrog 20, ponekod še celo več, kar nam pove, da so tovrstne nesreče zelo resne, oziroma so težjega značaja, medtem ko znaša povprečje za nezgode, ki se dogajajo pri delu, okrog 10 dni na eno nezgodo. Iz tega lahko sklepamo, da po ozravljenju ostane zaradi nesreč na poti na delo oziroma z dela precej večji procent invalidov, kot pa pri tistih, ki so se ponesrečili pri delu. Ako iz vsega tega napravimo re-sume, lahko ugotovimo samo to, da se je treba proti nepravilnostim na cestah in pa proti svoji lastni neprevidnosti boriti tako kolektivno kakor tudi individualno, ker le na ta način bomo lahko v prihodnje zabeležili uspeh. F. s. RgfTVA o/MRJIoo POROKE v času od 23. decembra 1958 do 11. Januarja 1959 Tržiški vestnik«, glasilo SZDL tržiške občine, izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu / Urejuje ga uredniški odbor. Zanj odgovarja Mirko BTejc / Izdaja ga Turistično društvo v Tržiču / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta JLA 3 / Tel. št. 255 in 274./ Tiska tiskarna »Gorenjski tisk« v Kranju / Celoletna naročnina 360 din, polletna 180 din. Posamezna štev. 15 din / Tek. trač. izdajatelja: 607-705/3-90