Kronika Podravje • V Žetalah je več meglenih dni kot na Ptuju O Stran 24 M x \ >U : o ,•' H.' V središču Ptuj • Kako se upravlja z neprofitni-mi stanovanji O Strani 6 in 7 > Œ V r.i 1J ¡¡J O"" • T • mn Stajerski Ptuj, torek, 2. oktobra 2018 Letnik LXXI • št. 77 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR t RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Podravje Kidričevo • Direktor občinske uprave tudi v vlogi nepremičninskega agenta O Stran 5 Črna kronika Slovenija • Letos že 14 zastrupitev z nevarnimi gobami O Stran 24 Politika Dornava • Manj za naložbe, več za županova pokroviteljstva O Stran 5 V I* v v srediscu Ptuj • Odškodnina za gostilno Beli križ kot kulturni spomenik O Stran 7 Ljudje in dogodki Ptuj • Lekarništvo na Ptuju ima bogato zgodovino O Stran 11 Spodnje Podravje • Pod drobnogledom plače županov in direktorjev občinskih uprav Se splača biti župan? Vročica pred novembrskimi lokalnimi volitvami se stopnjuje. Kaj je tako mamljivega na županski funkciji, da se je tako težko od nje posloviti? Nekateri župani so namreč „večni". Oblast je slast, slast pa je (lahko tudi) denar. Plače slovenskih županov niso tako nadpovprečno visoke, da bi se jim to delo tako zelo izplačalo le zaradi tega. Več na straneh 2 in 3. ■ J Foto: Črtomir Goznik V središču • Prašičerejci potegnili kratko, trgovci obdržali delež prihodkov o Strani 6 in 7 Aktualno • Neuradno: minister Fakin ni naklonjen izgradnji UC Ptuj o Strani 2 in 3 Markovci • Kaj je narobe z Večnamenskim centrom Sobetinci o Stran 4 Ob dveh jubilejih družbe Radio-Tednik Ptuj PODARJAMO KUPON ZA Grand Hotel Primus TERME PTUI radioPTUJ 551er Štajerski TEDNIK , 701er popusta ZcflnBsažo Valens Augusta 50-minutna masaža Valens Augusta v Grand Hotelu Primus je posebnost Medico-wellnessa Valens Augusta, ki vključuje ročno masažo celega telesa, anti-stres masažo glave in masažo stopal. Obvezna predhodna rezervacija termina: 02/ 74 94 150, E: wellness@terme-ptuj.si. Za uveljavljanje popusta predložite kupon. Kupon ne velja pri nakupu darilnih bonov ter se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za eno storitev in se lahko izkoristi do 20. 12. 2018. 2 ŠtcgenkHEBm Aktualno torek • 2. oktobra 2018 GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF, PTUJ Leto I. — Štev. 4 j Ptuj) 26. avgusta 1948 I Cena din 2.— Spodnje Podravje • Pod drobnogledom plače županov in direktorjev občinskih uprav Je plača res takšna, da se splača biti Vročica pred novembrskimi lokalnimi volitvami se stopnjuje. Kaj je tako mamljivega na županski funkciji, da seje tako težko od nje posloviti? denar. Plače slovenskih županov niso tako nadpovprečno visoke, da bi se jim to delo tako zelo izplačalo le zaradi tega. Če jih primerjamo obče, z večino populacije, so njihove plače dobre. A marsikateri ravnatelj, učitelj, vzgojitelj, direktor oz. boljše plačani kader v javnem zavodu in zasebnem podjetju zasluži toliko ali celo več, kot je povprečna plača župana. Čez palec preračunano je ta v povprečju med 3.000 in 3.500 evri bruto, torej neto okrog dveh tisočakov. Med župani vseh 212 slovenskih občin ima najvišjo plačo ljubljanski Zoran Janko-vic, 4.820 evrov bruto. Med župani mestnih občin (MO) mu sledijo župan občine Maribor Andrej Fištravec (4.400 evrov bruto), Kopra Boris Po-povič, Kranja Boštjan Trilar in Velenja Bojan Kontič, vsi trije z okrog štirimi tisočaki bruto. Dobrih 3.800 evrov bruto zaslužita župana občin Nova Gorica Matej Arčon in Novo mesto Gregor Macedoni, stotaka manj pa ptujski župan Miran Senčar in župan Slovenj Gradca Andrej Čas. Najnižjo plačo med župani mestnih občin je imel julija murskosoboški Aleksander Jevšek (3.687), druga najnižja je bila plača ptujskega župana Sen-čarja (3.709 evrov bruto). V Sloveniji je 11 mestnih občin. V vseh, razen v Celju, župani funkcijo opravljajo poklicno, kar pomeni, da so na občini zaposleni. Marsikaterega župana mestne občine s plačo prekaša njegov direktor občinske uprave. Najvišjo je julija imela ljubljanska Urša Otoničar (4.572 evrov bruto). Med mestnimi občinami nato sledijo Velenje (4.358), Nova Gorica (4.279), Maribor (4.114), Celje (4.030), Koper (4.009) in Novo mesto (3.975 evrov bruto). Direktorica kranjske mestne uprave je zaslužila 3.729 in slove-njgraške 3.532 evrov bruto. Na repu sta ponovno plači v mestnih občinah Ptuj in Murska Sobota. Direktorica uprave MO Ptuj Andreja Komel je zaslužila 3.434, direktor uprave MO Murska Sobota Srečko Durov pa 3.264 evrov bruto. Polovica direktorjev je v okviru plače dobila izplačan dodatek za delovno uspešnost. Najvišji dodatek je bil izplačan direktorici ljubljanske mestne uprave Otoničarjevi (380 evrov). Dodatke za delovno uspešnost so prejeli tudi direktorji mestnih uprav v Mariboru, Novi Gorici, Velenju in Celju. In še ta zanimivost: direktorji uprav občin Maribor, Nova Gorica, Novo mesto in Velenje so julija prejeli višje plače kot njihovi župani. V regiji najboljše plačana Žagar in Samperlova Poleg mestnih občin smo pod drobnogled vzeli tudi plače župa- Zoran Jankove nov in direktorjev občinskih uprav v 24 občinah na območju Podravja. Med župani je julija največ zaslužil Ivan Žagar, župan občine Slovenska Bistrica (3.742 evrov bruto). Prekosil je celo svojega ptujskega kolega Senčarja, čigar bruto plača je znašala 3.709 evrov. V nadaljevanju na lestvici najdemo župane občin Kidričevo (3.460), Ormož (3.450), Lenart Med mestnimi občinami, u Sloveniji jih je 11, imata župana občin Murska Sobota najnižji plači, okoli 3.700 eurou bruto. Najvišjo plačo ima župan Ljubljane Zoran sečnem obračunu plače prekaša za dobrega tisočaka. Ptuj, Podravje • Užmahova: „Urgentni center je najprej treba umestiti na zemljevid!" Neuradno: minister Fakin ni naklonjen izgradnji Od naklonjenosti novega ministra za zdravje Sama Fakina in pripravljenosti, da v proračunu zagotovi dodatna 2 milijona evrov, bo odvisno, ali bo Ptuj rajda na začetku. Projektantom, ki so, kot vse kaže, storili kar nekaj napak pri oceni vrednosti te investicije, pa bo država morala nakazati še dodatnih Dežurstvo zdravnikov se plačuje kot nadurno delo Vodstvo ptujske bolnišnice seje odločilo za notranjo revizijo za prvo polovico tega leta. Predsednik sveta zavoda Bojan Pahorje med drugim predlagal, da se revizija loti izplačevanja nadur zdravnikov. Zanimalo gaje, ali se dejansko dežurstvo v ptujski bolnišnici plačuje kot nadurno delo, torej po boljši urni postavki. Nova direktorica je odgovorila pritrdilno, kar je Pahor ocenil kot nedopustno. Razlog za to naj bi bil v prekomerni obremenitvi zdravnikov v nujni medicinski pomoči, tak način plačevanja pa naj bi bil od leta 2010. Sonja Žibrat, članica sveta zavoda, je spomnila, da so na ta problem opozarjali večkrat, a jim je bilo pojasnjeno, daje zdravnikov premalo. To je tudi razlog za veliko nadur, zato je ta strošek višji kot v nekaterih drugih bolnišnicah. Podobne zadeve, kot jih je predstavila na kolegiju županov Spodnjega Podravja, je direktorica Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Anica Užmah povedala še članom sveta zavoda. Vsem je namreč jasno, da bo o tem, ali se bo projekt izgradnje urgentne-ga centra Ptuj nadaljeval ali ne, odločalo ministrstvo za zdravje, na čelu z ministrom Samom Faki-nom. Z njim naj bi se vodstvo bolnišnice že kmalu sestalo in skušalo predstaviti pomen projekta ter nastale težave. Kakšno je njegovo stališče, uradno ni znano, neuradno pa naj ne bi bil naklonjen izgradnji urgentne-ga centra Ptuj. Tudi zaradi izgub, ki jih ustvarjajo preostale urgence. Veliko težavo predstavlja dejstvo, da finančna konstrukcija ni zaprta in da manjkata dva milijona evrov. Projektantska ocena je pokazala, da seje projekt od leta 2014 bistveno podražil in zrasel z 2,5 na 5,5 milijona evrov. Za nadaljevanje bo, tako je pojasnila Užmahova, potreben povsem nov sklep Vlade RS. Zagotovilo, da bo država pla- Foto: CG Foto: CG torek • 2. oktobra 2018 -¿¿dAT«. ?iZ.I_)L j(U|Sr% t'li->Kraia — (J Dravi UJ Ptuj Pr^ser "i - Telftoti ISf VB Pru-v MS T :W st. m i>inik vin. Aktualno Ptuj. 26. avgusta 1955 Štajerski 3 rfcju jc jfeoiUi^ jdoui - Odïov«nK jr*<1n»t Joie Vrani - Rok^isov tir trm^h "tvc — tiska Mariborskih tjskanu* — Cerot in 10 — — L^tna naročnina 500 din DO -•■tri» 7JW diri roammKV župan? Na področ u občine Ptuj bo Nekateri župani so namreč „večni". Oblast je slast, slast pa je (lahko tudi) Foto: Črtomir Goznik Aleksander Jeušek in Ptuj Miran Senčar Jankouič, ki suoja županska kolega pri me- (3.429), Juršinci (3.304), Duplek (3.285) in Cerkvenjak (3.237 evrov bruto). Med 3.100 in 3.200 evrov bruto so zaslužili župani občin Mar-kovci, Središče ob Dravi, Sv. Trojica in Sv. Tomaž, med 3.000 in 3.100 evri bruto pa župana občin Dornava in Starše. Najnižjo plačo med poklicnimi župani v regiji ima županja občine Sv. Andraž Darja Vudler (2.674 evrov bruto). Župan Podlehnika Marko Maučič je na občini zaposlen za polovični delovni čas, njegova julijska plača je znašala 1.426 evrov bruto. Najnižja direktorska plača v občini Žetale Med direktorji občinskih uprav je v juliju na območju Spodnjega Pod-ravja najboljše zaslužila Valerija Šam-perl iz občine Hajdina (3.607 evrov bruto). Drugo najvišjo plačo (3.452) Štajerski TEDNIK »'."."I.''.kil J— I Stajerskitednik — Stajerskitednik je imela direktorica uprave občine Destrnik Darinka Ratajc, tretjo (3.434) direktorica uprave MO Ptuj Andreja Komel, četrto (3.393) direktor uprave občine Slovenska Bistrica Branko Žnidar in peto (3.379 evrov bruto) direktor uprave občine Go-rišnica Matevž Cestnik. Direktorica uprave občine Središče ob Dravi Jelka Zidarič Trstenjak je prejela 3.262 evrov bruto, med 3.100 in 3.200 evri bruto pa so zaslužili Natalija Jakopec (Duplek), Damjan Napast (Kidričevo), Gorazd Ladinek (Ormož), Evelin Makoter Jabločnik (Zavrč), Milena Debeljak (Cirkulane) ter Martin Breznik (Lenart). Nekaj evrov nad ali pod Foto: Arhiv občine Slovenska Bistrica luan Žagar tremi tisočaki bruto so znašale plače občinskih direktorjev v občinah Sv. Tomaž, Sv. Trojica, Makole, Markov-ci, Dornava, Cerkvenjak, Majšperk in Juršinci. Direktorica občinske uprave v Staršah je zaslužila slabih 2.900 evrov bruto, direktor v Podlehniku 2.878, direktorja pri Sv. Andražu in v Trnovski vasi pa 2.697 in 2.622 evrov bruto. Najnižjo plačo med direktorji občinskih uprav v regiji je prejela direktorica v občini Žetale Milica Simonič Steiner 2.527 evrov bruto. Podatki so začasni, povzeti so po Portalu plač (http://www.pportal. gov.si). Prikazani zneski so v bruto vrednosti za zadnji objavljeni mesec, to je julij 2018. 1. oktobra bo obcns?4i Miran Senčar Anton Leskouar Pet najvišje plačanih županov v Spodnjem Podravju 1 Župan in občina I Bruto plača (€) Ivan Žagar, Slovenska Bistrica 3.742 Miran Senčar, MO Ptuj 3.709 Anton Leskovar, Kidričevo 3.460 Alojz Sok, Ormož 3.450 Janez Kramberger, Lenart 3.429 Vir: http://www.pportal.gov.si, julij 2018 Foto: KTV Ormož Moja Zemljane Alojz Sok Janez Kramberger Pet najvišje plačanih občinskih direktorjev v Spodnjem Podravju I Direktor in občina I Bruto plača (€) I Od tega dodatek (€, bruto) I Valerija Šamperl, Hajdina 3.607 458, nadurno delo Darinka Ratajc, Destrnik 3.452 252, delovna uspešnost Andreja Komel, MO Ptuj 3.434 Branko Žnidar, Sl. Bistrica 3.393 - Matevž Cestnik, Gorišnica 3.379 278, delovna uspešnost Vir: http://www.pportal.gov.si, julij 2018 Foto: CG Foto: CG Foto: CG UC Ptuj urgentni center dobil ali ne. Trenutno je projekt sko-100 tisočakov; skupaj kar 300.000 evrov. nirana sredstva za ta projekt v proračunu ohranila (2,5 milijona evrov), vodstvo ptujske bolnišnice ima, a je ta znesek veliko premajhen. Čeprav se investicija prilagaja tipu urgence C3, ki pripada Ptuju, finančne konstrukcije zaradi povišanja cen v gradbeništvu in nekaterih drugih razlogov ni možno zapreti. Projektiranje bo stalo 300.000 evrov Še ta teden naj bi ptujska bolnišnica od projektantov, podjetja Nava arhitekti, d. o. o., prejela natančno oceno vrednosti novega projekta oz. treh variant, ki jih je ponudilo ministrstvo. Zahtevali so jasno opredelitev po postavkah. Čeprav je precejšen del odgovornosti za zaplet, ki se je zgodil po objavi razpisa, tudi na projektantih, pa ti zahtevajo dodatno plačilo. Skupaj bodo prejeli okrog 300 tisočakov, približno sto več, kot je bilo dogovorjeno. Predsednik sveta zavoda Bojan Pahor je direktorici naložil, naj se o tem pogaja. Ironija je, da je že Projekta inženiring preprojektirala ptujski urgentni center na večjo površino. Ministrstvo je podjetje Nava arhitekti najelo ravno zato, da prilagodi projekt tipu C3, česar očitno do objave prvega razpisa niso storili. Ker to počnejo zdaj, bodo prejeli dodatno plačilo. Nad projektom pa bo bdela nova vodja, Užmahova je razrešila Aleksandra Vodo in imenovala Bojano Volk. Konec leta skoraj milijon evrov zgube Poročilo o poslovanju v prvih osmih mesecih letošnjega leta ni najbolj obetavno. Finančni načrt za leto 2018 predvideva okrog 900 tisočakov izgube, že do konca avgusta pa so v ptujski bolnišnici pridelali 654 tisočakov presežka odhodkov nad prihodki. S pomočjo sanacijskih ukrepov naj bi sicer stanje v drugi polovici leta izboljšali, a številni člani sveta imajo o tem pomisleke. Ponovno se je poslabšala tudi likvidnostna situacija. Danijelo Štumberger, članico sveta in predstavnica ZZZS, skrbi dejstvo, da so številni programi premalo realizirani, kar pomeni manjši prihodek za bolnišnico. Izpostavila je, da enkratni dodatni programi pred- Kaj bo z zbranim denarjem - ga bo država porabila po svoje? Katera izmed treh variant izgradnje UC Ptuj, ki jih je ponudilo ministrstvo za zdravje, bo (če sploh) obveljala, še ni jasno. V ptujski bolnišnici so ves čas predvidevali, da se bo v 1. nadstropju uredil operacijski blok. Prav za ta neupravičeni del stroškov seje zbiral denar gospodarstvenikov, posameznikov in lokalnih skupnosti. Skupaj so zbrali 620.000 evrov. Kot je dejal Teodor Pevec, strokovni vodja SB Ptuj, je nujno, da se ta znesek nameni za tisto, za kar seje zbiral in ne za osnovni projekt. „Če ne bo prvega nadstropja, pa se naj denar ljudem vrne. Ne sme se uporabiti za tip C3." Užmahova je še pripomnila, da ministrstvo noče razumeti, da ta denar ni njihov: „Nimamo pa namena kloniti." stavljajo dodatna sredstva, a niso realizirani: operacija kile, žolčnih kamnov ... „To ni hec, 89 operacij boste dobili zraven, pa že zdaj ni izpolnjena realizacija," je vztrajala. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK 70 let Gledališka predstava Milan Grgič I*NJOFRA Vsi, ki ste naročniki že 15 let in več Za zveste naročnike Štajerskega tednika! k* Ker se vam želimo zahvaliti za vašo dolgoletno podporo, vam vstopnice podelimo brezplačno! Pokličite na: 02/7693410 ali 02/7493416 in si zagotovite dve brezplačni vstopnici. Predstava bo v Mestnem gledališču Ptuj. v soboto. 13. oktobra 2018. ob 19. uri. 4 Štajerski Politika torek • 2. oktobra 2018 Markovci • Kaj je pokazalo poročilo nadzornega odbora Očitek upravi, da niso pozvali več dobaviteljev k oddaji ponudbe Nadzorniki pri pregledu poslovanja občine niso ugotovili nekih hujših nepravilnosti, pač pa nekatere manjše pomanjkljivosti. Markovski svetniki so se na zadnji seji med drugim seznanili s poročilom nadzornega odbora za leto 2016, ki je pod drobnogled vzel predvsem porabo proračunskih sredstev društev, prevozne stroške funkcionarjev, izdatke za reprezentanco, tekoče vzdrževanje prostorov in opreme itd. Prvi nadzornik, Janez Liponik, ki je svetnikom podal bistvene ugotovitve, je kot ključno izpostavil, da so pri nadzoru smotrnosti porabe proračunskih sredstev določenih društev pogrešali dokumentacijo ali pa je ta bila preobširna. Ob tem je še povedal: »Nadzorni odbor ugotavlja, da na področju kulture in športa ni dolgoročnega načrta ali vizije. Investicije tako v šport kot kulturo pa so kar visoke in jim ni videti konca. Kar se tiče nadzora nad društvi, pa bi skrbniki pogodb morali pritiskati nanje, da bi dokumentacijo dostavili v določenem roku oz. podajali dovolj utemeljena poročila o namenskosti porabe sredstev.« Ugotovljeno je zaskrbelo svetnika Franca Rožanca: »Ko berem odgovor občine, v nekaterih točkah piše, da se društvo ni odzvalo ali ni poslalo zahtevanih dokumentov ali ni pojasnilo dviga gotovine, namenskosti ... Kje so sankcije? Kaj bo občinska uprava naredila s temi društvi, ki tega niso naredila? Iz poročila je prav tako čutiti, da skrbniki pogodb ne skrbijo dovolj za izvrševanje natančnosti pogodb in seveda smotrno porabljenih sredstev.« »V dveh, treh primerih, kjer društva niso dostavila dokazila o porabljenih sredstvih, smo jim dali določen rok in do sedaj se je vedno zgodilo, da so jih dostavili. Če ne bodo, pa vemo, kakšne so sankcije. Če so sredstva nenamensko porabljena, se morajo vrniti. Pred kratkim smo imeli računsko sodišče, ki je bilo na občini tri mesece, vsak dan najmanj tri, štiri ure, tudi do deset ur kakšen dan. Izdali so sicer poročilo z zadržkom, vendar na koncu zapisali, da je občina v vseh pomembnih pogledih poslovala v skladu s predpisi,« je navrgel župan Milan Gabrovec. Podajanje žogice med Rožancem in županom Burnejša debata pa se je vnela v zvezi z očitkom nadzornega odbora občinski upravi, da pri nabavi opreme oz. ureditvi sprejemne pisarne niso pridobili več predračunov oz. niso pozvali več dobaviteljev k oddaji ponudb. »Žalosti me dejstvo, da niso bile pridobljene dve ali tri ponudbe za urejanje tega prostora. V odzivnem poročilu opisujete, kdaj je potrebno javno naročilo in kdaj ne. Ali drži, da je bila izdana samo naročilnica in račun enemu dobavitelju ter s tem posel oddan? Potem lahko dvomimo v smotrnost nakupa, ker ne ni Foto: MZ Kaj je narobe z Večnamenskim centrom Sobetinci Nadzorni odbor je med drugim podrobneje pogledal tudi investicijo v ne prav posrečeni objekt, Večnamenski center Sobetinci. Objekt, star približno štiri leta, je bil namreč deležen že večih popravil, v letu 2016 sanacije fasade. Kritičen je bil svetnik Marjan Meglič:»V v poročilu nadzornega odbora glede večnamenskega centra v Sobetincih ni nič spornega, pa vendarle me ta objekt moti. Na njem je bilo ogromno popravil. Od sanacije fasade naprej, kije znesla okoli 30.000 evrov, res je, da z bančno garancijo. Kaj je s tem objektom narobe? Govorili smo o visokovarčnem objektu. Pa pravzaprav ogrevanje menjavamo; mislim, da so prešli na kurilno olje, kar je daleč od varčnega. Tudi streha je zamakala... Ogromno stvari je na tem objektu, kije star štiri leta, zatajilo. Kdo je pravzaprav tu zatajil - nadzor ali kdo drugi? Zakaj je fasada po tolikšnem času šla k vragu? Kdo je to nadziral?« Da seje zgodilo kar nekaj napak - že dvakrat so sanirali streho, kije zamakala, do težav z ogrevanjem in odstopanjem keramike, je pritrdil župan Gabrovec ter dodal, da vse težave »na srečo« rešujejo z unovčitvijo bančne garancije: »Krivda ni na nas, verjamem, daje nadzor delo dobro opravljal... Ne morem reči, daje zatajil nadzor. Objekt je lep, lepo narejen...« primerjave z drugo ponudbo,« je vprašal Rožanc. »V tem primeru nismo presegl zakonskih določil,« je odvrnil Gab rovec. Rožanc je nadaljeval: »Torej drži, da je bil postopek enostaven naročilnica, račun enemu dobavitelju in posel s tem zaključen?« »Da, ampak še vedno govorim, da smo v zakonskih okvirih, v katerih ne rabimo iti v razpis. Vedno so pa delali domači izvajalci, to je zelo pomembno. Če se spomnite, so nekateri svetniki v prejšnji sestavi zahtevali celo, da bi dali naročila na javni portal. Potemtakem ne bi bilo niti enega domačega obrtnika, ki bi delal v naši občini, ker veste, kako se eni prijavljajo in kakšne kakovosti so ...,« je še pojasnil župan. »V smislu racionalizacije je vseeno prav, da imaš še kakšno ponudbo za primerjavo,« je povedal svetnik Marjan Meglič. Strasti je skušal pomiriti David Gabrovec: »Moram se oglasiti, ker vidim podajanje žogice med županom in gospodom Rožancem, da ne bo kdo razumel, da delamo nezakonito. Konec koncev smo občinski svetniki odgovorni za sprejem proračuna, da ne bo padla senca na vse nas. Nadzorni odbor je tudi lepo pojasnil v poročilu. Če ne presegaš mejne vrednosti, lahko na tak način oddaš delo. Občina ni delala nič nezakonitega, je pa drugo vprašanje, ali bi se dalo nekatere stvari peljati bolje, transparentneje .« Monika Horvat Hajdina • Septembrska seja Janko Merc županu Stanislavu Glažarju: „Nismo dovolj uspešni in zadovoljni, kot si ti, župan, sam s seboj!" Medtem ko je hajdinski župan Stanislav Glažar s polletno realizacijo proračuna zadovoljen, je svetnik Janko Merc prepričan, da dejstvo, da je občina realizirala le tretjino planiranih odhodkov, govori zase. Svetniki so se med drugim seznanili s poročilom o izvrševanju proračuna za prvo polovico leta. Župan je s tem sicer zadovoljen, dejstvo, da so realizirali le tretjino odhodkov, pa je nezadovoljivo za svetnika Janka Merca. Izpostavil je kar nekaj pomislekov. „Do konca leta bo vse urejeno, razen projektov, vezanih na državna sredstva. To bomo korigirali z rebalansom proračuna," je zatrjeval Glažar. Merc mu je očital, da občina črpa premalo nepovratnih sredstev in naštel nekatere projekte okoliških občin. »Ko gledamo okoli nas, imam mešane občutke. Izpostavljamo 900 tisočakov, ki smo jih prejeli, številne občine črpajo bistveno več iz evropske skupnosti. Nismo dovolj uspešni in zadovoljni, kot si ti, župan, sam s sabo,« je med drugim dejal Merc. Glažar pa: „Če občina ni uspešna, zato so volitve! Vesel bom, če bo kdo uspešnejši od nas." Enkrat bi zemljo dali občini kot javno dobro, drugič ne .. nah v Hajdošah ukine status javnega dobra. Kot je pojasnil Glažar, so o tem debatirali tudi s predsedniki vaških odborov. Nepremičnini sta se izvzeli iz grajenega javnega dobra in postali last občine. Glažar je še pojasnil, da v naravi parceli, ki skupaj merita okrog 500 m2 površine, ne služita namenu, zato se bosta prodali. Prav nasproten pa je namen drugega sprejetega sklepa, s katerim so si na nekaterih drugih parcelah pridobili status javnega dobra. Gre za 45 parcel, razpršenih po vsej občini, največ v Slovenji vasi, kar 17 zemljišč. „Zemljišča, ki so predmet prenosa v grajeno javno dobro, je občina pridobila predvsem z darilnimi pogodbami in v naravi predstavljajo cesto oz. cestno infrastrukturo. Ker se navedena zemljišča uporabljajo v javno korist, je treba prenesti zemljišča v grajeno javno dobro v korist občine," je pojasnil Glažar. Na nekaterih parcelah že ceste potekajo in se zadeve rešujejo za nazaj. Ivo Rajh, predsednik odbora za finance, je pri tem poudaril, kako pomembno je, da se ta problematika Hajdinski svetniki so potrdili tudi predlog, da se na dveh nepremični- Sofinanciranje malih čistilnih naprav Na podlagi sprejetega pravilnika bo občina Hajdina odslej sofinancirala male komunalne čistilne naprave in interna hišna črpališča. Vrednost zneska, ki ga bo upravičenec prejel, je odvisna od različnih dejavnikov; najvišji znesek subvencije pa 2.000 evrov. Višina pomoči za male komunalne čistilne naprave znaša do 50 % upravičenih stroškov oziroma največ 1.400 evrov na stanovanjski objekt. Za objekte, kjer se gradnja javne kanalizacije ne predvideva, je višina pomoči še višja, do 70 % upravičenih stroškov, oziroma največ do 2.000 evrov na stanovanjski objekt. Svetniki so se med drugim seznanili s poročilom o izvrševanju proračuna za prvo polovico leta. reši: „Imeli smo veliko primerov, ko bi občani enkrat dali zemljišča, spet drugič ne." Ker je občina zemljišča dobila z darilno pogodbo, finančnih posledic ne bo imela. Kljub temu da so nekateri, kot je poudaril župan, želeli zemljišča prodati. Kdo bodo letošnji nagrajenci Na tokratni seji so bili sprejeti tudi predlogi za dodelitev priznanj ob občinskem prazniku. Komisija za mandatna vprašanja je na podlagi predloga Glažarja predlagala, da se zlati grb dodeli Radoslavu Simoniču, prejšnjemu dolgoletnemu županu. Srebrni grb bosta prejela Jože in Zvonko Glažar. Prejemnica letošnjega bronastega občinskega grba bo Simona Hazimali. Prejemnik županovega priznanja bo Ivan Ogrinc iz Skorbe. Zavrnjen pa je bil predlog, ki ga je podalo društvo upokojencev, da se podeli priznanje Antonu Cestniku. Gre za svetnika v tem mandatu, ki pa mu njegovi kolegi niso podelili priznanja z obrazložitvijo, da je bil dobitnik že v letih 2002 in 2009. Dženana Kmetec Foto: DK torek • 2. oktobra 2018 Politika Štajerski 5 Dornava • Problematične hitrosti skozi naselje Na prikazovalniku hitrosti izmerili vrtoglavih 129 km/h Samodejni prikazovalnih hitrosti v Dornavi kaže skrb vzbujajoče podatke o divjanju nekaterih voznikov skozi omenjeno naselje. V približno mesecu dni je bilo kar dobrih 40 % voznikov prehitrih, najvišja izmerjena hitrost je bila 129 km/h. Merilnik prehitre voznike opozarja na vstopu v naselje Dornava. Cenejše naložbe, več za županova pokroviteljstva Dornavski svetniki, ki so pred jesenskimi lokalnimi volitvami v tovrstni sestavi najbrž zbrali zadnjič, so med drugim potrdili tudi rebalans proračuna občine za tekoče leto. Že drugi rebalans v višini 2,3 milijona evrov tako na strani prihodkov kot odhodkov prinaša le manjše spremembe. Tako seje vrednost gradnje gasilsko-kulturnega doma Mezgovci s 319.000 evrov znižala na okoli 284.000 evrov. Za več tisočakov seje zmanjšala tudi vrednost rekonstrukcije približno kilometrskega odsekajavne poti v Dornavi (cesta Ledine), ki bo namesto planiranih 104.000 stala 78.000 evrov. So se pa na drugi strani povečali izdatki na nekaterih drugih postavkah, nekaj več so namenili za nakup zemljišč ter ureditev priključka lokalne ceste na regionalko pri Mesariji Valenko. Za 120 % pa so se povišali izdatki na postavki pokrovitelj prireditev župan. »Za to postavko smo v proračunu višja sredstva predvideli že v prejšnjih letih. Sedaj seje ta postavka dvignila še za 120 %. S 4.000 evrov leta 2016 smo tako prišli na 11.000 evrov,« je izpostavil Dominik Kukovec in povprašal o razlogih za povišanje. Župan je podrobneje predstavil vse odhodke, pri tem pa poudaril, da so sredstva po večini namenili za nekatere prireditve v občini, božičkova darila za otroke, izposojo drsališča, pogostitev upokojencev in drugo. Foto: MH Konec avgusta so ob regionalni cesti na začetku naselja Dornava na drogu javne razsvetljave postavili elektronski prikazovalnik hitrosti »Vi vozite!«. Kot je na zadnji občinski seji pojasnil župan Rajko Janžekovič, je bila občina uspešna na razpisu Javne agencije RS za varnost prometa in je prejela prikazovalnik hitrosti v brezplačno desetmesečno uporabo. Vodstvo občine razmišlja, da bi po tem času prikazovalnik odkupili, saj kot opažajo, so te naprave zelo učinkovite pri zmanjševanju hitrosti voznikov. »Marsikateri voznik začne takoj ob pogledu na prikazovalnik zavirati. So pa ti prikazovalniki ogledalo vseh nas. In očitno bo na kulturi voznikov v cestnem prometu treba še marsikaj narediti,« težavo povzame Janžekovič. Na prehitre voznike z merilnikom hitrosti Prikazovalnik že približno mesec dni opozarja voznike na prehitro vožnjo. Kako problematična je hitrost na cesti skozi naselje z omejitvijo 50 km/h, priča podatek, da je več kot 40 % oziroma 27.320 voznikov vozilo prehitro. Izstopa podatek, da je rekorder skozi naselje vozil kar 129 km/h. Še dva voznika sta drvela s hitrostjo nad 121 km/h. Meritve so še pokazale, da je na cesti z omejitvijo 50 km na uro kar 43 voznikov vozilo več kot 100 km/h. Kar 111 pa jih je skozi naselje drvelo s skoraj dvakratno hitrostjo (od 91 do 100 km/h) ter več kot 600 med 81 in 90 km/h. Največ prekoračitev hitrosti je sicer bilo izmerjenih v hitrostnem razredu od 51 do 60 km/h. Sicer pa je pod omejitvijo vozilo slabih 60 % voznikov. Skozi naselje povprečno dnevno pelje več kot 2.000 vozil Merilnik hitrosti, ki beleži tudi število vozil, pa je še pokazal, kako zelo prometna je omenjena cesta. Zabeležil je namreč preko 60.000 vozil, kar pomeni povprečno več kot 2.000 vozil dnevno. V razpravi je svetnika Dominika Kukovca zanimalo, ali bi lahko omenjeni prikazovalnik hitrosti prestavili tudi na druge, kritične cestne odseke in lokacije v občini. Po besedah župana je to mogoče, a je za soglasje treba zaprositi pristojno agencijo. Marjan Hrga pa je menil, da je omenjeni prikazovalnik nekoliko slabše viden, saj je v bližini dreves. Janžeko- vič je hitel pojasnjevati, da so merilnik postavili na prvi možen drog javne razsvetljave ob vstopu v naselje. Monika Horvat Kidričevo • Septembrska seja in nepremičninski posli Direktor občinske uprave tudi v vlogi nepremičninskega agenta Kidričevski svetniki so se septembra sestali na predvidoma zadnji seji v tem mandatu. Obravnavali so nove cene vrtčevskih programov v Kidričevem in Cirkovcah ter razpravljali o prodaji nepremičnin v lasti občine ter zvišanju točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Spremembe cen v vrtcih Kidričevo in Cirkovce \ Datum spremembe 1 Prvo starostno obdobje 1 Drugo starostno obdobje 1 Vrtec Kidričevo Veljavna cena 467,98 evrov 353,20 evrov Nova cena - od 1. 10. 2018 468,78 evrov 341,18 evrov Vrtec Cirkovce Veljavna cena 455,16 evrov 338,58 evrov Nova cena - od 1. 10. 2018 456,92 evrov 333,48 evrov Vir: bčina Kidričevo Občina Kidričevo je letos poleti prejela vlogo podjetja Eles za odkup zemljišča v izmeri 766 m2, in sicer za namene rekonstrukcije in gradnje RTP Cirkovce. Odbor za gospodarjenje s premoženjem je sprva predlagal, da bi kvadratni meter zemlje odprodali po ceni 10 evrov, a so nato svetniki na pobudo Milana Fiderška sklenili, da naj bo cena za kvadratni meter zemljišča 16 evrov. »Eles je skladu kmetijskih zemljišč odštel 16 evrov po kvadratnem metru, medtem ko je kmetom namenil polovico manj. Zato menim, da lahko tudi občina iztrži več oziroma vsaj toliko, kot je za zemljišča prejel sklad,« je pojasnil. Če bo občini uspelo prodati zemljišče po predlagani višji ceni, se bo v proračun nateklo 12.256 evrov. A ta znesek bo hitro porabljen, saj na drugi strani občina kupuje zemljišča, in sicer za izgradnjo krožišča za novo naselje Njiverce. Svetniki so potrdili nakup petih parcel v skupnem znesku 10.355 evrov. Dvig NUSZ na eni strani, V V • I V»I oproscanje plačila na drugi Svetniki so na septembrski seji potrdili še zvišanje točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za 1,9 % (glede na leto 2018). Glede na predlagano povišanje bi bilo v proračun občine Kidričevo pridobljenih okrog 10.000 evrov več. Proti je glasoval Stanislav Lampič, ki je dejal: »Na eni strani zvišujemo vrednost točke, na drugi strani pa oproščamo plačila NUSZ ljudi, ki bi nadomestilo lahko plačali.« Občina prodaja zazidljivo parcelo Na seji je bila izpostavljena tudi prodaja nepremičnine v Lovrencu na Dravskem polju na spletnem portalu Bolha. Gre za zazidljivo parcelo v izmeri 1.317 m2, za katero se občina nadeja, da jo bo prodala za 20 evrov po m2. »Skupaj s Centrom za socialno delo je bil opravljen obisk pri našem občanu, ki živi v nevzdržnih razmerah. Z občanom smo se dogovorili, da proda vsaj eno nepremičnino, v zameno za kupnino pa se mu kupi mobilno enoto, ki mu bo zagotovila, da bo čez zimo na toplem. Strinjal se je, da mu občina poišče kupca in poišče mobilno enoto. Trenutno še nismo prejeli klicev bodočih kupcev,« je povedal direktor občinske uprave, ki je v oglasu tudi naveden za kontaktno osebo. Glede cene je priznal, da je ta odvisna od zanimanja kupcev, a da so se glede na podatke, s katerimi razpolaga občina, v zadnjih treh mesecih tri parcele prodale za ceno od 15,5 do 19 evrov/m2. Občina bo sofinancirala ■ • I v bivanje učencev v dijaskem domu Na dnevnem redu seje je bil tudi predlog za vzpostavitev vzgojne skupine v OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Osnovno šolo namreč obiskujejo učenci, ki imajo poleg motnje v duševnem razvoju pogosto tudi druge težave v razvoju in velikokrat izhajajo iz zelo šibkega socialno-kulturnega okolja. Tako naj bi se učencem omogočilo bivanje v dijaškem domu, s čimer bi imeli učenci zagotovljeno pomoč. Stroške bivanja krije šolsko ministrstvo, občina pa naj bi doplačala 11 evrov mesečno zaradi razlike med dejanskimi stroški in plačilom ministrstva. »To moramo nujno podpreti, saj nekateri otroci bivajo v družinah, kjer jim starši ne morejo pomagati pri učenju ali na poti skozi življenje. Tudi na OŠ Cirkovce smo prakticirali, da je otrok čez teden bival v dijaškem domu, ob koncu tedna pa je prihajal domov, kar se je izkazalo za dobro odločitev,« je ob obravnavi predloga dejala svetnica in ravnateljica OŠ Cirkovce Ivanka Korez. Svetniki so predlog potrdili. Mojca Vtič Posest, Podravska, Lovrenc na Dravskem polju, zazidljivo, 1317 m2, prodam Cena: 20.00 € / m2 Šifra oglasa: Vpisano: Spremenjeno: Objavljeno v: 1338125243 3.9.2018 Ob 7:13 21.9.2013 ob 9:31 M Slovenija Oglas poteče čez 4 dni Prodajalec Jco-abn k_ Regija: Kraj: Posredovanje: Tip: velikost (m:): Ime in priimek agenta Tel. številka: Podravska Lovrenc na Dravskem polju prodam zazidljivo 1317,00 Damjan 041394143 Posest, Podravska, Lovrenc na Dravskem polju, zazidljivo, 1 Naslov: 2326 Cirkovce Telefon: 041394143 Pošlji elektronsko sporočilo Vsi oglasi tega prodajalca ► Preverjen uporabnik Uporaonik Se od 6.4.2000 Objava oglasa Foto: Bolha.com Občina prodaja zazidljivo parcelo preko spletnega oglasnika Bolha. Za štiri leta star prenosnik 122 € Kidričevski občinski svetniki za svoje delo uporabljajo prenosnike. Občina je pred štirimi leti za en računalnik odštela 504 evre bruto, sedaj je svetnikom omogočila, da jih odkupijo za 122 evrov bruto. Zakaj so se na občini odločili za to potezo, je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast: »Svetniki so izrazili željo po odkupu.« Dodal pa je, da je občina pred štirimi leti večino prenosnikov podarila društvom, šest pa jih je namenila za dnevni center aktivnosti v Kidričevem. In enako bo s prenosniki, kijih svetniki ne bodo odkupili, storila letos. 6 Štajerski V središču torek • 2. oktobra 2018 • • n 1 . X 1 . V-■- v PÉ/MAX ■'•" •:.' - v- >-:' 1 ' V , -V;'-. r-' - T.' : — -■, . - • ■ . - . - --- " :r- " ® www,re-nnax> Foto: Črtomir Goznik Kolektiv agencije RE/MAX Poetovio ob dnevu odprtih vrat stvo, da smo vključeni v mrežo RE/ MAX agencij in prisotni po celotni Sloveniji, Evropi in ne nazadnje tudi svetu. Delo nepremičninskega posrednika ni enostavno. Veliko znanja, spretnosti in sposobnosti mora osvojiti vsak, ki hoče biti dober posrednik. Predvsem moraš rad delati z ljudmi, težiti k temu, da so stranke zadovoljne s storitvijo in ti zaupajo. Prodaja ali nakup nepremičnine je ena izmed največjih transakcij, ki jo posameznik izpelje v življenju. Vsak si v takem primeru želi delati z nekom, ki je verodostojen, torej vreden zaupanja in ima potrebno znanje." Sogovornica je pojasnila, da so na Ptuju najbolj iskana manjša eno- in dvosobna stanovanja ter manjše novejše enodružinske hiše. „Ponudba stanovanj je zaradi pomanjkanja novogradenj skromna, ponudba hiš pa precej pestra. Največji problem je prodati večje starejše hiše, ki imajo nefunkcionalno prostorsko razporeditev in so enostavno prevelike za posamezno družino. Kupci si želijo manjše energetsko varčne hiše z manjšo ohišni-co - zelenico. Prav tako se zadnje čase povečuje povpraševanje po zemljiščih za gradnjo enostano-vanjskih hiš. Teh zemljišč imamo v ponudbi kar nekaj. Za hišo so običajno kupci pripravljeni odšteti okrog 120.000 evrov. Prodali smo tudi nekaj dražjih hiš za ceno okrog 180.000 evrov. Precej je povpraševanja po manjših kmetijah v okolici Ptuja in manjših vikend hišicah na dobrih dostopnih lokacijah. Na Ptuju si želimo več novogradenj, predvsem stanovanj, saj bo to popestrilo ponudbo tako novih kot tudi rabljenih stanovanj." Kje je lažje biti nepremičninski agent? V velikih mestih, kjer sta ponudba in povpraševanje večja, ali v manjših, kjer je trg bolj skromen? „To je zelo težko vprašanje. Po eni strani si vsak posrednik želi delati v večjem mestu, kjer sta ponudba in povpraševanje večja in cene višje. To pomeni večji zaslužek za posrednika. Vendar je v večjih mestih konkurenca večja, stranke so drugačne, manj je tiste pristnosti in zaupanja, kot ga gradimo s strankami v manjših mestih, kot je Ptuj. V večjih mestih so nepremičninski posredniki velikokrat specializirani, pri nas pa v glavnem obvladujemo celotno ponudbo in povpraševanje, nekoliko specializacije je le pri poslovnih nepremičninah. Tako ima torej vsaka lokacija svoje izzive, prednosti in slabosti," je še navedla Tanja Tučič iz agencije RE/ MAX Poetovio. Mojca Zemljarič Slovenska Bistrica • Naročila in produktivnost razloga za optimizem Impol zgolj v prvi polovici leta investiral več kot 40 milijonov evrov Skupina Impol je kljub nestabilnim razmeram na trgu aluminija in uvedbi carin za uvoz na ameriški trg prvo polletje sklenila pozitivno. Polletje je 6. največji slovenski izvoznik zaključili z 19,8 milijona evrov čistega dobička oziroma petimi odstotki manj kot v enakem obdobju lani, ob tem pa so izvedli še za nekaj manj kot 41 milijonov evrov naložb. In ravno naložbe so tiste, zaradi katerih so na področju valjanih izdelkov kljub zadovoljivemu povpraševanju beležili nižjo produktivnost in s tem nekoliko slabše rezultate, medtem ko so na področju proda- je stiskanih izdelkov celo presegli zastavljene cilje.Proizvodnja je namreč trpela zaradi posodobitve valjarne v šibeniškem podjetju Im-pol-TLM, prav tako pa so investicije v valjarno izvajali na domači lokaciji v Slovenski Bistrici. V Šibeniku zdaj potekajo priprave na postavitev nove kombinirane razrezne linije, v srbski družbi Impol Seval pa priprave na posodobitev hladne valjarne. Ob tem v Impolu izvajajo tudi številne naložbe v informatiko, razvoj infrastrukture in sisteme kakovosti. Med drugim so zaključili infrastrukturna dela za širitev industrijske cone Impol v Slovenski Bistrici, s čimer so povečali zemljišče industrijske cone za 15.000 m2 in na njem postavili novo proizvodno halo v izmeri 3.000 m2, intenzivno pa se ukvarjajo s pridobivanjem certifikatov za vstop na trg letalske industrije. Številne naložbe so terjale tudi zadolževanje skupine. Najeli so za 45 milijonov evrov posojil, vendar naj bi še v tem polletju odplačali 27 milijonov evrov kreditov, ki letos zapadejo. Čeprav se običajno v poslovanju Impola druga polovica leta kaže kot manj dobičkonosna, obseg naročil in izboljšana produktivnost ključnih strojev kažeta na to, da lahko pričakujejo dobre poslovne rezultate tudi ob koncu leta. To naj bi Impolu, ki skupno zaposluje 2.320 ljudi, od tega 1.260 v Sloveniji, 660 Srbiji in 400 na Hrvaškem, omogočilo, da se bodo v veliki meri približali zastavljenim letnim načrtom. MV Bistriški predelovalec aluminija je v prvem polletju ustvaril dobrih 368 milijonov evrov prihodkov, kar je sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Gorišnica • Prenova cest skozi naselje Formin z lepšo podobo Naselje Formin, ki po mnenju nekaterih zaostaja v primerjavi z ostalimi naselji v sicer razviti občini Gorišnica, bo kmalu dobilo novo, lepšo podobo. V Forminu so te dni zabrneli stroji. Lotili so se namreč načrtovane obnove odsluženega cestišča. Kot je pojasnil župan občine Gorišnica Jožef Kokot, bodo temeljito prenovili ceste v skupni dolžini dobrih dveh kilometrov skozi celotno vas Formin. Dela bodo potekala po posameznih cestnih odsekih. »Začeli smo od pesniškega mosta proti mostu čez kanal. Nato pa bomo šli v obnovo preostalih, še neobnovljenih cest v vasi, saj nismo želeli naenkrat razriti celotne ceste. Tako bomo najprej rekonstruirali 830 metrov ceste, v drugem delu pa okoli 1.100 metrov. Prav tako bomo še zgradili krožišče,« je pojasnil Kokot ter še dodal, da bodo hkrati dokončali cestno razsvetljavo ter uredili nivojsko stezo za pešce in kolesarje. Dela v vrednosti 220.000 evrov (brez DDV) izvaja Komunalno podjetje Ptuj, denar pa bodo zagotovili iz lastnih sredstev občine. Vas Formin naj bi novo dokončno podobo dobila do konca letošnjega leta. Kot smo že poročali, v omenjeni obcestni vasi poteka tudi obnova Sokovega mlina. Sicer pa na novo asfaltno prevleko čakajo še ceste v Tibolcih in Zamu-šanih. Po besedah župana Cestno podjetje Ptuj že gradi manjše cestne odseke. Ko bodo vsi cestni priključki do hiš zgrajeni, pa se bodo lotili še ceste, ki pelje skozi Tibolce. Rekonstrukcija cest v skupni dolžini okoli tri kilometre velja 350.000 evrov. Delavci naj bi dela končali do konca leta. Monika Levanič Foto: MH V Forminu je v teku težko pričakovana obnova dotrajanih cest. 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 2. oktobra 2018 Ormož • Veste, kaj je nekoč stalo na Žigrovi ulici? Pri knjižnici zidovi nekdanjega frančiškanskega samostana V Ormožu, na mestu današnje Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož, je bil pred približno pol tisočletja zgrajen frančiškanski samostan z bogato knjižnico. Ostanke obzidja je sicer mogoče videti še danes. Kustos Pokrajinskega muzeja Ptu-j-Ormož doktor Branko Vnuk je na nedavnem domoznanskem večeru Ormož nekoč, danes, jutri v okviru praznovanja Krajevne skupnosti Ormož razkril številne zanimivosti o samostanih beraških rodov na območju nekdanje vojvodine Štajerske s poudarkom na ormoškem frančiškanskem samostanu. Predavanje, ki mu je prisluhnilo lepo število udeležencev, je potekalo v prostorih ormoške knjižnice - kakopak, ko pa je omenjeni samostan nekoč stal ravno na mestu današnje knjižnice. Samostan je ob jugozahodnem delu mesta ob koncu 15. stoletja ustanovil ormoški graščak Jakob Sze-kely (temeljni kamen je bil položen leta 1495, posvečen pa je bil 1504). Leta 1786 je bil ukinjen, kmalu nato pa porušen. Danes so vidni le nekateri njegovi skromni ostanki. »Ostali so fragmenti fragmentov nekaterih objektov, ki stojijo na območju Žigro-ve ulice, kjer je tudi ormoška knjižnica. Ostanki od samostana bi deloma lahko bili vsaj v kletnih prostorih in temeljnih zidovih, predvsem v objektu na naslovu Žigrova ulica 6a, ter vzhod- ni zid na dvorišču pred knjižnico, kjer so vidni sledovi lokov in polslopov. Ta zid bi lahko bil po vsej verjetnosti ostanek vzhodnega samostanskega trakta. V kleti stavbe Žigrova ulica 2 pa so najverjetneje vidni ostanki temeljev srednjeveškega obzidja. Vse drugo je izginilo. Upodobitve samostana, z izjemo Vischerjeve vedute Ormoža iz leta 1681, zaenkrat niso znane. Tudi tlorisov ni. Mogoče se bodo kdaj našli, verjetno v hrvaških arhivih, vendar pa je to stvar nadaljnjega raziskovalnega dela,« pojasni Vnuk. Po predvidevanjih naj bi na severni strani kompleksa stala samostanska Pogrešajo informativne table, ki bi pričale o bogati zgodovini mesta Kot je bilo slišati iz publike, bi bilo na mestu nekdanjega frančiškanskega samostana smiselno postaviti kakšno informativno tablo oz. obeležje, ki bi pričalo o bogati zgodovini Ormoža in frančiškanskem samostanu. Ta zid bi po vsej verjetnosti lahko bil ostanek vzhodnega samostanskega trakta nekdanjega ormoškega frančiškanskega samostana. cerkev, ki je bila po opisu sodeč precej večja od današnje ormoške župnijske cerkve. »Po opisu je bila triladijska dvoranska cerkev ki se ji je na vzhodni strani prislanjal enopolni kor s pe-tosminskim zaključkom. Ob severni strani prezbiterija je bila prislonjena zakristija; ta je verjetno kasnejši priz- idek iz baročne dobe. Ob južno steno samostanske cerkve pa se je naslanjal samostanski kompleks, sestavljen iz vzhodnega, južnega in zahodnega trakta.« Kaj pa oprema nekdanjega frančiškanskega samostana? Ta je bila po besedah Vnuka raznesena na vse vetrove. Glavni oltar ukinjenega samostana danes krasi podružnično cerkev svetega Ignacija Lojolskega na Rdečem bregu. Oltar izvira iz okoli leta 1750, kiparski okras pa je pripisan Jožefu Straubu. Krstilnik iz 16. stoletja je v župnijski cerkvi sv. Jakoba v Ormožu. V cerkev na Polenšak naj bi bila prenesena slika sv. Krištofa, v Medži- murje zvonovi cerkvenega zvonika, v mariborsko stolnico pa orgle. Nekaj opreme je uspelo rešiti redovnikom; večina se nahaja v varaždinskem frančiškanskem samostanu, vse drugo pa naj bi bilo razprodano. Več o nekdanjem frančiškanskem samostanu bi lahko razkrile morebitne arheološke raziskave oziroma izkopavanja. Morda pa bo že kmalu odkrita še kakšna zanimivost o tem mogočnem kompleksu. Občina Ormož se namreč v prihodnje namerava lotiti ureditve parkirnega platoja ob knjižnici, kjer pa brez arheoloških izkopavanj (najbrž) ne bo šlo ... Monika Horvat Foto: MH Sveti Tomaž • Klemen Pongračič Obetaven inženir in naj mladi voznik Klemen Pongračič je letos zmagal na tekmovanju za najboljšega mladega voznika. Odlično seje izkazal tudi kot vodja projekta Formula študent, kjer so študentje samostojno izdelali dirkalnik pravi, da je vesten šofer, se prilagaja na cesti, upošteva pravila in je obziren do drugih udeležencev v prometu. Tekmovanje ga je malo mikalo tudi zaradi vožnje z modernimi avtomobili. Na fakulteti že vrsto let skupina študentov konstruira in izdeluje dirkalnik vrhunskih zmogljivosti, ki ga vsako leto peljejo na mednarodna tekmovanja v tujino. Tam se pomerijo z drugimi univerzami iz vsega sveta. Sodniki ocenjujejo dirkalnik in vožnjo (pospeševanje, hitri krog, vzdržljivo-stna dirka). Gre za projekt Formula študent, kjer študentje sami poiščejo sponzorje. Predvsem slovenska pod- Mlad obetaven inženir strojništva prihaja iz vasi Pršetinci v občini Sveti Tomaž. Po zaključeni ormoški gimnaziji se je vpisal na študij strojništva na Fakulteti v Mariboru. »Nasploh me je tehnika zanimala že od nekdaj. Kot otrok sem veliko ustvarjal z lego kockami. Mnogim strojnikom nam je to skupno. Sicer pa ima tudi oče izobrazbo iz strojne smeri in je v tem zaposlen, prav tako dedek, tako da mi je to malo že v krvi,« o odločitvi za študij pravi Klemen, ki je bil že od zgodnjega otroštva zraven, ko se je kaj »šrajfalo in švasalo«. Na nižji stopnji je Klemen že diplomiral, zdaj obiskuje magisterij. Najprej kviz, nato vožnja Letos se je drugič zapored udeležil tekmovanja za najboljšega mladega voznika. Najprej se je izkazal v reševanju kviza po internetu, ki ga je pisalo več kot 3.000 tekmovalcev. Bil je med 100 najboljšimi. Tekmovanje, ki ga organizira Avto-moto zveza Slovenije, se je nadaljevalo v centru varne vožnje na Vranskem, kjer so pokazali spretno-stno vožnjo pod različnimi pogoji, tudi poznavanje prve pomoči in avtomobila. »Varno vožnjo priporočam vsem, ki so na cesti. Na poligonu vožnje lahko avto preizkusiš ne samo do meje, ampak tudi preko nje in je še vedno varno. Nimaš se kam zaleteti, preizkusiš lahko različne podlage in različne scenarije, ne da bi te skrbelo za varnost sebe ali drugih,« je dejal Klemen in dodal, da ti te izkušnje kot vozniku pridejo še kako prav. Tu spoznaš, kaj narediti, ko avto izgubi kontrolo. Zase Foto: Luka Pavlovič Študentje so tudi letos izdelali dirkalnik (Klemen prvi v vrsti za dirkalnikom). jetja (nekaj iz tujine) pomagajo z denarnimi sredstvi ali z materialom in izdelavo, pomaga tudi univerza. Skupna vrednost zadnjega dirkalnika je bila ocenjena na 100.000 evrov. Klemen Pongračič je dejal, da je ta projekt zelo dobra izkušnja za študente, ki sodelujejo. Sami se morajo organizirati, voditi finance, pridobiti sredstva, konstruirati in izdelovati. V tem študijskem letu bo sodeloval kot svetovalec, saj je v zadnjih letih projektu posvečal veliko ur, pri zadnjem dirkalniku je bil vodja projekta. Glede na številne izkušnje in pridobljene kontakte s podjetji upa na dobro zaposlitev. »Zaposlil se bom vsekakor v Sloveniji, v tujino me ne mika preveč. Sem tudi razmišljal o samostojni poti, vendar bom izbral najprej varnejšo pot. Se zaposlil v slovenskem podjetju, na razvoju ali v organizaciji proizvodnje. Bom videl, kaj bo na voljo in se bom sproti odločil,« o svojih načrtih in željah pripoveduje Klemen in dodaja, da diplomante strojništva precej iščejo. Je pa morda težje najti dobro službo s primerno plačo glede na pridobljeno izobrazbo. KGŠ Gornja Radgona • Uspeh gasilk na državnem prvenstvu Mlade gasilke iz Stojncev osvojile tretje mesto Lani septembra so se na regijskem gasilskem tekmovanju v Ormožu gasilci in gasilke iz naše regije potegovali za nastop na državnem tekmovanju, kije potekalo 22.9.2018 v Gornji Radgoni. Ker so pionirke iz Stojncev osvojile 2. mesto na regijskem tekmovanju lansko leto, so letos torej nastopile na državnem tekmovanju za memorial Matevža Haceta. Naše pionirke so vse prej kot pričakovale tako uspešen rezultat, kot so ga na koncu dosegle, in sicer 3. mesto v kategoriji pionirke iz celotne Slovenije. S tem so dokazale, da v Stojncih živijo borbenost, tekmovalnost in športna sreča. Nekateri člani društva in starši smo se organizirali in šli podpirat naše pionirke na državno tekmovanje. Ko smo izvedeli, da so zasedle 3. mesto v državi, so preostali člani društva, ki so ostali doma, za njih pripravili slavnosten sprejem; od curkometa, do godbe na pihala Mar-kovci in niti pogostitev ni manjkala. Za naše društvo je velik uspeh predstavljala že sama uvrstitev na državno tekmovanje. Takrat se še dekleta verjetno niso popolnoma zavedala, kaj to pomeni in koliko vaj še jih čaka. To seveda ne bi bilo izvedljivo brez njihove strpne, skrbne in vztrajne mentorice Štefre. Ne smemo pozabiti niti na starše, ki so ne samo na vseh tekmovanjih, temveč tudi na vajah vzpodbujali naše mlade gasilke, vanje vložili veliko truda, časa in kilometrov in naredili res veliko za dosežen uspeh. Na naše pionirke smo zelo ponosni. Monika Zupanič Foto: ZM torek • 2. oktobra 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • 60 let Lekarne Ptuj Lekarništvo na Ptuju ima bogato zgodovino Pred natanko 60 leti je svoja vrata odprla lekarna na Trstenjakovi ulici 9 na Ptuju. V tem času se je marsikaj spremenilo, lekarništvo je dobilo še pomembnejšo vlogo, Lekarna Ptuj pa je svojo dejavnost širila. Danes imajo osem enot. „Najpomembnejši zapisi v zgodovini človeštva se tičejo prav le-karništva in zdravil," je v torek na novinarski konferenci ob obeležitvi tega pomembnega jubileja v dominikanskem samostanu dejala Tjaša Mrgole Jukič. Ob tem pomembnem prazniku Lekarne Ptuj se je namreč lotila zbiranja zapisov pomembnih dogodkov na področju lekarništva in ustanovitve mestne lekarne, najdene podatke o tem pa je zbrala v posebnem zborniku Zgodovina lekarništva in Lekarne Ptuj. Zbornik predstavlja prelet pomembnih zgodovinskih dejstev, obenem pa je dokument, v katerem je predstavljena organiziranost lekarn na Ptuju v 21. stoletju. Načini, kako so si nekoč, stoletja nazaj lajšali bolečine, se seveda bistveno razlikujejo od današnjih, sodobnih lekarniških pristopov. Prav sledenju teh in inovacijam na različnih področjih se posvečajo tudi v Lekarnah Ptuj. Na čelu tega zavoda je direktorica Darja Potočnik Benčič. V svojem nagovoru je na kratko opisala pridobitve zadnjih let, pomembnejše investicije ter pomen uvajanja sodobnih tehnologij v njihovo dejavnost. Posebej je izpostavila robotizirano skladišče v lekarni na Trstenjakovi Z leve: Tjaša Mrgole Jukič, Darja Potočnik Benčič in Nataša Koltak Ferčič cesti ter njegovo obnovo oz. povečanje v enoti nakupovalnega središča Qlandia. Eden izmed razlogov, da se tega lotevajo, je vedno večji obisk, ta zahtevna investicija pa po besedah vodje mestne Lekarne Ptuj, Budi-na-Brstje, Nataše Koltak Ferčič, pomembno vpliva tudi na zmanjševanje morebitnih napak pri izdaji zdravil. Osredotočila se je tudi na opremljenost lekarn. Potočnik Benčičeva je izpostavila tudi storitve, ki jih nudijo, in aktivnosti, namenjene promociji zdravja. V sklopu dneva odprtih vrat so jih obiskali tudi osnovnošolci in dijaki, kar je zanje zelo pomembno, saj so tesno vključeni v izobraževalne procese. „Lekarna Ptuj je steber znanja," je med drugim sklenila direktorica. Osrednja slovesnost ob 60-letnici Lekarne Ptuj je bila izpeljana v torek v dominikanskem samostanu. Dženana Kmetec Prva ptujska lekarna je odprla vrata leta 1587 Kot ugotavlja Mrgole Jukičeva, ni nobenega dvoma, daje bilo lekarništvo že v antičnem Ptuju. A pot proučevanja pisnih virov se začne v 13. stoletju, s ponovnim nastankom mesta. Prva javna lekarna na Ptuju je svoja vrata odprla leta 1587. Sledili so turbulentni časi, a iz razpoložljivih virov izhaja, da sta na Ptuju leta 1628 delovali dve lekarni, ena v stavbi na Mestnem trgu, kjer danes posluje trgovina z oblačili Luna, druga pa v Prešernovi ulici. Imenovali sta se Lekarna pri zamorcu in Lekarna pri zlatem jelenu. Prva slovenska lekarna na Ptuju je začela delovati leta 1922, v stavbi, v kateri je danes pekarna, tik ob Teti Fridi. SKUPAJ PROTI DEMENCI d A Kam po brezplačno pomoč? Svetovalni telefon: 041726 424 Več o možnostih koriščenja različnih oblik pomoči osebam z demenco in njihovim i svojcem v spodnjepodravski regiji in uveljavljanju različnih pravic (iz socialnega ind zdravstvenega varstva, pokojninskega zavarovanja in pravnih pravicah) lahko izveste na telefonski številki 041726 424 Svetovalnega telefona v programu Skupaj proti demenci. Oblikovan je Register usposobljenih prostovoljcev, ki so na razpolago vsem, ki bodo poklicali in dogovorili termin za druženja. Dom upokojencev Ptuj Foto: CG Žetale • 1. Srnjakov tek Začela se je nova tradicija Slavje ob prazniku občine Žetale seje minuli konec tedna začelo s Srnjakovim tekom v Športnem parku Rim v Nadolah. Mlada ekipa Turističnega društva Žetale je tovrsten dogodek pripravila prvič, a zagotovo ne zadnjič. V žetalskem turističnem društvu so pojasnili, da je šlo za tek trojk, člani posamezne ekipe so na cilj morali priteči sočasno: »Krožna trasa je potekala po razgibanem haloškem terenu v razdalji 5,6 kilometra. Start je bil pri Športnem parku Rim, od koder so tekači po asfaltirani poti tekli proti Majšperku in zavili proti Kupčinjemu Vrhu. Pot je nato vodila po makadamski cesti po Nadolah, kjer se je pogled razprostiral na Donačko goro in številne haloške griče. Pot je nato zavila nazaj na glavno cesto Žetale-Maj-šperk, tek se je zaključil na začetni točki.« Tekači so na progi premagali 110 metrov višinske razlike. Svoje moči je pomerilo 21 mladih iz domače in sosednjih občin, celo iz osrednje Slovenije, nekateri obiskovalci dogodka pa so si tek raje le ogledali in navijali za svoje favorite. Najbolje se je odrezala ekipa Prostovoljnega gasilskega društva Žetale (sestavljali so jo Dejan Bele, Leopold Gajšek in Simon Vogrinc), drugo mesto je osvojila ekipa Jagermaisters, tretje pa Kapljice (Rogaška Medical). Vsi tekmovalci so prejeli toplo malico, pijačo in promocijsko majico teka, najboljši pa tudi domiselne lesene medalje s srnjakovim rogovjem. Po končanem teku so organizatorji poskrbeli tudi za zabavo; spekli so kostanj in pripravili različne igre, npr. streljanje z zračno puško. Predsednik žetalskega turističnega društva Klemen Furman je www.tednik.si Is Stajerskitednik Stajerskitednik povedal, da so v društvu nekaj časa kolebali, kakšne vrste dogodek naj pripravijo: »Potem smo razmislili, kaj lahko v Halozah ponudimo. Odgovor je bil jasen: neokrnjeno naravo.« Napovedal je, da bo Srnjakov tek postal tradicionalen: »V pripravo prireditve smo vložili kar precej dela. Takoj po uspešno izpeljanem teku smo se odločili, da bo to postal tradicionalni dogodek našega društva. Prihodnje leto pričakujemo še več tekačev.« Eva Milošič "urističnega društva Žetale Zmagovalna trojka Srnjakovega teka je namesto pokala prejela srnjakovo rogovje. Miklavž pri Ormožu • Državno tekmovanje v visečem kegljanju za upokojence Mihorič državni prvak Miklavž pri Ormožu je konec septembra skupaj zavzelo čez 200 kegljačev in navijačev društev upokojencev. V državnem tekmovanju so se izvrstno izkazali domačini. Na kegljišču v Miklavžu pri Ormožu je bilo nadvse živahno. Pod okriljem tamkajšnjega društva upokojencev je namreč potekalo letošnje, že sedmo državno prvenstvo posameznikov in ekip društev upokojencev v kegljanju s kroglo na vrvici. Čast odprtja tekmovanja je pripadla predsednici društva upokojencev Miklavž pri Ormožu Sla-vici Mihorič. Kot je dejala, so v društvu še posebej ponosni, da jim je v letošnjem letu, ko praznujejo častitljivih 70 let delovanja, uspelo pripraviti državno tekmovanje. Besede dobrodošlice je zbranim med drugim izrekel tudi predsednik KS Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak, ki, kot je poudaril, ima dogodek velik pomen pri promociji n ji-hovega majhnega kraja. Še preden so se športniki in športnice podali na kegljišče, jim je domačin Miha Lukman zaupal legendo o zmaju, ki krasi miklavški grb. Prisluhnili so še Kvartetu Jeruzalem, ki deluje v okviru domačega društva upokojencev. Prve keglje sta simbolično podrla predsednik domače krajevne skupnosti Trstenjak in podžupan občine Ormož Mirko Novak. Sledilo je tekmovanje, ekipno in posamezno. Sodelovalo je 24 ekip, 12 moških (ekipe društev upokojencev: Miklavž pri Ormožu, Lovrenc na Dravskem polju, Hoče, Duplek, Šentilj pri Velenju, Andraž nad Polzelo, Brežice, Bodonci-Brezovci--Zenkovci, Rateče-Planica, Uršna sela, Vuzenica in Dole pri Litiji) in prav toliko tudi ženskih (DU Miklavž pri Ormožu, Starše, Marjeta na Dravskem polju, Kidričevo, Šentilj pri Velenju, Ostro-žno, Črnomelj, Vuzenica, Puconci, Brežice, Dovje-Mojstrana in Dole pri Litiji). V ženski konkurenci je zmagala ekipa DU Starše, na drugo mesto se je uvrstilo DU Marjeta na Dravskem polju in na tretje DU Kidričevo. Četrto mesto so zasedle domačinke, ekipa DU Miklavž pri Ormožu. V moški konkurenci pa je slavilo DU Lovrenc na Dravskem polju, druga je bila ekipa Hoče, medtem ko so na odličnem tretjem mestu pristali domačini. V tekmovanju posameznic je med ženskami največ kegljev uspelo podreti Vladki Papež iz Starš, druga je bila domačinka Slavica Mikložič in tretja Marija Vidovič, prav tako iz DU Starše. Med moškimi pa se je najbolje odrezal domačin Mirko Mihorič, drugi in tretji pa sta bila Slavko Tambulec in Jože Ko-kot iz Društva upokojencev Lovrenc na Dravskem polju. Monika Horvat Najboljši kegljači in kegljačice iz vse države so z visečo kroglo podirali keglje kot za šalo. Foto: MH 12 Štajerski Kultura torek • 2. oktobra 2018 Ptuj • Sprejem zlatih maturantov Znanje jim je prineslo zlato Biti zlati maturantje posebna čast. Takšna, ki si temu primerno zasluži tudi pozornost. Prav zato na Mestni občini Ptuj vsako leto za dijake, ki so na maturi dosegli 30 točk ali več, pripravijo slavnostni sprejem. Foto: Langerholc Za najbolj zavzete in vedoželjne ptujske srednješolce, ki so srednješolsko izobraževanje zaključili z nazivom zlati maturant 2018 in na maturi dosegli 30 točk in več (od možnih 34 točk), so minuli teden na ptujski občini pripravili sprejem. Župan mestne občine Ptuj Miran Senčar je mladim upom mesta čestital in zaželel, da bi tudi v prihodnje njihova iskra našla pravo netilo. Zlati maturanti za šol leto 2017/2018 vseh srednjih ptujskih šol so: Tilen Kolar, dijak Gimnazije Ptuj, ter dijakinje, ki so na Šolskem centru Ptuj opravljale poklicno maturo: Sandra Krajnc, Lara Bogataj, Nika Pleteršek, Sabina Trop in Kaja Smolinger. Dženana Kmetec www.tednik.si IStajerskitednik Stajerskitednik KOMEDIJA V NARODNEM DOMU 2018/2019 ♦ NARODNI DOM MARIBOR ČAKALNICA m Janez Hočevar - Rifle, Lado Bizovičar SiTi Teater BTC in Kreker IV NOOFRA Vlado Novak, Gojmir Lešnjak Gojc Mestno gledališče Ptuj MOŠKI SO Z MARSA, ŽENSKE SO Z VENERE 2 Denis Avdič Bastard 9 MENOPAVZA Helena Blagne, Salome, j Zvezdana Mlakar, Urška Vučak Špas teater 1¥ 4 V v " ^ SEKSY NASVETI Igralska zasedba bo objavljena naknadno jI- ^ ^ _ Špasteater ^Vft^OFESIONALCI Renato Oenček, Manca Ogorevc, Živa Selan k. g., Rastko Krošl, Blaž Dolenc, Barbara Medvešček _ SLG Celje _9 ZAGOTOVITE SI SVOJ ABON^AJSKrStDEŽ PRAVOČASNO S TEM KUPONOM VAM OB NAKUPU ENEGA ABONMAJA DRUGEGA PODARIMO! Ugodnost velja za nove abonente Komedije sezone 2018/2019. Ugodnosti se ne seštevajo. Narodni dom Maribor, www.nd-mb.si, Informacijska pisarna: 02/229 40 11, vstopnice@nd-mb.si. Ptuj • Podobe Ptuja Franca Simoniča Slikarski poklon mestu V Salonu umetnosti na Ptuju je na ogled razstava slikarja in profesorja Franca Simoniča z naslovom Podobe Ptuja. To je njegova prva samostojna razstava v okviru Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Vodila ga je želja, da bi to naše staro mesto ostalo zabeleženo na slikah, na podobah. „Zdi se mi, da daleč naokoli ni podobnega mesta, kot je Ptuj. Bližina reke Drave, ta vedu-ta, starodavne ulice, vse to človeka mora pritegniti. Likovniki imamo zadolžitev, obveznost, da to obeležimo in s tem ohranimo. Tako bodo podobe, ki vključujejo zdaj žal že nekdanjo ptujsko tržnico, postale dokument preteklega časa. Ne poznam načrta nove ptujske tržnice, bojim pa se, da bo preveč moderna in s svojo podobo ne bo sodila v starodavni Ptuj. Na razstavi se predstavljam z laviranimi risbami, ki so malo tonirane in osenčene z eno barvo, ter s slikami v oljni tehniki na platno. Motivi so različni: glavne ulice, ki zaznamujejo mesto Ptuj in bližnja okolica, ljudje, običaji. Dodal sem tudi nekaj abstraktnih slik. Poskušam malo eksperimentirati. Vedno je treba poskušati nekaj novega, še posebej ko ni časovnega pritiska, da nekaj pa moraš ustvariti, ker slikaš za znanega naročnika. Vseh slik nisem mogel razstaviti, tako tudi ne znamenitih treh ptujskih sejmov, ki so že stoletna tradicija Ptuja in kjer je že opazno, da imajo ti sejmi iz leta v leto slabši obisk," predstavlja svoje najnovejše likovne stvaritve Franc Simonič, ki je svojo umetniško žilico začutil po končani srednji šoli. Foto: Črtomir Goznik V Salonu umetnosti je na ogled razstava Franca Simoniča pod naslovom Podobe Ptuja. Na fotografiji skupaj s Stanko Gačnik, kustodinjo galeristko. V okviru likovne sekcije dr. Štefe Cobelj DPD Svoboda Ptuj, katere član je, se v tem času že pripravlja na likovno kolonijo v Zavrču na temo Zelena meja, na kateri bodo sodelovali tudi likovniki iz sosednje Cestice. Sam pravi, da bo ustvarjal, vse dokler bo lahko držal čopič v rokah, želi pa se še tudi izpopolniti v portretiranju. Nekaj portretov je že naslikal, Med bivanjem v bolnišnici zaradi zastrupitve so mu sestre prinesle papir in svinčnik, da je lažje prebil čas zdravljenja. Risal je filmske igralce po predlogi. To gaje pritegnilo. V tem času seje tudi poročil, ženi učiteljici v osnovni šoli je pomagal z risanjem različnih aplikacij za prvi razred. Tudi ona je spoznala, da ima v sebi nekaj talenta, ga spodbudila, da se je vpisal na Pedagoško akademijo. Tako se je tudi zgodilo. Po pridobljenem teoretičnem znanju mu je tudi bilo veliko lažje začeti. Od takrat do danes je ustvaril nešteto slik, natančne evidence ni nikoli vodil, kar danes obžaluje. do umetniškega zadovoljstva tudi s to temo pa mu še manjka nekaj kilometrine, priznava. Slikanje mu pomeni sprostitev, zadovoljstvo ustvarjanja, duhovno izpopolnjevanje. Razstava v Salonu umetnosti PMPO mu pomeni zelo veliko, kot da bi dobil neko nagrado za to, da je te podobe Ptuja lahko predstavil tudi v tem ptujskem razstavišču, pove. Hvaležen je Stanki Gačnik, da se je spomnila nanj. Na odprtju razstave je poudarila, da se redkokatera mesta v Sloveniji lahko pohvalijo s tako bogato in dragoceno kulturno dediščino ter široko paleto umetniških ustvarjalcev, kakor je naše starodavno mesto Ptuj. Med vsemi, ki jih je mesto Ptuj še posebej nagovorilo in navdihnilo, pa zagotovo izstopajo likovni ustvarjalci. MG Ormož • Kjer preteklost sreča prihodnost Razstava domačih likovnikov Vse do prihodnjega četrtka (4. oktobra) sije v Beli dvorani Grajske pristave Ormož možno ogledati razstavo domačih umetnikov Likovno-kulturnega društva Ormož LIKUDO. Na razstavi, naslovljeni »Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost«, je na ogled 22 likovnih del, s katerimi se predstavljajo domači likovniki. Kot je povedal predsednik društva LIKUDO Bohumil Ripak, gre za retroperspektivno razstavo članov likovnega društva, ki so ji dodali nova dela, nastala na nedavni mini likovni koloniji v sklopu krajevnega praznika Krajevne skupnosti Ormož. Razstavljene umetnine so nastale izpod rok in čopičev naslednjih članov: Snežane Vindiš, Danice Majcen, Cecilije Bernjak, Milana De-deiča, Ele Ripak, Bohumila Ripaka in Violete Vidovič. Likovniki so se tokrat predstavili z ustvarjanjem v različnih likovnih tehnikah in motivih. Odprtje razstave je bilo predvidena pred dnevi, žal pa nanj ni bilo niti enega samega obiskovalca. »To je moja napaka, saj nisem posvetil dovolj pozornosti objavljanju tega dogodka,« pa krivdo nase prevzema predsednik Ripak. Monika Horvat Na ogled je 22 likovnih del. Foto: MH Nogomet Prosti strel, 11-m, kot, gol -vsa tekma v treh minutah Stran 14 Motokros Gajser odličen v Imoli, a Desalle zadržal prednost Stran 14 Tenis Zidanškova in Daniloviceva zmagovalki Taškenta Stran 17 Rokomet V Ormožu zelo veseli prve zmage v gosteh Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik íPoiluíají¿ naí na vjitovnm. íjilitu! RADIOPTUJ tea. ¿fitetu. www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Zelo blizu zmage v Celju Celje - Aluminij 1:1 (o:o) STRELCA: 0:1 Kidrič (75.), 1:1 Po-žeg Vancaš (84.). CELJE: Rozman, Stojinovič (od 78. R. Štraus), Travner, Brecl, Andrejašič, Cvek, Pišek, Novak, Lotrič (od 63. D. Štraus), Požeg Vancaš, Ibiševič (od 77. Vizinger). Trener: Dušan Kosič. ALUMINIJ: Janžekovič, Gliha, Kontek, Grgič, Jakšič, Petrovič, Horvat (od 83. Rogina), Mumi-novič, Kidrič (od 86. Martinovič), Vrbanec (od 80. Krajnc), Tahiraj. Trener: Oliver Bogatinov. Nogometaši Aluminija so letošnjo sezono začeli z zmago proti Celjanom (2:1 doma), drugo četrtino so z istim tekmecem odprli z remijem. Znova pa so bili blizu zmagi... Celjani so nazadnje zmagali dvakrat zapored (z Rudarjem in Muro), a so se v četrtek znova vrnili k remijem - zbrali so jih že šest, največ med vsemi prvoligaši. V prvem polčasu je imel za Celjane najlepšo priložnost v 17. minuti Jure Travner, ki je po podaji s strani z glavo zadel vratnico, nato pa je po odbitku strel Ibiševiča izvrstno ubranil Janžekovič. Kidri-čani so bili najbližje zadetku v 33. minuti, ko je Tahiraj po podaji Petroviča stekel sam proti golu, a je žogo ob strelu zelo slabo zadel ... Drugi polčas je bil do 75. minute zelo anemičen, nato pa je to spremenil vodilni zadetek Kidričanov. Jakšič je podal do Petroviča, ki je stekel v kazenski prostor, sprožil proti golu, žogi pa je smer spremenil Rok Kidrič in premagal nemočnega Matjaža Rozmana - 0:1. Pri Celjanih ob nekdanjem vratarju Aluminija igra tudi Lovro Cvek, ki je v preteklosti prav tako nosil dres Aluminija. Celjani po zaostanku niso vrgli puške v koruzo in v 84. minuti so prišli do izenačenja. Po blokiranem strelu je žoga srečno prišla do Rudija Požega Vancaša, ki je iz bližine zadel z glavo - 1:1. Če bi sodnik Slavko Vinčič v 89. Športno plezanje • Tekma za svetovni pokal v Kranju Zmaga za Kimovo, Mina med finalistkami Peta tekma letošnje sezone svetovnega pokala v težavnostnem plezanju je potekala v Kranju, šesta in sedma bosta na sporedu na Kitajskem. Kranj je postregel z zanimivim finalom, v katerem so na zahtevni smeri - v ženskem finalu ni bilo osvojenega vrha - prišle do izraza najboljše športne plezalke. Ob že abonirani finalistki Janji Garnbret - tokrat je bila v polfinalu tretja -, si je finale izmed Slovenk priborila še Mina Markovič, in sicer kot sedma. V finalu je začela kot druga, ob »skoku« v smeri pa ji je spodrsnilo in je nastope končala na istem gibu kot še dve finalistki. Prva slovenska favoritinja Janja Garnbret je s prihodom pod steno v finalu sprožila bučen odziv občinstva, ki je glasno spodbujalo Tekma svetovnega pokala v Kranju, rezultati: 1. Jain Kim 2. Janja Garnbret 3. Hannah Schubert 4. Jessica Pilz 5. Katharina Posch 6. Natsumi Hirano 7. Katherine Choong 8. Mina Markovic J. Koreja Slovenija Avstrija Avstrija Avstrija Japonska Švica Slovenija finale Al 3A+ 3A+ 30 27+ l3+ l3+ l3+ Skupni vrstni red: 1. Janja Garnbret 2. Jessica Pilz 3. Jain Kim A. Manon Hily 5. Anak Verhoeven 6. Mina Markovič 7. Hannah Schubert Slovenija Avstrija Koreja Francija Slovenija Avstrija ABO 395 230 l98 lSl lB7 l65 Foto: Stanko Fruden Ptujčanka Mina Markovič je v nedeljo nastopila v svojem 14. zaporednem finalu tekme svetovnega pokala v Kranju. vsak njen gib. Garnbretova si je želela osvojiti vrh, a je padla na višini 34+. S tem je ostala v vodstvu do nastopa Jain Kim, ki si je priple- zala novo zmago, njena višina v steni je bila 41, za tretjo zmago v Kranju, potem ko je bila najboljša že v letih 2010 in 2011. Lani je v Kra- pRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 10. KROGA: Celje - Aluminij 1:1 (0:0); Maribor - Rudar Velenje 3:0 (2:0); strelca: 1:0 Uskokovič (25.), 2:0 Ho-tič (43.), 3:0 Hotič (74.). Rdeči karton: Viler (80., Maribor); Krško - Domžale 0:4 (0:2); strelci: 0:1 Vuk (13.), 0:2 Ibričič (19., z 11 m), 0:3 Ibričič (55., z 11 m), 0:4 Gnezda Čerin (90.). Rdeči karton: Da Silva (55., Krško); Triglav - Mura 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Majcen (23., z 11 m), 2:0 Karničnik (65., avtogol), 3:0 Mlakar (83.); Olimpija - Gorica 2:2 (0:0); strelci: 0:1 Celcer (61.), 1:1 Kronaveter (82., z 11 m), 1:2 Filipovič (88.), 2:2 Lupeta (92.). REZULTATI 11. KROGA: Mura - Maribor 4:1 (2:0); Rudar Velenje - Domžale 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Melnjak (7.) 1:1 Vodeb (85.), 2:1 Kašnik (88.); Olimpija - Krško 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Lupeta (16.), 1:1 Ristovski (74.). Tekmi Gorica - Celje in Aluminij - Triglav sta bili odigrani v ponedeljek, po sklepu redakcije. 1. MARIBOR 2. OLIMPIJA 3. GORICA 4. DOMŽALE 5. ALUMINIJ 6. MURA 7. CELJE 8. TRIGLAV 9. RUDAR 10. KRŠKO ll ll 10 11 10 11 lO 10 11 ll 32:lO 2l:l2 l3:l2 lS:lB lB:l7 l7:l7 ll:l2 M:l9 9:27 5:l2 2A l9 l7 M M l2 l2 l2 lO S Foto: Črtomir Goznik Rok Kidrič (Aluminij, rdeči dres) je v Celju dosegel svoj drugi zadetek v sezoni. Tudi prvega je poslal v mrežo Celjanov, kar se je zgodilo v 1. krogu. minuti prekršek zadnjega branilca Celjanov nad Tahirajem, ki je tekel sam proti golu, ocenil za prekršek (izven kazenskega prostora), bi lahko Kidričani celo imeli priložnost za zmago, a je niso dobili. Trenerja sta se po tekmi strinjala, da je izkupiček pravičen. JM polfinale vrh AO 38+ AO+ 32 3A+ 3A 32 nju zmagala Garnbretova, Marko-vičeva je na Gorenjskem slavila že štirikrat. Za najboljši slovenski moški izid je poskrbel Domen Škofic z 12. mestom. JM Zgodilo se je tudi to: Maribor je prvič izgubil Največ pozornosti 11. kroga je bilo - upravičeno - namenjene obračunu v Murski Soboti med Muro in Mariborom. Dvoboj je le malokoga pustil ravnodušnega, navijači Mure pa so itak v sedmih nebesih ... Iz kalvarije treh zaporednih porazih naravnost v nebesa - zanimiva pot ... Poraza Maribora pa ni znala in uspela izkoristiti Olimpija. Delno že, a točka v domačem obračunu proti Krškemu še zdaleč ni to, kar bi si zmajčki želeli. Krčani so v Stožicah dosegli šele peti zadetek v sezoni, neučinkovitost varovancev trenerja Alena Ščulca je še naprej glavni vzrok za njihovo zadnje mesto. Zadnji zadetek iz igre so Krčani dosegli v 5. krogu (19. 8.), v gosteh proti Muri. Iz dna pa se je uspelo odlepiti Velenjčanom. Z zmago proti Domžalčanom, za katero se je že zdelo, da so po remiju z Mariborom in zmago s Krškim le ujeli pravo formo. Tako je tudi tokrat kazalo vse do 85. minute, nato pa so Velenjčani izvedli bliskovit preobrat . Mura - Maribor 4:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Lorbek (9.) 2:0 Boškovič (38.), 3:0 Kouter (66.), 3:1 Santos (85.), 4:1 Bobičanec (90.). MURA: Obradovič, Kous, Maruško, Boškovič, Šturm, Kozar, Lor-bek, Kouter, Karničnik (od 85. Rebernik), Bobičanec (od 90. Horvat), Sirk (od 90. Perčič). Trener: Ante Šimundža MARIBOR: Handanovič, Klinar, Ivkovič, Uskokovič, Kolmanič, Derviševič, Vrhovec (od 46. Santos), Hotič, Vršič (od 62. Tavares), Zahovič, Mlakar (od 73. Mešanovič). Trener: Darko Milanič. Sobočani, ki so bili pred obračunom v nizu treh porazov, so pred polnimi tribunami Fazanerije - zbralo se je več kot 5000 gledalcev, ki so vstopnice razgrabili že nekaj dni pred tekmo - nadigra-li doslej še neporažene in vodilne Mariborčane. Pri obeh ekipah je manjkalo nekaj igralcev, pri domačih denimo Špiro Peričič in Luka Šušnjara, pri gostih pa Mitja Viler, Marko Šuler, Martin Milec, Martin Kramarič, Gregor Bajde ... Manj se je to poznalo borbenim gostiteljem, ki so Mariboru že v 2. krogu povzročali preglavice in z njim igrali neodločeno. Tokrat pa so prišli do tretje zmage v sezoni. Čeprav so imeli Mariborčani več žogo v posesti (40-60%), pa so borbeni in konkretni Sobočani zasluženo zmagali. Tudi z veliko pomočjo nekdanjih igralcev Maribora, ki se sedaj pod vodstvom nekdanjega mariborskega trenerja Anteja Šimundže dokazujejo v Murski Soboti. To so Matko Obradovič, Rok Sirk, Nik Lorbek, Žan Karničnik in Tomi Horvat. Veliko je bilo med črno-belimi tudi nekdanjih igralcev Aluminija, ki so jih predstavljali Alen Kozar, Klemen Pucko in Mihael Rebernik. Za največjo eksplozijo veselja domačih navijačev je v 90. minuti poskrbel Luka Bobičanec, ki je z roba kazenskega prostora zabil svoj prvi zadetek v prvi ligi za 4:1. 7 3 l 5 A 2 A 5 l A 2 5 A 2 A 3 3 5 2 B 2 3 3 A 3 l 7 l 5 5 14 Štajerski Šport torek • 2. oktobra 2018 Nogomet • 2. SNL Prosti strel, 11-metrovka, kot, gol - vsa tekma v treh minutah Kakšno olajšanje so igralci v modrih dresih doživeli v 88. minuti tekme v Dekanih, si je težko zamišljati! Ko so napadali praktično celotno tekmo in jim ni uspelo zatresti mreže vse do zaključka tekme, nato pa vendarle gol ... »Rešitelj« je bil tokrat branilec Tim Martic. Trener Drave Nikola Jaroš v Dekanih, ki so od Ptuja oddaljeni približno 230 km, ni mogel računati na Timoteja Mateja (rdeči karton) in Luka Lovenjaka (za mladince je igral na zelo pomembni tekmi v 1. mladinski ligi), zato pa se je v ekipo po odsluženi kazni vrnil Rok Pirtovšek. Modri so zelo dobro začeli tekmo, takoj so prevzeli kontrolo nad potekom srečanja. Ob tem so bili dovolj agresivni, že na polovici domačinov so dobro pritiskali na domače igralce, ki so imeli težave z organizacijo napadov. Tudi v obrambi so bili disciplinirani, za oceno odlično je manjkal le zadetek. Tega ni bilo vse do polčasa . Tudi prvih 15 minut nadaljevanja je Drava igrala v podobnem ritmu, še naprej pa je proti golu Dekančanov usmerila premalo Jadran Dekani - Drava Dakinda Ptuj 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Martic (88.). JADRAN DEKANI: Cvetkovic, Stepančič, Lukač, Zyba, Petrovčič (od 72. Nardin), Babič, Banovič (od 83. Ahmetovic), Vitezica, Ro-dica, Nikolic, Matoševic (od 46. Gajšek). DRAVA DAKINDA PTUJ: Šeliga, Rešek, Vezjak (od 76. Kolar), Petek, Martic. Pirtovšek, Kukovec, Ayodluwa Fanimo (od 90. Cuffa-ro), Šporn, Čeh, Bizjak. Trener: Nikola Jaroš RDEČI KARTON: Rodica (85., Jadran). zaključnih strelov. Nato se je v ekipo počasi naseljeval strah pred »nezmago«, to se je videlo v nenatančnosti pri podajah, v nepotr-pežljivosti pri gradnji igre . Ko se je že zdelo, da bo domača četa trenerja Nedžada Okčica prišla do dragocene točke v boju z obstanek, pa se je začelo »dogajati«. Najprej je v 85. minuti Tomaž Rodica v nevarni coni za prosti strel s prekrškom ustavil napad Drave, za kar je prejel rumeni karton. Ker je bil to njegov drugi Nikola Jaroš, trener Drave: »Ne morem vam povedati, kako zelo sem vesel za fante, da so v končnici zmogli dovolj volje, moči in znanja, da so dosegli tako želeni gol. To je zagotovo velika ekipna zmaga, saj so si vsi fantje od prve do zadnje minute močno želeli zmage, za kar so bili na koncu tudi nagrajeni. Veseli me, da so igralci začeli 'delati nogomet' in da so večino tekme uživali v igri, čeprav je v sami igri še veliko rezerv in možnosti za napredek. Zmaga je seveda izjemno dobrodošla za samozavest fantov, zato pričakujem še boljše nadaljevanje sezone.« na tekmi, mu je sodnik Mitja Žga-nec pokazal rdečega in ga poslal v slačilnico. Prosti strel je izvedel kapetan Nastja Čeh, eden izmed domačih igralcev pa je v »živem zidu« žogo zaustavil z roko, kar je pomenilo 11-metrovko. K strelu je pristopil Jaka Bizjak, kljub dobro usmerjeni žogi v spodnji kot pa se domači vratar Zoki Cvetkovič ni dal; z izjemno obrambo je žogo odbil v kot... K žogi je ponovno stekel Čeh, poslal je uporaben predložek na drugo vratnico, tam pa je bil najbolj priseben Tim Mar-tič, ki je žogo z glavo poslal v gol -0:1! V naslednjem krogu bodo nogometaši Drave v soboto gostili ekipo Brda. M Rahel zdrs Nafte in Sežane Na vročem igrišču Ilirije v Ljubljani je bil odigran derbi prestolnice, zmage pa se je veselila vodilna ekipa lige - AŠK Bravo. Za Ilirijo je to prvi poraz na domačem igrišču v sezoni. Precej nepričakovano ni uspela zmage na svojem stadionu doseči lendavska Nafta. Veliko preglavic ji je povzročila ekipa Brežic, ki je do konca zdržala brez prejetega zadetka. Trenutno je v najboljši formi ekipa Kalcer Radomlje, ki je proti Ankarančanom zabeležila že peto zaporedno zmago (v prejšnjem krogu je A f 3 MIR Foto: Črtomir Goznik Tim Martic (Drava, modri dres) je v 88. minuti tekme v Dekanih poskrbel za veliko veselje med privrženci Drave. »padla« tudi Drava). Blestel je Anel Hajric, ki je z novimi tremi zadetki skočil na vrh lestvice strelcev - v 9 krogih jih je doslej dosegel kar 12. Zelo težko delo je imel Roltek, ki je proti Biljčanom dosegel vodilni gol v prvem polčasu, skorajda celotnega drugega pa odigral z igralcem manj. Stik z zgornjim delom lestvice drži Krka, ki je ugnala Korošce, spodrsnilo pa je Sežancem, ki so v Rogaški Slatini le remizirali. Kljub temu so zadržali niz nepremaga-nosti, na zadnjih šestih tekmah so štirikrat zmagali in dvakrat re-mizirali. Še naprej na prvo zmago v sezoni čaka ekipa Brd, tokrat so jim to preprečili Beltinčani. REZULTATI 9. KROGA: Jadran Dekani - Drava Dakinda Ptuj 0:1 (0:0); Ilirija 1911 - Bravo 0:3 (0:2); strelci: 0:1 Cvjetičanin (16., avto-gol), 0:2 Žinko (28.), 0:3 Jašaragič (89.); Nafta 1903 - Brežice Terme Čatež 0:0. Rdeči karton: Horvat (90., Brežice); Kalcer Radomlje - Ankaran Postojna 4:0 (2:0); strelca: 1:0 Hajric (16.), 2:0 Hajric (45.), Ahačič (50.), Hajric (75.); Rogaška - Cherrybox24 Tabor Sežana 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Stevanovic (49.), 1:1 Firer (57., z 11 m); Krka - Fužinar Vzajemci 3:1 (2:1); strelca: 0:1 Medved (27.), 1:1 Medved (36., avtogol), 2:1 Kostanjšek (42.), 3:1 Kostanjšek (90.); Roltek Dob - Vitanest Bilje 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Žinič (43.). Rdeči karton: Suljevič (50., Dob); Brda - Beltinci 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Tkalec (30.), 1:1 Rijavec (37.). 1. ASK BRAVO 2. NAFTA 1903 3. KALCER RADOMLJE 9 4. TABOR SEŽANA 5. DRAVA DAKINDA 6. ROLTEK DOB 7. KRKA 8. ROGAŠKA 9. ANKARAN POSTOJNA 9 3 10. FUŽINAR VZAJEMCI 9 3 11. BELTINCI 12. JADRAN DEKANI 13. ILIRIJA 1911 14. VITANEST BILJE 15. BREŽICE ČATEŽ 16. BRDA 9 6 9 5 5 9 5 9 5 9 4 9 3 9 3 9 3 9 3 9 2 9 2 9 1 9 0 2 1 24:9 20 3 1 15:11 18 2 2 20:7 17 2 2 20:10 17 1 3 21:11 16 3 2 14:9 15 4 2 15:13 13 4 2 13:13 13 4 2 13:15 13 3 3 10:12 12 2 4 15:16 11 0 6 15:21 9 1 6 12:21 7 1 6 5:19 7 3 5 7:21 6 3 6 13:24 3 JM Motokros • Zadnja letošnja dirka za svetovno prvenstvo Gajser odličen v Imoli, Desalíe vendarle zadržal prednost Slovenski motokrosist Tim Gajser je zadnjo dirko sezone svetovnega prvenstva v Imoli končal na drugem mestu. V elitnem razredu MXGP ga je premagal le letošnji svetovni prvak Nizozemec Jeffrey Herlings. Tretji je bil Belgijec Clement Desalle. Skupno je Gajser sezono končal na četrtem mestu. Gajser je na zadnji dirki lovil skupno tretje mesto v SP, a Desalle, njegov tekmec v boju za skupne stopničke, je bil danes dovolj dober za ubranitev tega mesta; pred zadnjo postajo sezone je imel 20 točk prednosti, ta se je po dveh tretjih mestih Desalla sicer stopila na 16 (685-669), a je Belgijec vseeno ostal pred Gajserjem v SP. V Imoli je imel Gajser tudi dobro navijaško podporo, ob začasnem prizorišču na slavnem dirkališču se je zbralo več sto slovenskih navijačev, ki so bližnje prizorišče izkoristili za ogled zadnje letošnje dirke. V kvalifikacijah si je sicer Gajser privozil tretje izhodišče, Gerčar 24., najhitrejši pa je bil seveda Herlings. Najboljši slovenski motokrosist je v obeh vožnjah začel odlično, v prvi je celo povedel in je v začetnih krogih držal vodstvo, a Herlings tudi na zadnji dirki ni dovolil presenečenja in je Gajserja prehitel ter zmagal v prvi vožnji. V drugi vožnji je Herlings povedel že na startu. Gajser je bil najprej tretji in je kmalu prehitel Desalla ter nadaljeval na drugem mestu. Za Herlingsom, ki je sezono končal pri 933 točkah, je bil skup- no drugi Italijan Antonio Cairoli (v nedeljo je po padcu na kvalifikacijah nastop na dirki izpustil) s 782 točkami. Naslov svetovnega prvaka je bil pričakovano oddan že na predzadnji dirki, letošnji svetovni prvak je Herlings, ki je zmagal kar sedemnajstkrat in je osvojil 933 točk. Gajser je letošnje svetovno prvenstvo končal na visokem četrtem mestu. Letos je imel tudi veliko težav, prvo dirko je zaradi okrevanja po poškodbi izpustil, zatem pa se je začel počasi vračati in je iz dirke v dirko izboljševal svojo formo. Vrhunec sezone pa je dosegel prav v zadnjem delu, ko se je poleg Cairolija edini kolikor toliko enakovredno kosal z vodilnim Herlingsom. Gajser je bil letos na posameznih dirkah štirikrat drugi in trikrat tretji, zmagati pa mu ni uspelo. Poleg Herlingsa sta letos zmagala samo Cairoli, ki mu je to uspelo dvakrat, in Desalle, ki je enkrat stal na najvišji stopnički. Do konca sezone sicer čaka najboljše motokrosiste še prestižna dirka za pokal narodov 7. oktobra v ZDA, kjer pa letos ne bo slovenske ekipe. V soboto, 6. oktobra, se bo s finalno dirko v Radizelu končala še sezona državnega prvenstva v motokrosu, kjer bo poleg najboljših slovenskih motokrosistov iz kategorij podmladka, članov in veteranov tekmoval tudi Tim Gajser. sta, JM Tim Gajser je celoten zaključek sezone odpeljal na visokem nivoju. Dirka za SP v Italiji, rezultati: 1., 2. dirka GP 1. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 25 25 50 2. Tim Gajser Slovenija Honda 22 22 44 3. Clement Desalle Belgija Kawasaki 20 20 40 4. Julien Lieber Belgija Kawasaki 16 18 34 5. Gautier Paulin Francija Husqvarna 18 15 33 MXGP, skupno, končni vrstni red v sezoni 2018 (22/22): 1. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 933 2. Antonio Cairoli Italija KTM 782 3. Clement Desalle Belgija Kawasaki 685 4. Tim Gajser Slovenija Honda 669 5. Gautier Paulin Francija Husqvarna 574 6. Romain Febvre Francija Yamaha 544 torek • 2. oktobra 2018 Šport Štajerski 15 Rokomet • NLB liga (m), 4. krog V Ormožu zelo veseli prve zmage v gosteh Glede na vse težave (poškodbe, brez Hard Eka), ki so se obesile na Ormožane, so bili v taboru Jeruzalema izjemno veseli prve zmage v gosteh. »Sviš je sestavil solidno ekipo, ki je predvsem neugodna na domačem terenu ob polni dvorani. Tekmo smo odlično odprli in mislim, da je to bil ključ do te pomembne zmage,« je zadovoljen po tekmi povedal David Bogadi. Ormožani so začeli zares odlično, predvsem v napadu, ki je deloval brezhibno. Prednost je naraščala iz minute v minuto in v štirih primerih že znašala šest zadetkov (8:14, 9:15, 10:16, 11:17). »Kar nekaj priložnosti smo zamudili, da bi prednost bila še višja od +6. Tudi naša obramba, ki je NLB liga (m) REZULTATI 4. KROGA: Sviš Ivančna Gorica - Jeruzalem Ormož 25:29 (12:17); Urbanscape Loka - Maribor Branik 26:31 (13:13); Jamnik 7; Šol 7, Medved 6; Trimo Trebnje - Dobova 32:29 (16:14); Cvetko 6, Novak 6; Gorenje Velenje - Koper 2013 23:22 (14:11); Matanovič 6, Verdi-nek 6; Bratkovič 8; Dol TKI Hrastnik - Krka 24:25 (14:14); Brilej 8; Papež 6, Irman 5; SVIŠ Ivančna Gorica - Jeruzalem Ormož 25:29 (12:17) JERUZALEM: T. Balent (7 obramb), M. Šulek (4 obrambe); D. Bogadi 3, U. Horvat 3, B. Čudič 3 (2), R. Žuran 7, G. Hebar, T. Šulek, J. Kocbek 2, M. Niedorfer, D. Ozmec 3, D. Mesaric 1, F. Vujovič 7, Ž. Ciglar. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: SVIŠ 2/1; Jeruzalem 3/2. IZKLJUČITVE: SVIŠ -.; Jeruzalem 4 minute. IGRALEC TEKME: Rok Žuran (Jeruzalem Ormož). bila do te tekme najboljša v ligi, ni delovala, kot zna. Preveč zadetkov smo prejeli iz razdalje, največ težav nam je povzročal Žan Groj-zdek, ki je nasul kar deset zadetkov. Skratka v obrambi bi lahko bilo bolje, z igro v napadu pa sem zadovoljen,« je še na kratko 1. polčas opisal trener Saša Prapotnik. Gostitelji so tri sekunde pred koncem prvega dela dosegli dvanajsti zadetek in ublažili zaostanek (12:17) ter si vsaj malo podaljšali upe v preobrat. »Zaigrali smo v krču. Poraz proti Loki pred tednom dni je na fantih pustil posledice. Riko Ribnica - Celje Pivovarna Laško 22:21 (11:13); Kovačič 7; Ša-rac 5. 6 4 3 10 4 3 0 1 4 3 0 1 6 4 3 0 1 6 4 3 0 1 6 1. RIKO RIBNICA 2. GORENJE VELENJE 3. MARIBOR BRANIK 4. JERUZALEM ORMOŽ 5. TRIMO TREBNJE 6. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 3 2 0 1 7. URBANSCAPE LOKA 4 2 0 2 8. KRKA 4 112 9. DOL TKI HRASTNIK 4 10 3 10. SVIŠ IVANČNA GORICA 4 10 3 11. KOPER 2013 3 0 0 3 12. DOBOVA 4 0 0 4 Obramba je bila katastrofalna. Po statistiki smo v 1. polčasu naredili le sedem prekrškov. S takšno obrambo tako izkušeni in kakovostni ekipi, kot je Jeruzalem, ne moreš parirati. Med odmorom smo se dogovorili, da poskušamo v nadaljevanju čim več teči in utruditi Ormožane. V neki meri nam je to tudi uspelo,« je po tekmi pripovedoval trener Sviša Aleksander Polak, ki je z 31 leti najmlajši trener lige. Prvih pet minut nadaljevanja so bili za odtenek boljši gostje, ki so znova ušli na šest zadetkov prednosti (14:20). Nato je pri Or-možanih popustila moč ter zbranost pri organizatorju igre Bojanu Čudiču in začele so se težave pri organizaciji napada. »Izgubili smo nit igre v napadu. Preveč je bilo samostojnih akcij, pa tudi Sviš je nekoliko povečal svojo agresivnost. Gostitelji so imeli kar nekaj priložnosti, da v zadnjo četrtino tekme pridejo z zaostankom le gola ali dveh. Na srečo sta bila v našem golu solidna oba vratarja: v 1. polčasu Tomislav Balent in v 2. Matic Šulek. V zaključku tekme smo izkoristili nekaj napak Foto: Črtomir Goznik Rok Žuran je bil najboljši strelec Ormožanov v Ivančni Gorici. domačinov in prišli precej težje do zmage, kot kaže končen izid,« je zaključil strelec treh zadetkov za Jeruzalem Bogadi. 40 sekund pred koncem - pri izidu 25:27 - so imeli Sviškoti protinapad, vendar je žoga iz rok spolzela Jakobu Hrovatu. Usodo gostiteljev sta zapečatila najboljša posameznika Jeruzalema na tej tekmi Rok Žuran in Frano Vujovic', oba strelca sedmih zadetkov. »Drugi del tekme smo odigrali precej bolje in skoraj ulovili Ormožane. Škoda za zapravljeno sedemmetrovko v 57. minuti, nekaj zicerjev in tehnične napake, ki so nas drago stale. Čestitam nasprotniku za zasluženo zmago. Čim hitreje se moramo pobrati in začeti nabirati prepo-trebne točke za obstanek v ligi,« je kar precej razočaran po tekmi povedal trener Sviša Polak. Jeruzalemčani upajo, da to ne bo edina gostujoča zmaga. »Naš cilj je še vedno uvrstitev v Ligo za prvaka. Če želimo tja priti, je jasno, da moramo doma zbrati vsaj devet zmag od enajstih, ob tem pa v gosteh zmagati vsaj trikrat. Nič kaj enostavna naloga, ampak ob podpori naše publike smo sposobni doseči tudi ta izkupiček,« je povedal še Prapotnik. Treba je še čestitati nekaterim igralcem, ki so zaigrali kljub poškodbam in še posebej levorokemu Urošu Horvatu (letnik 2001), ki je svoje prve mi- nute v članski konkurenci v elitni druščini spremenil v tri dosežene zadetke, ki so precej pripomogli k uspehu ormoške ekipe v Ivanč-ni Gorici. Lepa nagrada za minulo preteklo trdo delo in ogromna vzpodbuda za naprej ter kažipot preostalim ormoškim rokometnim talentom, ki jih v klubu ne manjka. Ravno nasprotno! Pogled na lestvico, kjer Ormo-žani po štirih odigranih krogih zasedajo visoko 4. mesto je prelep. Lepši je še lahko ob zmagi na naslednji tekmi, ki bo na sporedu v soboto, 6. oktobra, ob 19. uri pri Veliki Nedelji. Tekmec bo zmeraj neugodna ekipa iz Škofje Loke. Uroš Krstič Rokomet • 1. B SRL (m), 3. krog Golf • Pokalno ekipno tekmovanje Igrali v ritmu tekmecev, a dovolj za zmago Ptujske seniorke p°kcdne prvakinje Pomurje - Drava Ptuj 27:29 (14:16) DRAVA PTUJ: Zupanc 4, Krasnič 3, Reisman, Sivka, Stopar, Gregorc 2 (2), Belec, Grobelnik 4, Rožman 4, Bedrač 2, Hrupič, Koštomaj 6, Žunič 1, Bračič, Krabonja, Žuran S., Trener: Vladimir Vujovič. SEDEMMETROVKE: Pomurje 1/2, Drava Ptuj 2/2. IZKLJUČITVE: Pomurje 8 minut, Drava Ptuj 10 minut V dvorani Osnovne šole III Murska Sobota se je na obračun med Pomurjem in Dravo zbralo približno 200 gledalcev. Ptujčani so se na obračun v Prekmurju dobro pripravili in so bili favoriti. Ne glede na dejstvo, da so večino tekme vodili (op.p. rezultat je bil šestkrat izenačen), niso odigrali povsem po navodilih trenerja Vladimirja Vujoviča, ampak so se delno ujeli v past domačega trenerja Alana Potočnjaka, ki je svoje igralce zelo motiviral za eno izmed »tekem leta«. Čeprav je Pomurje igralo nad pričakovanji, Drava pa pod pričakovanji, zmaga Ptujčanov ni bila nikoli ogrožena. Trener Drave Vladimir Vujovič je na tretji letošnji tekmi sezone razdelil minutažo med igralce, ki so do sedaj igrali manj. Ti so »valovali« v predstavi, predvsem pa so skozi celotno tekmo dobili proti motiviranim tekmecem preveč zadetkov. Obramba postavitev 6-0 je prav tako valovala od dobre do slabe, izpostaviti pa velja solidno branjenje vratarja Sandija Žu-rana, ki je bil tokrat v golu celotno tekmo in je zbral 12 obramb. Napad Ptujčanov ni popolnoma stekel, med strelce pa se je vpisala večina rokometašev, ki so stopili na igrišče. Tokrat tako nista nastopila Jan Sivka in Staš Krabonja, zaradi poškodbe je manjkal tudi kapetan Marko Žuran. Prvi strelec je bil z ne preveč dobro realizacijo s šestimi zadetki levokrilni igralec Boštjan Koštomaj, medtem ko je bil prvi strelec v domači vrsti levi zunanji igralec Gregor Gregorc, ki je prav tako dal šest zadetkov. Glede samega rezultatskega dogajanja so razigrani igralci iz Murske Sobote še nekako držali korak do 15. minute, ko je bil re- zultat še zadnjič poravnan na 8:8, nato pa so si gostje z boljšo igro v napadu do odmora priigrali dva zadetka naskoka. Do neulovljive prednosti so prišli v prvih minutah nadaljevanja, saj so naredili serijo 0:4 in so povedli 14:20. To je bila tudi njihova največja prednost na tekmi. Kljub temu zaostanku se Pomurje ni predalo in njihovi igralci so še naprej »grizli«, da so se čimbolj približali Dravi. Tako so po zadetku desnega zunanjega igralca Boštjana Žižka Cvetka v 51. minuti prišli na minus tri, a v končnici je stvari v svoje roke vzel Tomaž Grobelnik, saj je zabil zadnje štiri zadetke za Ptujčane, ki so na koncu brez večjih težav zmagali s 27:29. David Breznik Golf igrišče Arboretum je bila zadnja, šesta postaja na pokalnem ekipnem tekmovanju seniork v okviru Golf zveze Slovenije. Na tekmovanjih so odlično igrale članice Golf kluba Ptuj, saj so po šestih odigranih krogih osvojile skupno zmago in s tem naslov pokalnih zmagovalk. Pod ta uspeh so se podpisale Sabina Markoli, Slavka Gojčič, Nataša Jevnikar, Mira Kampl, Alenka Goršič Ernst, Danica Šegula, Jana Luketa in Snežana Kos. Na zaključni podelitvi so podelili nagrade v okviru pokalnega tekmovanja za posameznice. Glede na zbrane točke je z minimalno prednostjo desetih točk in skupnim zbirom 460 točk zmagala članica ptujske ekipe Sabina Markoli. Seniorji Golf kluba Ptuj so se na pokalnem tekmovanju GZS po šestih odigranih tekmah med ekipami uvrstili na 5. mesto, medtem ko so zmagovalci postali člani ekipe iz Slovenske Bistrice. Med posamezniki je z drugim mestom velik uspeh dosegel Bojan Raušl. Rezultati: - moški: 1. GK Slovenska Bistrica, 2. GK Arboretum, 3. GK Grad Otočec, 5. GK Ptuj ... - ženske: 1. GK Ptuj, 2. G & CC Diners, 3. G K Kranjska Gora David Breznik Tomaž Grobelnik (Drava Ptuj) Ženska seniorska ekipa GK Ptuj 4 4 3 2 2 0 0 1G Štajerski Šport torek m 2. oktobra 2018 Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj Čeh kot trener-igralec uspešnejši od Kokota 3. SNL sever: Cafuta sprožil plaz golov REZULTATI 7. KROGA: Videm pri Ptuju - Pohorje 6:0, Avto Gru-belnik Dravograd - Kety emmi Bistrica 1:2, Mons Claudius - Dra-vinja 2:0, Šampion - Zreče 2:3, Šmartno 1928 - Tehnotim Pesnica 3:0. 1. VIDEM PRI PTUJU 7 6 0 1 16:5 18 2. ŠMARTNO 1928 7 5 1 1 16:6 16 3. KETY EMMI BISTRICA 7 4 1 2 15:7 13 4. ŠAMPION 7 3 13 15:12 10 5. ZREČE 6 2 3 1 8:7 9 6. DRAVINJA 7 2 2 3 5:7 8 7. DRAVOGRAD 6 2 0 4 11:18 6 8. MONS CLAUDIUS 7 1 2 4 7:13 5 9. TEHNOTIM PESNICA 6 1 2 3 4:10 5 10. POHORJE 6 0 2 4 8:20 2 VIDEM - POHORJE 6:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Cafuta (45.), 2:0 Božak (55.), 3:0 Tement (61.), 4:0 Kostanjevec (73.), 5:0 Vajda (78.), 6:0 Lah (82.). VIDEM: Mikič, Plajnšek (od 67. Zelenik), Antolič (od 80. Bračič), Kostanjevec (od 80. Lah), Adedoja, Cafuta, Vajda, Tement (od 67. Hliš), Božak, Krajnc, Lovenjak (od 74. Mohorko). Trener: Robert Hojnik. Ekipa Vidma je bila proti gostom iz Ruš v vlogi izrazitega favorita, gostje namreč še nimajo zmage v tej sezoni. Tako se je srečanje pred okoli 250 gledalci tudi začelo, domačini so napadali, gostje pa so se branili po najboljših močeh. Varovanci trenerja Roberta Hojnika so si ustvarjali številne priložnosti, a je bil vse do 45. minute nepremostljiva ovira vratar Pohorja Boštjan Holcman. Ta si je že v prvem polčasu prislužil naziv najboljšega igralca tekma ... V zadnji minuti prvega dela pa je le klonil, za vodstvo domačinov je poskrbel Gregor Cafuta - 1:0. Drugi del je bil prava zaradi vodilnega zadetka veliko lažji, sproščeni Videmčani so v napadu zadevali v enakomernih razmikih, na koncu so se ustavili pri šestih doseženih zadetkih, vsak izmed strelcev je zadel po enkrat. Trener Hojnik je lahko zaradi zanesljivega vodstva opravil vseh pet dovoljenih menjav, kar je na najboljši močno način izkoristil Mihael Lah, ki je zadel samo dve minuti po vstopu v igro. V naslednjem krogu bodo Vi-demčani v soboto gostovali v Dravogradu. Superliga: Tretja zaporedna zmaga ¿m v» • Gerecje vasi Najprepričljivejšo zmago kroga so dosegli Podvinčani, ki so v enem od derbijev kroga ugnali Stojnčane. Rezultat je bil 2:0, kar pove vse o izenačenosti preostalih obračunov . Drugi derbi je bil glede na uvrstitev na lestvici med Apačami in Cirkulanami. Neporaženi gostje so vodili do zadnjega dela tekme, a se domačini s tem niso sprijaznili. Izenačili so, nato pa to točko uspešno branili, tudi z igralcem manj ob koncu tekme! Pokal MNZ Ptuj: Videm neusmiljen do sosedov, Rogoznica izločila Ormož Pretekli teden je bila odigrana večina tekem 2. kroga Pokala MNZ Ptuj, le Leskovec in Drava se bosta srečala v tem tednu. Najprepričljivejši so bili Videmčani, ki so sosedom iz Podlehnika nasuli kar 11 zadetkov, Jaka Vajda, Dominik Božak in Jan Cesar so bili trikratni strelci. Moč je pokazala tudi ambiciozna ekipa iz Maj-šperka, vsi preostali dvoboji pa so bili izjemno tesni, zgolj z zadetkom razlike ali celo po 11-metrovkah. Na takšen način sta se končali tekmi v Skorbi in Bukovcih, daljšo pa so v prvem primeru potegnili domačini, v drugem pa gostje iz Bistrice. Še največje presenečenje so pripravili Rogozničani (2. liga MNZ Ptuj), ki so ugnali Ormožane (1. liga). REZULTATI 2. KROGA: Videm pri Ptuju - Podlehnik 11:1 (4:0); 1:0 Cesar (6.), 2:0 Krajnc (15.), 3:0 Vajda (42.), 4:0 Cesar (43.), 5:0 Plajnšek (46.), 6:0 Božak (52.), 7:0 Božak (59., z 11 m), 8:0 Božak (63., z 11 m), 9:0 Vajda (70.), 10:0 Cesar (73.), 11:0 Vajda (74:), 11:1 Plavčak (90.); Oplotnica - Majšperk picerija Špajza 1:3 (0:1); 0:1 Mlakar (29.), 1:1 Kos (48.), 1:2 Pislak (62.), 1:3 Kodrič (78.); Rogoznica - Ormož 2:1 (1:0); 1:0 Stanet (35.), 1:1 babič (83.), 2:1 Halužan (86.); Cirkulane - Stojnci 1:2 (1:1); 0:1 Meznarič (33.), 1:1 Arsič (43), 1:2 Petrovič (64.); Bukovci - Kety emmi Bistrica 3:5 (0:0, 0:0) - po 11-metrovkah; Skorba - Središče ob Dravi 8:7 (2:2, 0:1); - po 11-metrovkah; 0:1 Štamberger (45.), 1:1 Šimenko (46.), 1:2 Špiranec (60.), 2:2 Doliška (72.); Zavrč - Boč Poljčane 2:1 (0:0); 0:1 Kociper (52., avtogol), 1:1 Domjan (74.), 2:1 Domjan (86.); Tekma Leskovec - Drava Dakinda Ptuj bo odigrana v sredo, 3. 10. JM Tretje zaporedne tekme so se veselili igralci iz Gerečje vasi, ki so očitno ujeli pravi ritem. A proti zadnjeuvrščeni ekipi iz Prager-skega še zdaleč niso navdušili, po zaostanku jim je preobrat uspel v pičlih treh minutah. Na dobri poti do zmage so bili tudi igralci Bukovcev, kar jim je delno omogočil tudi avtogol gostov iz Hajdine. A jim domačini v drugem delu niso ostali dolžni, uslugo so gostom gostoljubno vrnili . V derbiju začelja so mreže v prvem polčasu mirovale, nato pa se je v petih minutah tekma nagnila na stran gostov in takoj nazaj v ravnovesje. In tam ostala do konca . REZULTATI 6. KROGA: Gerečja vas - Pragersko 2:1 (0:1); 0:1 Studenčnik (12.), 1:1 Lima (50.), 2:1 Požegar (53.); Podvinci - Stojnci 2:0 (1:0); 1:0 Svenšek (22.), 2:0 Simonič (58.); Apače - Cirkulane 1:1 (0:1); 0:1 Cesar (21.), 1:1 Ciglar (73.). Rdeči karton: Avguštin (85., Apače); Bukovci - Hajdina 2:2 (2:0); 1:0 Zorec (6.), 2:0 Travnikar (45., av-togol), 2:1 Štumberger (55.), 2:2 Horvat (57., avtogol); Skorba - Markovci 1:1 (0:0); 0:1 Školnik (49.), 1:1 Ogrinc (54., z 11 m). 1. PODVINCI 6 5 1 0 14:4 16 2. BUKOVCI 6 4 1 1 14:7 13 3. CIRKULANE 6 3 3 0 12:7 12 4. APAČE 6 3 2 1 12:8 11 5. GEREČJA VAS B. STOJNCI T. HAJDINA S. SKORBA 9. MARKOVCI 10. PRAGERSKO 10:T 9:T 1O:12 B:1S 4:12 2:1B Športni napovednik Nogomet • Pokal MNZ Ptuj 2. KROG: Leskovec - Drava Dakinda Ptuj (sreda ob 16.00). 1. mladinska liga ZAOSTALA TEKMA 6. KROGA: Drava Dakinda Ptuj - Domžale (sreda ob 15.30). 1. kadetska liga ZAOSTALA TEKMA 6. KROGA: Drava Dakinda Ptuj - Domžale (sreda ob 13.30). Liga U-15 vzhod 8. KROG: Aluminij - Drava Dakinda Ptuj (sreda ob 16.00). JM Foto: Črtomir Goznik V dvoboju ekip, ki jih vodita igralca-trenerja, varovanci Aleša Čeha gostom iz Stojncev - vodi jih Milan Kokot - niso dopustili veliko možnosti in so še naprej neporaženi. Podvinci - Stojnci 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Svenšek (22.), 2:0 Simonič (58.). PODVINCI: Gašperič, Lah, Marinič, Kuserbanj, Ramšak, Čeh, Zagoršek, Simonič, Orovič, Svržnjak, Svenšek. STOJNCI: Ladic, Piberčnik, Priher, Jaušovec, P. Petrovič, Kokot, Mulej, S. Meznarič, P. Meznarič, Per-nek, A. Petrovič. Gorišnica - Središče ob Dravi 4:2 (1:2); 1:0 Korez (20.), 1:1 Borko (26.), 1:2 Ivanuša (36., z 11 m), 2:2 Zagoršek (54.), 3:2 Šegula (57.), 4:2 Korez (80., z 11 m); Boč Poljčane - Leskovec 0:0; Dornava - Podlehnik 0:3 (0:0); Zavrč - Grajena 7:0 (3:0); 1:0 Potočnik (10.), 2:0 Domjan (16.), 3:0 Domjan (20.), 4:0 Domjan (47.), 5:0 Potočnik (68.), 6:0 Leben (71.), 7:0 Leben (81., z 11 m). Veteranske lige: najbolj učinkoviti zaenkrat Podvinčani VETERANI 35 ZAHOD REZULTATI 5. KROGA: Podleh-nik - Gerečja vas 0:1, Hajdina -Skorba 3:1, Lovrenc - Pragersko 8:1. 1. HAJDINA 5 2. SPODNJA POLSKAVA 4 1.ZAVRC 2. ORMOŽ 3. PODLEHNIK 4. GORIŠNICA 5. GRAJENA 6. BOČ POLJČANE 7. TRŽEC 8. SREDIŠČE 9. LESKOVEC 10. DORNAVA 23:5 19:B 11:B 1S:11 1S:21 O O 2 2 S 2 9:S S 9:1O 4 12:1B 2 4:S B 2:29 3. SKORBA 4. GEREČJA VAS 5. PRAGERSKO B. LOVRENC T. PODLEHNIK S. TRŽEC 1S:B S:B S:9 S 11:2S S 1S:11 S 9:1O 2 B:14 1. liga MNZ Ptuj: Ormož se je izvlekel v 93. minuti Vodilna dvojica ne popušča niti po šestih odigranih krogih. Zavr-čani gostom iz Grajene niso pustili nit kančka možnosti, še posebej je bil razpoložen Žiga Domjan, ki je dosegel klasični hat-trick. Veliko več težav so imeli Or-možani, ki so sicer dvakrat vodili, a so v sodnikov dodatek vstopili poravnani z nepopustljivimi gosti iz Tržca. Takrat pa je sodnik Sergej Marin dosodil 11-metrovko v korist domače ekipe ter izključil Jureta Kovačiča. Klemen Zlatnik je bil neizprosen, z 11-metrovke je dosegel zmagoviti zadetek. Zlatnik in Miha Leben (Zavrč) sta z osmimi goli najboljša strelca lige. Stik z vrhom sta zadržali tudi ekipi Podlehnika in Gorišnice. Slednji so ob polčasu zaostajali, nato pa s tremi zadetki izvedli lep preobrat. REZULTATI 6. KROGA: Ormož - Tržec 3:2 (1:1); 1:0 Zlatnik (3.), 1:1 Kolar (42.), 2:1 Vrbančič (72.), 2:2 Pečnik (77.), 3:2 Zlatnik (93., z 11 m). Rdeči karton: Kovačič (93., Tržec); 2. liga MNZ Ptuj: vodilni V» I •■ • • v* učinkoviti in uspešni REZULTATI 5. KROGA: Hajdoše - Mladinec Lovrenc 0:3 (0:2); 0:1 Pulko (21.), 0:2 Dre-venšek (26., z 11 m), 0:3 Pulko (74.); Makole Bar Miha - Slovenja vas 4:2 (4:0); 1:0 D. Drosk (10.), 2:0 Stojnšek (28.), 3:0 Rojs (37.), 4:0 Rojs (46.), 4:2 Svenšek (63.), 4:2 L. Drosk (76.); Oplotnica - Zgornja Polskava 1:5 (0:3); 0:1 Stopar (27.), 0:2 Klaj-derič (30.), 0:3 Ahej (39., avtogol), 1:3 Brusl (47.), 1:4 Milošič (60.), 1:5 Smogavc (62., z 11 m); Rogoznica Slofin - Majšperk picerija Špajza 1:9 (1:4); 0:1 Leto-nja (7., z 11 m), 0:2 Letonja (8.), 0:3 Pislak (14.), 0:4 Letonja (25.), 1:4 Halužan (39.), 1:5 Bratkovič (50.), 1:6 Pislak (51.), 1:7 Pislak (53.), 1:8 Pajnkiher (58.), 1:9 Kodrič (67.). Prosta je bila ekipa Zgornja Pol-skava. VETERANI 35 VZHOD REZULTATI 5. KROGA: Borovci - Grajena 0:1, Gorišnica - Zavrč--Cirkulane 5:0, Podvinci - Lesko-vec 4:1, Dornava - Markovci 2:2. 1. PODVINCI 2. GORIŠNICA 3. GRAJENA 4. BOROVCI 5. MARKOVCI 6. LESKOVEC 7. ZAVRČ-CIRKULANE 8. DORNAVA 21:5 1S:4 15:4 5:3 B:11 3:1B 3:14 5:19 0 13:2 15 1 11:3 12 2 1O:1O 3 9:S 4 B:22 4 4:S 1. MAJŠPERK ŠPAJZA 5 2. MAKOLE BAR MIHA 5 3. MLADINEC LOVRENC 4 4. POLSKAVA 4 5. ZGORNJA POLSKAVA 5 B. HAJDOŠE T. ROGOZNICA SLOFIN S. SLOVENJA VAS 9. OPLOTNICA 0 2B:B 1 21:12 1 S:5 2 T:B 3 10:12 T: 14 S:15 5:11 4:15 15 12 T B B B 3 1 O JM VETERANI + 40 REZULTATI 5. KROGA: Pohorje Oplotnica - Ormož 1:5, Zgornja Polskava - Hajdoše 7:2, Majšperk - Videm pri Ptuju 1:2. 1. VIDEM PRI PTUJU 5 5 0 2. ORMOŽ 5 4 3. POHORJE OPLOTNICA 5 2 4. ZGORNJA POLSKAVA 5 2 5. HAJDOŠE 5 1 6. MAJŠPERK 5 0 RAZPORED NASLEDNJEGA KROGA: VETERANI 35 VZHOD PARI 6. KROGA, PETEK OB 17.00: Borovci - Gorišnica, Grajena - Markovci, Leskovec - Dornava, Zavrč-Cirkulane - Podvinci. VETERANI 35 ZAHOD PARI 6. KROGA, PETEK OB 17.00: Gerečja vas - Spodnja Pol-skava, Pragersko - Tržec, Skorba - Lovrenc, Podlehnik - Hajdina. VETERANI 40 PARI 6. KROGA, PETEK OB 17.00: Zgornja Polskava - Pohorje Oplotnica, Ormož - Videm pri Ptuju, Majšperk - Hajdoše. Atletika • Balkansko prvenstvo za veterane Ptujski atleti veterani v Celju pustili močan pečat Stadion Kladivarja v Celju je gostil srečanje starih atletskih prijateljev in znancev iz različnih tekmovanj, ki so tokrat nastopili na balkanskem prvenstvu za veterane. Skupno se je na startni listi v vseh disciplinah znašlo okrog 650 udeležencev iz desetih držav. To je podatek, ki priča o priljubljenosti veteranske atletike. Ta ima posebno mesto tudi v Atletskem klubu Ptuj. Ptujski atletski veterani so bili namreč najštevilčnejši v slovenski ekipi in so se v Celju veselili številnih medalj ter dobrih rezultatov. Edina ptujska atletinja Barbara Gačnik je v kategoriji W-35 osvojila štiri medalje, potem ko je zmagala v tekih na 100 in 200 metrov ter je zasedla drugi mesti v skoku v daljino in suvanju krogle. Tudi moška predstavnika v M-35 Aleksander Lorenčič in Boštjan Kozel sta v Celju uspešno opravila svoja nastopa. Lorenčič si je pritekel srebro na 100 metrov in bron v slovenski štafeti 4 krat 100 metrov ter na 200 metrov. Še več medalj je zbral Kozel, saj je bil drugi v suvanju krogle, tretji pa v metu kladiva, diska in gire. Ptujski ekipi se je tokrat v M-40 pridružil tudi Uroš Esih in je v teku na 400 metrov zasedel 4. mesto. Dve medalji bronastega leska sta v M-45 pripadli Dejanu Doklu, saj je bil tretji v metu diska in suvanju krogle. Do bronaste medalje je v M-50 prišel Aleš Velikonja v metu diska, peti pa je bil v metu gire. Balkanski prvak je v M-60 v metu kopja postal Dušan Koren, ki je bil še drugi v metu gire in četrti v metu kladiva in suvanju krogle. Miki Prstec se je v M-60 veselil treh zlatih medalj v metu kladiva, metu gire in suvanju krogle, ob tem pa je pobral še srebrno medaljo v metu diska. V M-65 je bil Boris Žohar šesti na 1500 metrov in osmi v teku na 800 metrov. Popolno zbirko medalj pa je v Celju tokrat osvojil Marko Sluga v kategoriji M-60. Zmagal je v metu kopja, drugi je bil v skoku v višino in tretji v suvanju krogle. Številne medalje kažejo kakovost ptujskih atletov veteranov, ki so se izkazali na balkanskem prvenstvu v Celju. David Breznik T 4 3 O O 1 O O O O 1 O torek • 2. oktobra 2018 Šport Štajerski 17 Tenis • Mednarodni turnirji Zidanškova in Danilovičeva v Taškentu tvorili zmagovalni par Srbsko-slovenska naveza Olga Danilovic-Tamara Zidanšek se je v Taškentu veselila premierne WTA-turnirske zmage. Organizatorji so ju po zmagoslavju odeli v tradicionalna oblačila. WTA-turnir Taškent (250.000 dolarjev) »Ne bi si mogla želeti boljšega načina za zaključek sezone. Hvala Olgi Danilovič za še en nepozaben teden,« je najboljša slovenska teniška igralka Tamara Zidanšek (70.) zapisala na instagramu. Zapis je bil namenjen proslavljanju prve turnirske zmage med dvojicami na WTA-turnirjih. Za zaključek azijske turneje se je Zidanškova skupaj s trenerjem Marjanom Čukom ustavila v glavnem mestu Uzbekistana - Taškentu. Ta je od Slovenije oddaljen približno 4300 kilometrov, ima pa precej več kot 2 milijona prebivalcev. Med posameznicami Tamara tokrat ni bila uspešna, saj jo je kot 3. nosilko v uvodnem krogu ustavila ruska veteranka, 34-letna Vera Zvonareva (134.). Rezultat WTA-turnir v Taškentu (250.000 dolarjev), dvojice: 1. krog: Zidanšek/Danilovic - Geuer/Schoofs (Nemčija/ Nizozemska) 2:6, 6:3, 10:4; četrtfinale: Zidanšek/Danilovic - Jakupovič/Lapko (Slovenija/ Belorusija, 4.) 7:5, 6:4; polfinale: Zidanšek/Danilovic -Hibino/Kalashnikova (Japonska/ Gruzija, 2.) 4:6, 7:6(9), 10:4; finale: Zidanšek/Danilovic - Begu/ Olaru (Romunija, 1.) 7:5, 6:3. Futsal • 2. SFL je bil 1:6,4:6, Tamara pa je kmalu po začetku doživela nenavaden mrk, saj je od vodstva 1:0 izgubila kar deset iger zapored 1:6,0:4... Nato se je sicer skorajda vrnila v dvoboj, saj je pri zaostanku 4:5 v drugem nizu servirala za izenačenje, a je Rusinja z breakom dobila dvoboj. Nosilke tudi v ostalih dvobojih niso bile posebej uspešne, nobeni se ni uspelo uvrstiti niti v polfinale. Je pa Tamara med dvojicami združila moči z srbsko najstnico Olgo Danilovič, hčerko nekdaj slovitega košarkarja Predraga Da-niloviča. Z njo sta se pobliže spoznali že na turnirju v Moskvi, kjer sta obe uspešno nastopali pred meseci. Takratno skupno poznanstvo in treniranje sta tokrat močno nadgradili ... Čeprav obe ne igrata veliko dvojic in sta na WTA-lestvici v tej kategoriji uvrščeni okrog 500. mesta, sta že od samega začetka ujeli pravo skupno kemijo. Izkoristili sta kakovost in igrivost, rezultat pa je bil prav neverjeten. Tako sta jima morali najprej v četr-tfinalu premoč priznati 4. nosilki, Dalila Jakupovič (40.) in Vera Lap-ko (99.). Ubranili dve zaključni V • • žogici Še višja ovira sta bili v polfi-nalu 2. nosilki, Nao Hibino (70.) in Oksana Kalashnikova (62.). A se slovensko-srbska naveza tudi tega izziva ni ustrašila, čeprav se je znašla v precejšnjih škripcih. V 2. nizu sta imeli namreč Japonka in Gruzijka v tie-breaku že dve zaključni žogi (5:6, 6:7), a ju nista uspeli unovčiti. Sledil je zasuk in suverena zmaga v skrajšanem odločilnem nizu (10:4). Po 4. in 2. nosilkah »padli« še najboljši Sobotni finale je bil res lepa nagrada za celoten teden, nasprotnici pa tisti najboljši, ki jih je bilo mogoče v Uzbekistanu najti, 1. nosilki. Dvojico sta sestavljali Irina-Camelia Begu (24.) in Raluca Olaru (54.), izkušeni igralki, stari 28 in 29 let. A tudi takšni prekaljeni mojstrici nista našli dovolj energije proti veliko mlajšima tekmicama, Tamara namreč šteje 20, Olga pa komaj 17 let! Romunki sta sicer eno priložnost imeli, pri vodstvu 4:5 sta namreč servirali za prvi niz, a jima ena set žoga ni zadoščala za vodstvo. Izgubili sta to igro in nato še štiri naslednje (7:5, 2:0), kar je bil odločilni korak k osvojitvi turnirja. Prvega med dvojicami na WTA-turnirjih! Jasno je, da gre za lep mednarodni uspeh in odlično popotnico pred novimi izzivi v naslednji sezoni, a Tamara Zidanšek in njena ekipa se pri tem zagotovo ne mislita ustaviti . Še zdaleč ne . Mladinski ITF-turnir na Malem Lošinju: Filip v finale, Maja izgubila slovenski polfinale Serijo mladinskih ITF-turnirjev so člani TK Terme Ptuj zaključili na Malem Lošinju, kjer je potekal 17. Lošinj Junior Cup, rezultati, fantje, posamezno: četrtfinale: Planinšek (5.) - Krumich (Češka, 1.) 6:7(7), 6:0, 6:2; Vidovič - Bašic (Hrvaška, 12.) 1:6, 2:6; polfinale: Planinšek (5.) - Bašic (12.) 6:4, 6:1; finale: Planinšek (5.) - Paulson (Češka, 2.) 1:6, 4:6. dekleta, posamezno: četrtfinale: Makorič (8.) - Brec-kova (Češka, 14.) 6:4, 2:2 - predaja; polfinale: Makorič (8.) - Falkner (1.) 3:6, 1:6; finale: Falkner (1.) - Toth (Madžarska, 7.) 5:7, 3:6. dvojice: četrtfinale: Makorič/Vargova (3.) - Pryts/Rodoni (Belorusija/Ro-munija) 6:3, 6:2; polfinale: Makorič/Vargova (3.) - Mandelikova/Toth (Češka/Madžarska, 2.) 2:6, 6:4, 9:11. turnir 4. kategorije z imenom 17. Lošinj Junior Cup. Najboljši rezultat izmed Ptujčanov je tokrat dosegel 17-letni Filip Jeff Planinšek (331. na mladinski ITF-lestvici), ki je bil na turnirju 5. nosilec, a se je prebil vse do zaključnega dvoboja. Posebej mu bo v spominu ostala četrtfinalna zmaga proti 1. nosilcu, šele 15-letnemu Čehu Martinu Krumichu (134.), ki zaseda skoraj 200 mest višje mesto na mladinski lestvici. V polfinalu je nato ugnal še Hrvata Nikola Bašiča, ki je krog pred tem izločil Blaža Vidoviča. Finalni obračun se Filipu ni izšel po načrtih, boljši je bil 2. nosilec, 16-letni Čeh Andrew Paulson (162.). Ta je bil na začetku leta že 52. mladinec sveta. Pri dekletih sta se v polfinalu srečali Slovenki Maja Makorič (336.) in Živa Falkner (178.), 8. in 1. nosilka turnirja. Zmagala je Živa, ki pa nato je v finalu naletela na previsoko oviro v podobi odlične 15-letne Madžarke Amarise Kiare Toth. Med dvojicami je Makoričeva igrala skupaj s 15-letno Slovakinjo Vando Vargovo in se prebila do polfinala. Od slovensko-slovaške dvojice je bila boljša češko-ma-džarska naveza Katerina Mandeli-kova-Amarisa Kiara Toth, kasnejša zmagovalka turnirja dvojic. Med fantovskimi dvojicami sta Blaž Vidovič in Filip Jeff Planinšek obstala v četrtfinalu. Masters U-16: v Kopru štirje predstavniki TK Terme Ptuj V Kopru potekajo letošnji zaključni turnirji najboljše dvanajsterice v posameznih kategorijah, t. i. mastersi. TK Terme Ptuj je imel med 16-letniki kar štiri svoje predstavnike. Med fanti je bil v odsotnosti najboljšega Slovenca na lestvici U-16 Blaža Vidoviča 2. nosilec Žiga Kovačič. Uspešno je prebrodil če-trtfinalno oviro, nato pa ga je v polfinalu presenetil Korošec Miha Vetrih. Ta je v finalu ugnal še 1. nosilca in pripravil največje presenečenje turnirja. Pri dekletih je bila ptujska zasedba številčnejša, saj so nastopale Taja Lončarič, Tara Gorinšek in Nina Pliberšek. Nina je izpadla v 1. krogu, medtem ko sta se Taja in Tara srečali na različni strani igrišča v polfinalu. Boljšo formo je za uvrstitev v finale izkoristila Gorin-škova, ki je s tem nadaljevala lepe rezultate iz mladinskih ITF-turnir-jev. Pike na i vendarle ni uspela postaviti, v finalu jo je ustavila Alja Belinger. JM Masters U-16 v Kopru, fantje: četrtfinale: Kovačič (Ptuj, 2.) -Žnuderl (ŽTK MB) 7:5, 6:3; polfinale: Kovačič (Ptuj, 2.) -Vetrih (S. Gradec) 3:6, 2:6; finale: Vetrih - Jeran (Radomlje, 1.) 7:5, 7:6(1). dekleta: četrtfinale: Gorinšek (Ptuj, 3.) -Milič (Triglav Kranj) 2:6, 6:0, 6:2; Lončarič (Ptuj, 2.) - Poglajen (As Litija) 6:1, 6:2; polfinale: Lončarič (Ptuj, 2.) -Gorinšek (Ptuj, 3.) 4:6, 1:6; finale: Gorinšek (Ptuj, 3.) - Be-linger (Šport plus, 4.) 4:6, 3:6. Pet različnih strelcev na Ptuju, pet zadetkov novinca pri Tomažu REZULTATI 1. KROGA: FC Ptuj -ŠD Kebelj 5:0, KMN Tomaž Šic bar - Dlan Logatec 10:3, ŠD Extrem - KMN Miklavž 7:1, Futsal klub Dobrepolje - ŠD Mlinše 2:2, KIX Ajdovščina - KMN Velike Lašče 1:1. FC Ptuj - ŠD Kebelj 5:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Kotnik (8.), 2:0 Klemenčič (8.), 3:0 U. Senekovič (29.), 4:0 Pihler (29.), 5:0 Vrabel (31.). FC PTUJ HIŠA DARIL: Stepišnik, Domjan, Klemenčič, U. Senekovič, Katan, Tušek, Pihler, Kotnik, Murko, Ramadani, M. Senekovič, Le-tonja, Vrabel. Trener: Dejan Kraut. Igralci FC Hiša daril Ptuj so novo sezono pričakali v delno osveženi ekipi, že na prvi tekmi so se v dobri luči predstavili tudi vsi novinci. Varovanci trenerja Dejana Kra-uta so na začetku nekaj minut »lomili« tekmece, ki so na Ptuj prišli s številčno zelo skromno ekipo, le s sedmerico igralcev. V sredini prvega polčasa so gostje v eni sami minuti klonili dvakrat, Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme na Ptuju, kjer so domačini v lokalnem derbiju ugnali goste iz Oplotnice. zadela sta Timotej Kotnik in Bojan Klemenčič, kar je bil tudi izid polčasa. Podobna zgodba se je ponovila tudi v drugem delu, ko sta Urban Senekovič in kapetan Thomas Pihler v razmiku nekaj sekund povišala prednost domače ekipe na 4:0, dve minuti zatem pa je nekdanji reprezentant Aleš Vra-bel le še postavil piko na i zasluže- ni zmagi. Med strelce se je vpisalo pet različnih igralcev, kar kaže na dodatno širino ekipe, ki je tekmo brez pretresov mirno pripeljala do konca. Naslednjo tekmo bodo Ptujčani v petek igrali v Velikih Laščah, JV od Ljubljane. Tomaž ŠIC bar - Dlan Logatec 10:3 (5:1) STRELCI: 1:0 Dragosavac (5), 2:0 Gašparič (7), 3:0 Kos (13), 3:1 Švajncer (17), 4:1 Dragosavac (19), 5:1 Koren (20), 6:1 Dragosavac (24), 6:2 Burjak (31), 6:3 Burjak (31), 7:3 Dragosavac (33), 8:3 Dra-gosavac (34), 9:3 Gašparič (38), 10:3 Kos (39). TOMAŽ ŠIC BAR: Caf, J. Krajnc, Kos, U. Goričan, Miklašič, Gašpa-rič, Koren, Belšak, Dragoslavac. Trener: Bojan Cunk. Tomaž ŠIC bar je v novo sezono v 2. SFL vstopil s prepričljivo predstavo in napovedal boj za visoka mesta. V 1. krogu je v ljutomerski dvorani ŠIC z 10:3 (5:1) premagal Dlan iz Logatca. Prleška ekipa, ki je pred začetkom sezone doživela številne spremembe, tokrat še ni bila popolna. Domen Klanjšek, ki je bil registriran v prejšnjem tednu in si je pridobil pravico nastopa, s sedeža Nogometne zveze Slovenije še ni pravočasno dobil tekmovalne izkaznice, novinec Žan Krajnc še ni odslužil kazni iz minule sezone, Dejan Kociper in Sašo Kavaš sta poškodovana, Domen Školiber pa je manjkal zaradi službenih obveznosti. Kljub številnim odsotnim se to na tekmi proti Logatčanom ni poznalo. Novinca Dejan Kos in Darijo Dragosavac iz Celja sta pokazala, da bosta glavna nosilca igre, katerima sledijo tudi doma vzgojeni igralci. Na prvi tekmi se je z učinkovitostjo izkazal predvsem Dragosavac, ki je kar petkrat premagal gostujočega vratarja Bobana Krneto. Logatčani so gostiteljem nekaj preglavic povzročali sredi drugega polčasa, ko je v 31. minuti kar dva zadetka dosegel Luka Burjak in znižal rezultat na 6:3, vendar je le nekaj trenutkov pozneje z dvema zaporednima zadetkoma najboljši igralec tekme Dragosavac dokončno odločil zmagovalca. JM, NŠ 18 Štajerski Na sceni torek • 2. oktobra 2018 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - ANSAMBEL JUG Kakovostna glasba in dobra družba Ansambel Jug je klasični kvintet s pevko, ki deluje od leta 2012. Njegovi člani so: Miloš Jug (kitara), Dejan Jug (harmonika), Miran Hunski (bariton, bas kitara), Vesna Žlender (vokal), Timotej Užmah (klarinet) in Izak Užmah (trobenta). „Ime ansambla izhaja iz priimkov Miloša in Dejana Juga, ki sta ga tudi ustanovila. Sedež ima v Virštanju (okolica Podčetrtka), kjer živimo Miran, Miloš in Dejan. Večina članov ansambla še študira, Timotej in Izak glasbo, Vesna tehniško varstvo okolja in Miran lesarstvo. Dejan je zaposlen kot izdelovalec grafičnih orodij, Miloš pa kot razvijalec programske opreme," ansambel predstavi Miloš Jug. Najraje preigravajo glasbo največjih vzornikov - ansambla bratov Av-senik. Imajo tudi 12 lastnih skladb, katerih avtorja sta Vera Šolinc in Aljoša Černelč, ki sta tudi mentorja ansamblu. Repertoar sestavljajo z mislijo na ljudi, ki jih zabavajo. Tako narodno-zabavno kot zabavno glasbo igrajo v živo. Njihova največja uspešnica je skladba Princ na belem ročen uspeh potrebno veliko truda in časa. Ansambel Jug se letos ni udeležil nobenega festivala, po petih letih vsakoletnega nastopanja na najmanj enem festivalu so se odločili, da si vzamejo eno leto festivalske pavze. „Po mojem mnenju ansambli še potrebujejo festivale, tako tisti že uveljavljeni kot začetniki, da se prebijejo na sceno. Težava s kvinteti se pojavlja že kar nekaj let. V prvi vrsti je kvinte- tov v primerjavi s trio zasedbami zelo malo, če iščemo kvintete s pevko, pa še veliko manj. Težava je tudi v tem, da ti sam nastop na festivalu, razen predvajanja posnetka po televiziji, ne prinese veliko. Nastop ali zmaga na festivalu še zdaleč ni zagotovilo, da lahko nastopiš v najpopularnejših narodno-zabavnih oddajah, da bodo radijske postaje vrtele tvojo skladbo in boš zaradi medijske izpostavljenosti pridobil veliko nastopov. Morda bi morali organizatorji (nekateri so že začeli delati tako) razmisliti v smeri, da ansamblom skušajo zagotoviti dodatno medijsko pozornost," ugotavlja Miloš Jug. MG konju, z njo so leta 2015 zmagali na ptujskem festivalu. Izpostavljajo tudi skladbo Dober par, s katero so se udeležili Slovenske polke in valčka 2016. Decembra lani so izdali prvo CD-ploščo z naslovom Princ na belem konju. Ob izdaji CD-ja in 5-letnici delovanja ansambla so v Podčetrtku organizirali velik koncert z gosti. Narodno-zabavno glasbo igrajo v malo počasnejšem ritmu, po tem se njihova glasba tudi razlikuje od večine novejše narodno-zabavne glasbe. Kjer je dobra družba, tam je ansambel Jug, ki igra po celi Sloveniji, nastopili pa so tudi že v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Narodno--zabavna scena se je v zadnjih letih močno razvila in pridobila na priljubljenosti. Glasba se je modernizirala in približala mlajšim poslušalcem. Ansambli nastajajo zelo hitro, kar je po eni strani dobro, tako v glasbo prihaja veliko novih idej in ljudi, po drugi strani pa zaradi velikega števila ansamblov, ki želijo na hitro uspeti, pada kakovost glasbe. Vedno manj je tistih, ki se zavedajo, da je za dolgo- Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 2017 - drugi del Prvi del avto v ž "0< ^<1 Foto: Črtomir Goznik Začela se je dolgotrajna obnova starega mostu čez Dravo. (7/ Tretjega julija so stari most čez Dravo, ki so ga za promet odprli leta 1959, zaprli za ves promet. Obnova, ki bo stala dobra 4,5 milijona evrov, bo predvidoma zaključena do konca septembra 2018. Že kmalu pa so se pričeli protesti proti dolgotrajni obnovi, to je norčevanje iz ljudi, so prepričani Ptujčani in okoličani. V času zapore bo obvoz ta motorni promet urejen preko Puhovega mostu, za pešce, kolesarje, mestni promet in interventna vozila pa čez peš most. Promet bo speljan tudi po podravski avtocesti, kjer bo med izvozoma Hajdina in Draženci do konca del mogoče peljati brez vinjete, in po državnih cestah zunaj strnjenih naselij ter le delno po občinski Zagrebški cesti. Podjetje Pikapolonica je doniralo ptujski bolnišnici pižame za najmlajše bolnike, da med bivanjem v tej ptujski zdravstveni ustanovi ne bodo več nosili 20 let starih pižam. Pri nakupu novega bibliobusa se zapleta, edino dornavska občina ni za nakup. V občini Markovci bodo v okviru obeh sredinskih otokov krožišč na regionalni cesti v Markovcih predvidoma postavili koranta ter druge pustne like in kopjaša. Načrti ptujskega župana o ureditvi lokala ob Ptujskem jezeru so se časovno popolnoma sfižili. Na Panorami pa naj bi uredili razgledno ploščad in gostinski objekt. Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je že novembra lani vladi predlagal, da bi obrat avstrijsko-kanadskega giganta Magna Steyr lahko zgradili v občini Kidričevo. Še posebej je pomenljivo dejstvo, da je lastnica lokacije v Kidričevem država. Območje je nerodovitno, zato vzpostavitev industrijske cone ne bi pomenila degradacije najboljših kmetijskih zemljišč. Občani Podlehnika so vsakič znova presenečeni nad rešitvami, ki so si jih za bodoči avtocestni odsek med Draženci in mednarodnim mejnim prehodom Gru- škovje ter za vzporedno regionalno cesto zamislili projektanti. Tokrat buri duhove prometni otok. Na skupščini delničarjev Komunalnega podjetja Ptuj je vse teklo gladko, kljub drugačnim predhodnim napovedim. Delničarji so sprejeli vse predlagane sklepe, dividend ne bodo delili, dobiček bodo razporedili v rezerve in s tem kapitalsko okrepili podjetje. 15. festival sodobne umetnosti Art Stays je minil v znamenju umetniškega nagovora k spoštljivejšemu odnosu do narave. Po 15. gasilski olimpijadi v Beljaku Haj-došani ostajajo najboljši na svetu: novo olimpijsko zmago so dosegle članice B PGD Hajdoše, srebrno medaljo člani B PGD Hajdoše, članice A PGD Hajdoše pa 10. mesto. Računsko sodišče je pregledalo delo vladnega urada za Slovence po svetu in v zamejstvu, minister Gorazd Žmavc je državni denar delil kar po domače, za 72 odstotkov izplačil ni bilo dokazov o namenski porabi javnega denarja. Vladni urad je nepravilnosti popravil. Sečnja dreves na ptujskem grajskem hribu se nadaljuje. Trg v Grabah v Središču ob Dravi bo kmalu dobil novo podobo, zanjo bodo plačali 84.000 evrov. 25. julija so specialne enote na Vurberku pričele postopek uničenja 250 kg težke bombe. V centru Vitomarcev bodo v okviru poslovno-stanovanjskega centra zgradili trgovino in nove zdravstvene prostore. Obnova ptujske tržnice bo stala skoraj pet milijonov evrov, ne pa 2,5 milijona, kot se je prvotno predvidevalo. Za urejanje Rance bo MO Ptuj letos namenila kar 340.000 evrov. Ptujski gasilci kupujejo gasilsko avtomobilsko lestev Gorski bratje so pripravili slovesnost ob praznovanju 80. obletnice prihoda minoritov na Ptujsko Goro. Ob tej priložnosti so tudi predstavili knjigo Bratje minoriti 80 let na Ptujski Gori. Na 9. glasbenem festivalu Arsana so uživali nastopajoči in gledalci. Na Panorami bodo v prihodnje postavili tri odlitke - kopije: rimskega spomenika, votivnega reliefa in oltarja. Predsednik PGD Ptuj Teo Rajh in direktor podjetja WEBO Maribor Uroš Predikaka sta podpisala pogodbo o nakupu gasilske avtomobilske lestve. Ptujska Rancarija praznuje srebrni jubilej. Doslej je na njej tekmovalo že 600 ekip. V Narapljah naj bi v kratkem zgradili nov večnamenski objekt. Čepravje minilo že več kot desetletje od idejnega projekta za ekološko sanacijo nevarne šturmovske lagune, jasnega odgovora, kdo in kako bo izvedel njeno sanacijo, še vedno ni. Vsi vpleteni si podajajo odgovornost kot vroč kostanj, sporno pa je predvsem vprašanje financiranja. Kaj se skriva zapuščena laguna in kolikšna je količina nevarnih odpadkov se dandanes ne ve, saj meritev oz. nadzora ne izvaja nihče. Nadgradnja Cero Gajke je še v povojih, prva faza investicije bi stala pet milijonov evrov. MO Ptuj je ceno parcele ob Potrčevi cesti (območje nekdanjih vojaških skladišč) znižala za četrt milijona evrov, ponudili so ga dobrih 742.000 evrov, na dražbi ga je za nekaj več kot 830.000 evrov kupilo CP Ptuj. V ta znesek pa še niso všteti: 22-odstotni davek, stroški cenitve in notarja, kar bo preseglo milijon evrov. A zadeva bo dokončna šele po podpisu pogodbe. Ormož bo bogatejši za hostel in novo tržnico, za te namene bodo obnovili objekt stare komunale v centru mesta. Talum Kidričevo bo letos za naložbe namenil 25 milijonov evrov. Za prenovo dela ostrešja, poškodovanem po poletnem neurju, v PMPO potrebujejo 45.000 evrov. Obnovljeno cerkev sv. Lovrenca v Juršincih bodo predvidoma posvetili prihodnje leto. V občini Lenart bodo letos za investicije namenili tri milijone evrov. Na festivalu Dnevi poezije in vina so poudarili, da je Odprto pismo Evropi ključno za razumevanje današnjega časa. Ptuj ostaja evropska in svetovna prestolnica poezije. Ptujski župan in mestni svetniki obšli civilno iniciativo Ptujsko okrožno sodišče obravnava gospodarski spor med investicijsko družbo MM Kapa s sedežem v Ljubljani ter MO Ptuj. Podjetje od občine po sodni poti terja slabih 300.000 evrov zaradi domnevno neupravičeno pobrane dajatve komunalnega prispevka. Osnovna šola Olge Meglič je v novo šolsko leto vstopila z obnovljeno fasado. Ptujske pekarne in slaščičarne praznujejo 70 let. Na Ptuju v srednjih šolah nezasedenih več kot 200 vpisnih mest. Na 48. Festivalu narodno-zabavne glasbe Ptuj 2017 je Prleški kvintet ustvaril izjemno, čudovito festivalsko pravljico. Proglasili so jih za najboljši klasični kvintet, njihova pevka Zdenka Šafarič je prejela Korenovo plaketo za O v izstopajočo vokalno izvedbo, zapeli so tudi pesem Teče, teče čas avtorja Igorja Pirkoviča, ki je prejel nagrado za najboljšo besedilo letošnjega festivala. Mladi Pomurci so postali najboljši ansambel med drugimi zasedbami, pesem tretjega festivalskega desetletja je postala pesem Po haloških goricah Štajerskih baronov. Letovišče nekdanje občine Ptuj v Biogra-du na morju propada že 33 let. Zadnja počitniška kolonija v tem obmorskem letovišču je bila organizirana leta 1984. Iniciativa, ki se je na Ptuju oblikovala proti sečnji dreves, je v nekaj tednih zbrala 2600 podpisov, ki so jih predali ptujskemu županu Miranu Senčarju. Mestni svetniki so pobudo iniciative preslišali. Kot vse kaže, bo na tržnici padlo vseh sedem dreves. Javne službe Ptuj bodo gradnjo žarnega zidu na novem rogo-zniškem pokopališču pokrile z najemom kredita. Naložba bo stala blizu 400.000 evrov. Župan občine Markovci Milan Gabrovec od prvega oktobra župansko funkcijo opravlja kot poklicno. V Zavrhu obnavljajo Štupičevo vilo, v kateri bodo uredili muzejsko zbirkov v spomin generalu Maistru in njegovim prostovoljcem. Iz Štupičeve vile je general Maister občudoval lepote krajev med Dravo in Muro. Na Ptuju je že tretjič zapored potekal festival kave in kavarniške kulture Ptujske zgodbe o kavi. Tožbe in tožbeni zahtevki se v občini Destrnik kar vrstijo. Em-grad od občine zahteva 1,345 milijona evrov, kolikor naj bi znašala poslovna izguba, ker poslovne stavbe ni mogel dokončati oz. prodati pod določilih iz predpogodbe. Odškodnino za čas v višini 72.000 evrov, ko je bil direktor v podjetju Terme Gaja, pa zahteva Miran Čeh. Na Kukavi v občini Juršinci pa jim je prekipelo zaradi okvar vodovoda. Šolski prevoz v MO Ptuj uporablja okrog 800 osnovnošolcev. Za celovito prenovo strehe mestnega stolpa bi potrebovali 250.000 evrov. Pri sanaciji brežine pod Borlom pa se ponovno zapleta.. Kot kaže se bo po najbolj optimističnem scenariju pričela šele spomladi prihodnje leto. Kurentova maska odslej tudi v enem največjih antropoloških muzejev na svetu v Vancouvru, ki deluje pod vodstvom British Columbuia Universary. V Skorbi se je začela gradnja dveh globinskih vodnjakov globine 160 metrov. Iz novozgrajenih vodnjakov bodo vodo v omrežje distribuirali prihodnje leto. V letošnjem državnem tekmovanju Moja dežela - lepa in gostoljubna je Ptuj v kategoriji srednjih mest zasedel drugo mesto. Zbrali dobrih 631.000 evrov za urgentni center Uspešno je zaključena akcija zbiranja sredstev za gradnjo urgentnega centra, skupaj je bilo zbranih 631.518 tisoč evrov. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi se gradnja pričela v začetku leta 2018, da bi ga lahko odprli v začetku leta 2019. V okviru sodelovanja partnerskih mest so svetnika pobratenega in partnerskega mesta Burghausen Graharda Hubnerja Ptujčani proglasili za prvega imetnika naziva ambasador mesta Ptuja. Ptuj se je z Obhodi kurentov vpisal na reprezentativni Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Ptujčanka Emina Ekic je postala nova mis Universe Slovenije. V četrti sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so prvi na oder stopili učenci OŠ Videm. Začenja se gradnja mostu na jezu Markovci, ki bo stala 800.000 evrov. Nova ptujska vinska kraljica je postala Eva Gašper-šič. Na Brdu pri Kranju so se poklonili najstarejšemu obrtniku leta - Vladimir-ju Korošcu iz Zabovcev. Družina Korošec uspešno nadaljuje več kot 200-letno družinsko tradicijo mlinarstva. V novi podobi je zasijal center Juršincev. Gradnja prvega dela avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje je končana. Uporabniki avtoceste in predvsem prebivalci okoliških krajev so si po številnih težavah in nevšečnostih oddahnili. Še veliko lažje bodo zadihali prihodnjo jesen, ko se bo po novi avtocesti mogoče peljati vse do meje s Hrvaško. Slavnostni trak so 22. novembra prerezali minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, predsednik vlade Miro Cerar in predsednik uprave družbe DARS Tomaž Vidic. V pravljičnem decembru je letos Ptuj ostal brez drsališča. V Strnišču nasprotujejo gradnji poslovne cone, saj da posega v bivanjsko okolje. V Gorišnici so združili skoraj 70 let star zadružni dom ob glavni cesti Ptuj-Ormož, ki je dolga leta sameval in propadal. Na mestu porušenega doma naj bi Cestno podjetje Ptuj zgradilo nov poslovno-stanovanj-ski center. Mestni avtobus po novem vozi tudi do rogozniškega pokopališča. V Črnem lesu naj bi v letu 2018 začeli urejati enoto lenarškega doma starejših. V Ormožu še vedno iščejo direktorja Zavoda za turizem, kulturo in šport občine Ormož. V večnamenski dvorani v Mar-kovcih je potekala množična prednovo-letna medgeneracijska zabava Za male in velike, gostila pa je tudi 27. Orfejčk-ovo parado. Tretja praznična prireditev družbe Radio Tednik Ptuj, Z najmlajšimi v novo leto 2018, pa je potekala na mestni tržnici. Pripravila: MG Kurent v rokah poštnega nabiralnika MO Ptuj je največji ptujski mladinski hotel Kurent, 1.000 m2 veliko nepremičnino oddala podjetju brez prihodkov. Gre za podjetje Orlicom, storitve in turizem, ki bo skladno z najemno pogodbo plačeval 2100 evrov mesečne najemnine. Mladinski hotel Kurent je dobro desetletje pred tem v poslovnem centru Drava na Osojni-kovi cesti 9 deloval kot center šolskih in obšolskih dejavnosti za šolajočo se mladino, pretežno za otroke osnovnošolskega izobra-—i ževanja, za t. i. šole v naravi. ^ -fl torek • 9. oktobra 2018 Na sceni Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^¿nJ NEDELJA PONEDELJEK stročji fižol v omaki, pasulj, lepinja, bučkina kremna juha prežganka, ocvrte goveji golaž, goveja juha, kuhana govedina kuhana prekajena polnjena pečena z ajdovo kašo, bučkin ribje palčke, zapečena polenta, piščančki ražnjiči, (iz nedeljske juhe), rebra, grozdni zavitek jabolka narastek s sirenjem, krompirjeva solata, solata, jabolčne kumarična solata s dušeno sladko zelje, s skuto zelena solata, sadje panakota kocke s skuto smetano, krompir na krompir v kosih, žaru, rulada s sadjem sadje Bučkin narastek z makedonskim sirom (sirenjem) Sestavine (za pekač 20 x 30 cm): 300 g moke, 4 jajca, 1/2 kavne skodelice rjavega sladkorja, 1 pecilni prašek, lupinica 1/2 limone, 100 g staljenega masla, 1 dl mleka; nadev: 2-3 jabolka, 250 g skute, 2 dl sladke smetane, 1 jajce, vanilijin sladkor, 1/2 žličke cimeta, lupinica 1/2 limone. Jajca in sladkor mešamo 5 minut. Dodamo vse preostale sestavine za biskvit. Maso vlijemo v pekač, obložen s papirjem za peko. Za nadev premešamo vse sestavine razen jabolk. Ne mešamo preveč, ker bo postalo preveč tekoče. Nadev v kupčkih nanesemo na maso za biskvit v pekaču. Jabolka grobo naribamo in jih razporedimo po masi. Vzamemo žlico in vse skupaj v pekaču grobo premešamo. Mešamo od spodaj navzgor, da dvignemo maso za biskvit na jabolka, jabolka in skuto pa poti snemo nižje dol. Pečemo približno 35 minut pri 180 stopinjah Celzija. Pecivo po želji potresemo s sladkorjem v prahu. Sestavine (za 4 osebe): 4 srednje velike bučke, 2 žlici olivnega olja, 2 stroka česna, 4 vejice svežega timijana, 2 veliki jajci, 100 ml kisle smetane, 2 žlici naribanega parmezana, 1 žlica limoninega soka, 120 g nadrobljene makedonske skute (»sirenje«) ali sira feta, 2 ščepca mletega popra, 1 ščepec soli. Polovico ene bučke narežemo na tanke rezine, jih začinimo s ščepcem soli in prelijemo z malo olivnega olja. Dobro premešamo in damo počivat. Preostale bučke po dolžini razpolovimo in narežemo na približno 6 mm debele polmesece. V večjo ponev vlijemo olivno olje, nanj stresemo bučkine polmesece in na zmernem ognju počasi pražimo 4 minute. Dodamo sesekljan česen in timijan, dobro premešamo, počakamo, da česen zadiši, nato pa ponev odstavimo. V skledi razžvrkljamo jajca, dodamo kislo smetano, nadrobljeno sirenje, parmezan, limonin sok in poper ter dobro premešamo. Manjši pekač namastimo z olivnim oljem, nato pa vanj stresemo polovico popraženih bučk. Prelijemo jih s polovico mešanice jajc in sira. Postopek ponovimo z drugo polovico popraženih bučk in zmesi, po vrhu pa podevamo plast na kolobarje narezanih mariniranih bučk. Pečemo pri 190 stopinjah Celzija 40 do 45 minut, da se narastek po vrhu zlato rjavo zapeče. Zeleni nasveti Jeseni je na vrtu zelo pestro Končno je tudi vreme pokazalo, da prihaja k nam jesen. A jeseni se delo na vrtu še daleč ne konča. Radiči v jeseni Še vedno mnogo vrtičkarjev ne ve, da imamo prezimne in letne sorte radičev. Prezimne sorte seveda celo poletje delajo veliko listne mase. To listje lahko celo režemo in pojemo, če si poleti za-želimo nekaj svežega v skledah. Listja letnih, glavnatih radičev pa ne režemo, če želimo glave v jeseni. Rezanje lahko pospeši tudi uhajanje v cvet, vsekakor pa zmanjša velikost glav. Radiči morajo imeti celo rastno dobo rahlo zemljo. Da preprečimo grenkost, ki mnoge »bode«, jih je treba redno zalivati. Tudi ta jesen ni izjema. V letošnjem letu obstaja velika nevarnost napada pepelastih plesni, na katero so najbolj občutljivi »štrucarji«, pa tudi drugi radiči niso izjema. Zato do nastopa zime redno preverjajte stanje na gredici. Sama celo svetujem kar preventivno škropljenje s katerim izmed ekoloških pripravkov. Izmed domačih pripravkov delujejo na pepelaste plesni pripravki iz njivske preslice, pa tudi pripravki iz kopriv, žajblja, kamilice in sode bikarbone. Če je kdo prihranil liste in obolele stroke česna ali čebule, tudi iz njih se da narediti pripravek proti pepelastim plesnim. Predvsem koprive in kamilice delujejo res samo na liste, ki postanejo čvrstejši in se na njih glivica ne more razmnoževati. V trgovinah pa lahko kupite žveplena listna gnojila. Prav tako lahko pripravke iz preslice dobite tudi v trgovinah in so primernejši za splošno uporabo. Še dva naravna pripravka, ki nimata negativnega vpliva na nas, živali in koristne organizme, preprečujeta pa razvoj pepelaste plesni, imamo. Prav tako sta oba popolnoma preventivna, delujeta samo, preden rastlino napade bolezen ali pa v začetku napada. Eden izmed njiju je glivica Ampelomyces quisqualis (AQ-10) ki prekrije list in ne dovoljuje pepelasti plesni razvoja. Uporabimo jo z veliko količino vode in vedno pozno zvečer, ko sonca ni več in je na listih že nekaj vlage. Drugi pa je pripravek na osnovi kalijevega hidrogen karbonata, posebne kamnine. Za sabo sicer pušča bele madeže, ki pa jih voda odstrani. Še nekaj je v jeseni pomembno. Nikar ne spravljate radiča prehitro. Tudi letne sorte prenesejo stopinjo ali dve pod ničlo. Zagotovo bodo zdržale do novega leta na vrtu. Pogosto pa še dalj. Foto: Miša Pušenjak Glavnati rdečelistni radiči prenesejo veliko več, če le imajo dovolj zraka, okopano, rahlo zemljo in niso pregnojeni. Največ zdrži sorta castel franco. Prezimne radiče pred zimo očistimo vseh poškodovanih, pa tudi večjih listov. Jesensko gnojenje Mnogi menijo, da je jeseni nujno gnojiti. Ja, res je, z gnojem, pa naj bo hlevski, konjski, svinjski ali kateri drugi, je nujno gnojiti v jeseni. Spomladansko gnojenje lahko pomeni, da bodo vrtnine dobile hranila iz gnoja prepozno. Z vsemi preostalimi gnojili lahko gnojite spomladi. Še dve pravili gnojenja z gnojem smo v zadnjih dveh desetletjih pozabili. Če želimo, da bo gnojenje res uspešno, potem je dobro gnojiti še pred pričetkom mrzlega vremena, toplo zemljo. Prav tako velja, da gnoja ne smemo zakopavati globoko, nad njim naj bo le 10 cm zemlje. Vse vrtnine ne marajo gnojenja z gnojem, med njimi so predvsem čebulnice in stročnice, pa tudi korenovke in gomoljni-ce. Ker je dokazano, da se iz gnoja sproščajo hranila za vrtnine vsaj tri leta, pognojimo vsako leto samo tretjino vrta. Tja potem sadimo predvsem kapusnice in plodovke, pa tudi blitvo, sladko koruzo in, če nimamo gredic že pretirano založenih s hranili, tudi krompir. Posebno vprašanje "Kf pa je vprašanje apnenja Še vedno med nekaterimi velja mišljenje, da je apnenje na vrtu nujno. A je apnenje na vrtu smiselno samo, kadar analiza tal pokaže, da je pH prenizek. V težkih tleh je to, ko je pH nekje pod 6, v lahkih, peščenih tleh pa pod 5,5. Ker apnenje uničuje mikroorganizme, saj veste, da apnenje pomeni tudi razkuževanje, je vedno treba dobro razmisliti, ali je ta ukrep nujen ali ne. Za rahljanje tal ali dodajanje kalcija je bolje uporabiti nevtralna gnojila, kot so zeoliti, kremenčevi peski in podobno. Med apnenimi gnojili pa ima zagotovo največjo prednost mleti apnenec, ki je najmanj agresiven za mikroorganizme. Torej, apniti samo, če vam nizek pH pokaže analiza tal. Sami si lahko naredite domač test pH tal, a ta je samo orientacijski. Vzamete 1 volumen (kozarec) zemlje in 2,5 volumna destilirane vode. Dobro premešajte tako, da se vsa zemlja v vodi raztopi. Nato pustite, da se ponovno sesede v kozarcu in potem pH izmerite s posebnimi lističi, ki jih lahko nabavite v posebnih trgovinah s kemičnim materialom. Lestvica meritev pH mora biti med 4 in 8. Če apnimo, pH pa je že visok, rastline ponovno ne morejo do nekaterih hranil. Visok pH je pogosto še bolj škodljiv na vrtu kakor nizek. Zato kar tako, na pamet, ker nam je to nekdo rekel, nikoli ne apnimo. Miša Pušenjak 20 Štajerski Križemkražem torek • 2. oktobra 2018 Dani Zorko • Zgodbe iz Afrike - 6. del Končno prava divjina • -JB^v:- .'" .-v:-:-"' . ■■ .. ' - V- .■■■■■■ ' • ■ ■< • ■ ......... Krdelo slonov na osvežitvi Še v rani rosi pa sva naenkrat v daljavi zagledala tri avtomobile, ki so bili parkirani ob cesti in takoj sva vedela, da tam mora nekaj biti. Tudi midva se ustaviva, v daljavi pa sva zagledala dve levinji, kako udobno počivata v senci. Kaj si nor, kakšna mačka ... Bili smo v divjini in že na začetku ti povedo, da nimaš kaj hoditi iz avta. Tudi mi smo lep čas staro zdravilno mazilo iz maščobe gada postrv sarenka pristas garibaldi- jevega gibanja za združitev italije avtor: janez presečhik naklonjenost star izraz za okrožje nasad okrog HlSE puača iz sladu šolali ester 0cetne kisline japonske potap-ljačice televizuka sircaros družina cvetnic stotina hektara pevka milčinski nagib, razlog veletok v vzhodni sibiriji rajko lotrič vas nad dolžanovo sotesko slabovidnost reka v slavoniji OZNACE-VAHJE TRASE slovenski pevec (anžej) pripadnik stranke kositrni list železo pri uzdi ameriška košarkarska liga pevec plestehjak britanska pevka (rita) rimska SESTICA prebivalec trga nas nekdanji judoist, nato trener impola (franc) ŠKODLJIVCI NA LANU germanski Škrat, elf ZELO IZOBRAŽEN tLOVEK nochi lokal pisčančje perje PLAZILEC BREZ NOG PALAČA TURŠKEGA VELIKASA svojina, imetje igralka (brooke) rumeno-rjava barva zbirka listin kraj na dravskem pouu naslov mongolskih vladarjev irana uradni spis, listina rjava krava z belimi lisami koboabe PISATELJ FLEMING OPORNA ŽELEZNA PREČNICA Škotski otok družina kač velikank it. inženir, nobel0vec leta 1909 (guguelmo) RADIJKA BAS pesnik in novinar mermolja KOŠARKAR (BENO) bat, tolkač vprežni drog voza adriana uma dopisnik rtv slo (boštjan) madžarska mera za zemljo pamet, razum zvezna država zda stranski del medenice športni rekvizit "naših orlov" prebivalka sedme največje države nasvetu pokojni japonski politik (kakuei) usoda, ki jo človeku podeli alah juhak hugojevih NESREČNIKOV (jean) ILKAN - vladarski naslov mongolske dinastije v Iranu (1258-1335), IONA - škotski otoček v Notranjih Hebridih, središče prvih keltskih kristjanov, TRIPSI - škodljivci, ki povzročajo rumenenje lana, JELENDOL - vas nad Dolžanovo sotesko Tudi naslednji dan sva vstala zelo zgodaj, da vizualno ujameva kakšno trofejo. Bil je najin drugi dan v naravnem rezervatu Kruger in na voljo sva imela čisto ves dan za raziskovanje. Zjutraj sva si natanko ogledala tablo z oznakami, kje so se prejšnji dan gibale živali, ter se podala na lov, če lahko temu tako rečemo. Že pred peto zjutraj sva na najinem gorilniku pripravila zajtrk in liter kave za ves dan. Afričani so glede kave zelo ubogi, zato sva imela dobra dva kilograma kave kar zraven od doma. Ob pol šestih smo lahko zapustili kamp, midva pa sva se namenila najti leva, če bi imela srečo. V teh parkih je veliko odvisno tudi od sreče, saj nekateri preživijo v parku kar ves teden, pa ne vidijo nobene . Zjutraj sva kmalu naletela na krdelo zeber, ki so se ob sončnem vzhodu pasle čisto v bližini ceste. Nekateri obiskovalci so bili dobro opremljeni z daljnogledi, eno družino pa sva videla celo s teleskopom. Ker midva razen fotoaparata, s katerim sva si nekatere stvari lahko približala, nisva imela drugih pripomočkov, sva se malo zanašala tudi na druge. Nemalokrat sva med vožnjo ustavila brez veze, ker se nama je zdelo, da v travi leži nekaj, na koncu pa je bil kamen ali mravljišče. Od tega oprezanja okoli se ti začne že malce blesti . ? • K^f&mm Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko opazovali obe živalci, ki pa sta nato izginili v grmovju. Super, dan se je začel krasno. V parku je tudi nekaj oaz z vodo, ki so bolj nekakšne kotanje oz. mlake. Tako izgleda, ko se žirafa skrije. Te mlake živali kar dobro poznajo in se hodijo tja osveževat. Nekatere se vmes tudi posušijo in čakajo na vnovične padavine, po nekaj neuspelih poskusih pa sva končno našla eno polno in takoj imela srečo. Komaj sva se parkirala, že je iz grmovja prikorakalo gotovo čez 50 slonov, ki so se lepo šli malce stuširat v lužo, nato pa naprej. Nič jih ni zmotilo, še najmanj pa midva. To je trajalo gotovo dobre pol ure, nato pa je bila spet tišina. Ja, za takšne prizore moraš včasih čakati več ur, midva pa sva prišla kot naročena. Človek zelo težko ves čas sedi v avtu, zato sva iskala primeren prostor, da bi malo pretegnila noge. Našla sva ga ob reki, kjer bi si človek zlahka naredil prostor za piknik, in Kampi v parku urejeni kot oskrbovalni centri, s trgovino, bencinsko črpalko in drugimi osnovnimi zadevami, kijih človek potrebuje sredi divjine. Okrog celotnega kampa so imeli visoko ograjo, nadgrajeno z električno bodečo žico. V nobenem kampu nisva zaznala večernega popivanja ali veseljačenja, saj so bili ljudje tu osredotočeni na to, da čim več vidijo in doživijo. No, tudi sama sva si stežka priznala, da taborjenje sredi Afrike ne sovpada prav z dopustom na hrvaški obali... prvič tisti dan sva zapustila vozilo. Treba je bilo zaliti drevo, Jernej je pokadil cigareto, hotela sva pojesti sendvič in pač take zadeve, za katere ni fajn, da jih počneš v avtu. Nisem še dobro prišel okoli grma, že se je pred mano narisal ogromen slon. Pa pojdi se solit, prav tukaj sva morala naleteti nanj ... Vrata na avtu sva imela ves čas odprta in čakala sva, kaj bo. Ko si je Jernej hotel prižgati še drugo cigareto in je kresnil vžigalnik, pa se je slon nenadoma obrnil in jo s pospešenim korakom ucvrl proti nama. V sekundi so vrata spokala, z avtom pa sva bila že na cesti. Samo to bi še manjkalo, da nama slon potrka po avtu ... Po tej prigodi sva sklenila, da se bova ustavljala samo tam, kjer je čistina in kjer imava pregled daleč v stepo. Med vožnjo sva se tu in tam tudi pogovarjala z drugimi obiskovalci in z oskrbniki parka, s katerimi smo se naključno srečevali. Izvedela sva veliko zanimivosti glede navad teh živali, kot na primer, da se najraje družita slon in žirafa, da pa nikoli ne najdeš skupaj slona in leva, ker se pač ne marata. Oči so naju od nenehnega napenjanja že počasi pekle, ko sem čisto slučajno zagledal drevo, ki se mi je zdelo malce nenavadno. Mimo njega sva se morala peljati vsaj trikrat, da sva ugotovila, da poleg tega drevesa stoji žirafa, ki ima glavo v krošnji. Lepa reč, končno sem izvedel, kako izgleda, ko se žirafa skrije. Foto: Dani Zorko Vsakodnevni ritual v kampu KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat, Mojca Vtič Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 2. oktobra 2018 Za kratek čas Štajerski 21 Vidi se... ... daso tovrstne fotografije za letos žal le še spomin. Nekaj zaporednih ledenih juter nas je na to že opomnilo... Govori se... ... da smo bili vajeni, da so se z denarjem ukvarjali ekonomisti, sedaj pa vidimo na primeru ljubljanske filozofske fakultete, da tudi f ilozof i več ne filozofirajo, ampak, se ukvarjajo z denarjem. S tistim, ki bo prišel v njihove žepe na ne povsem pošten način, seveda. ...da se za ptujsko-ormoško hitro cesto, ki se kljub besedi »hitra« v svojem imenu nikamor ne premakne že 15 let, začenja nov krog študij variant z novimi študijami vplivov na okolje. Kaj moremo - menjali so se ljudje na oblasti, in ker imajo tudi ti prijatelje, ki se ukvarjajo s študijami, je lepo in prav, da jim zrihtajo kakšen biznis na državne stroške. ... da eden od ptujskih županskih kandidatov volivcem obljublja vinsko fontano. Da ljudje ne bi bili žejni. Predla- Prireditvenik gamo lokacijo blizu šolskega centra, da se mladina ne bo predaleč matrala. Za tiste, ki so bolj lačni kot žejni, pa še kaka sendvič-fontana ... ... da nedavni čistilci okolja trdijo, da je njihova akcija uspela, saj so zbrali več kot 70 ton odpadkov. V resnici je bila akcija neuspešna. Ljudje smo namreč toliko svinjarije uspeli najprej odvreči v naravo. Uspešno bo to čiščenje, ko bomo na sprehodu okrogptu-jskega jezera našli eno samo pločevinko - ali pa niti te ne. ... da bodo ptujske Perutni-nine kure poslej ukrajinskega državljanstva. In prav zanimivo bo poslušati kuharske mojstre, ki se bodo hvalili: »Danes pa si bomo privoščili eno ukrajinko!« ... da pravzaprav ni slabo, da bo lastnik Perutnine tuji milijarder. Mogoče pa se bo vsako leto za kak mesec odločil, da si ogleda svojo ptujsko lastnino. In kak delček svojih milijard zapravi pri nas. ... da so v Ptuju zaprli edino javno stranišče, ki so ga lahko uporabili gostje ob obisku najstarejšega slovenskega mesta. Še prej so posekali drevje in grmovje na poti na grad, da se ne bi ob njem ustavil kak turist in pustil v mestu tekoč spominek... Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 8 3 5 2 4 1 7 4 6 9 8 7 3 4 7 3 6 1 2 4 3 2 7 6 8 2 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ © €€€ QQQ Bik ¥¥¥ ©© € QQQ Dvojcka ¥ ©©© €€ QQ Rak ¥¥¥ © €€ Q Lev ¥ ©© €€€ QQ Devica ¥¥ ©©© € QQQ Tehtnica ¥ ©© €€€ Q Škorpijon ¥¥¥ ©©© €€ Q Strelec ¥ ©© €€ QQ Kozorog ¥¥¥ © €€ QQQ Vodnar ¥¥ ©©© €€ Q Ribi ¥¥¥ © €€ QQQ Torek, 2. oktober 08:00 Bolnišnica Ptuj, dan odprtih vrat laboratorija Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, brezplačna testiranja glukoze, holesterola in urina, pridite tešči 17:00 Muretinci, Dom upokojencev, prireditve ob mednarodnem dnevu starejših, glasbeno popoldne s Tadejem Vesenjakom, športne igre stanovalcev in glasbeno popoldne s prleškim kantavtorjem Tadejem Vesenja-kom Sreda, 3. oktober 18:00 Ptuj, Gimnazija, predavanje Petre Majdič Moja pot v organizaciji Manager kluba Ptuj Četrtek, 4. oktober 10:00 Ptuj, Dom upokojencev, prireditve ob mednarodnem dnevu starejših, Argentinski tango, predstavitev argentinskega tanga 13:00 Ptuj, golf igrišče, občinsko prvenstvo v golfu občine Hajdina 16:00 Ptuj, Mestni kino, predavanje Osebnostne motnje med nami, ob prvi obletnici prejetja naziva Ptuj - otrokom prijazno mesto 18:00 Slovenska Bistrica, grad, Spominska slovesnost ob 100. obletnici rojstva dr. Zore Janžekovič 18:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave, odprtje regijske likovne razstave Kjer preteklost sreča prihodnost 19:00 Majšperk, Breg, galerija AP, odprtje slikarske razstave Bernarde Kos in Franca Simoniča Petek, 5. oktober 09:00 Ptuj, grad, simpozij o goslarstvu na Slovenskem, ob 110. obletnici rojstva Maksimiljana Skalarja 10:00 Slovenska Bistrica, grad, odprtje Bistriške poti 16:00 Ptuj, Dom upokojencev, plesno popoldne s Folklorno skupino iz Podgorcev Mestni kino Ptuj Velja za teden od 2. do 8 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog oktobra 2018 - dobro, 3 znaki - odlično Sreda, 3. oktober: 20:00 Rodin. Četrtek, 4. oktober: 16:00 predavanje dr. Leonide Zalokar: Osebnostne motnje med nami; 20:00 Zvezda je rojena. Petek, 5. oktober: 17:00 Pikica, Koko in divji nosorog; 19:00 Morilska mularija; 21:00 Zvezda je rojena. t GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo ^ dO med 20. in 21). uro " ............ na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? i. m m Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 8. oktobra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Matija Kovačec, Gorišnica. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! H i Foto: ČG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 2. oktobra 2018 Naročite z izbranimi TV sporedi \z kažipot NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski o Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta... - poštna dostava na dom. Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Silfo*» IZ VSEBINE XnHunídMvilxtnflS) RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj PFtO BRIGADIRSKO POtffJt V 08CHB PTUJ Za zdravo pitno JU, vodo v Halozah SJfctfUfflKrÉMMKSPm! sistema! Milan Knaiavič kandidat SSsi™ za sekretarja medohčjnskaga sveta ZKS Maribor Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj Izkoristite ugodnosti pri 50 ponudnik najrazličnejših storitev in izdelkov ter prihranite vse do 50 %! Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si kartica zvestobe Radio-Tednik Ptuj ,Vto;mfaTEDNIK j I * OOOOOl Janez Novak * Radio-Tednik praznuje z bralci in poslušalci slavnostna akademija ob 70-letnici Štajerskega tednika in 55-letnici Radia Ptuj brezplačna gledališka predstava I v Njofra za najzvestejše naročnike Štajerskega tednika velika zabava z glasbenimi zvezdami večnamenska dvorana v Gorisnici (ena vstopnica veja za 2 osebi) 3838898114427 petek • 5. oktobra 2018 Oglasi in objave Štajerski , 23 08:00 70 lit knjižnice Ptuj 09:00 Gostilna pr' Francet' 10:00 Odilaja i/ preteklosti 12:00 Vidco strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Kronika iz občine Majšpcrk 20:00 Trgatev na Destrniku 21:30 Srečanje PZ v Majšperku 23:00 Vidco strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si Mali oglasi 08:00 1 lajdina - Spravilo koruze 10:00 Blagoslov kri/a v Zlatoličju 11:30 Gostilna pr' Francet' 12:30 Vidco strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Tamburaški konccn v Staršah 20:00 Kronika iz občine Hajdina 22:00 Sreda v sredo 23:00 Vidco strani I 0H:00 Oddaja IZ obiine Domava 09:00 Ljudski pcvci sc predstavijo 11:00 Utrip iz Ormoža 12:20 GolAvt - oddaja o nogometu 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Oddaja iz občine Dornava 21:00 Mi in zdravje - v živo 22:00 Utrip iz Onrioia I 23:00 Video strani Uredništvo: Dornava 1 led, 2252 DORNAVA: info@5iplv.5i kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.: 02 749 34 27: 031 627 340 program v živo tudi preko spSeta: www.siptv.si •■v w (© PISANA - ZABAVNA • AKTUALNA TOREK 2. oktober 7:30 Glasbena osmica (slo.}, pon. 8:00 Guliverjevo potovanie, pon. 9:20 Utrip Ormoža. 10:40 Pomurski tednik 11:05 Pogled nazaj, pon. 11:25 Kuniniica, pon. 11:50 Kdo?, pon 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Sekvenca, pon. 12:40 Sportfno): Franc Simonic, pon. 13:10 PNK: Rudi Ringbauer, pon. 13:45 Glasba za vse, pon. 14:15 Cista umetnost-september, pon. 14:40 Videostrani 17:35 Kubinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:00 Cista umetnost-september, pon. 19:25 Pogled nazaj, pon. 19:40 Risanka pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Obzornik TV Dravoqrad 21:20 PNK: Rudi Ringbauer, pon. 22:00 Ptujska kronika,pon. 22:30 Minuta za MS MOR pon. 23:20 Skozi trpljenje v svobodo, pon. 00:05 Vi deostrani ČETRTEK 4. oktober 7:30 Glasbena osmica (slo,), pon. 8:00 Boksarski magazin, pon. SREDA 3. oktober 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Obzornik TV Dravograc i, pon. 8:50 Utrip Ormoža, pon. 10:10 Pomurski tednik, pon. 10:35 Kubinjica, pon. 11:00 Šport(no): Franc Simonic, pon. 11:30 Cista umetnost - september, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 PNK: Rudi Ringbauer, pon. 13:05 Glasba za vse, pon. 13:35 Gostilna »Pr Francet«, pon. 14:30 Videostrani 17:10 Kubinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Šport(no): Aljaž Venko 18:50 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:20 PNK: Rudi Ringbauer, pon. 20:00 Ptujska kronika, jpon. 20:25 Charlie Chaplin festival, pon, 21:45 Potovanje na luno, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Boksarski magazin, pon. 0:20 Videostrani ______________________Jngbauer, 10:20 Glasba za vse, pon. 10:50 Cista umetnost-september, pon. 11:15 Poaled nazaj, pon. 11:30 Sekvenca, pon. 11:40 Film Campus, pon. 12:00 Ptujska kronika,pon. 12:25 Minuta za MS MOR pon. 13:15 Okus Posavja, pon. 14:25 Videostrani 17:35 Kuhinjrca 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Portal 18:40 Sporttno): Aljaž Venko, pon. 19:05 Cista umetnost-september, pon. 19:30 Film Campus, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Glasbena osmica (tuja) 20:55 Rokcajt 2017 pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 20. obletnica skupine Popperkeq, 00:10 Videostrani_ pon. pon. STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na vaju ostaja in živi. SPOMIN 22. 10. 2018 bo minilo 15 let, odkar nas je zapustil naš dragi oče in dedek Franc Tušek in danes, 2. 10. 2018, mineva eno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama in babica Marija Tušek S POBREŽJA 26A Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu in prižgete svečko. Žalujoča: hčerka Kristina in vnuk Dennis s Patricijo KMETIJSTVO PRODAM jabolka, stare sorte. Vitomarci 70. Tel. 041 870 263. NEPREMIČNINE KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM prašiče od 25 do 100 kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766. PRODAM 140 kg svinjo domače reje. Tel. 041 868 182. PRODAM enoosno kiper prikolico, 4,5 tone, s poviški, in trosilnik za umetno gnojilo, 300 kg, s kardanom, ter železni koruznik 3 m x 2 m, x 0,60 m. Tel. 041 836 262. PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE mojda.segulo@radiiHednik.si, tel. 02 749 3416 ali marjana.pihler@radi »«o *(?» : P °a*G>* Q D 4 Rojstva: Anemari r„v fS ^ Kampl, Popovci 28a, Videm pri Ptuju - deček Tim; Nina Ivančič, Grabe 18, Središče ob Dravi - deček Lovro; Maja Bromše, Gorišnica 68, Gorišnica - deček Metod; Urša Krajnc, Ciglence 6, Spodnji Duplek - deček Oskar; Tamara Fideršek, Majšperk 35, Majšperk - deklica Mia; Iris Golob, Dornava 48a, Dornava - deklica Evelin; Doroteja Mauko, Mala ulica 1, Gornja Radgona -deček Aleksei. ^ Poroka - Ormož: Leon Mar, Formin 23, ^V-rf/^' Gorišnica, in Jožica Mesarec, Vičanci ^ if' 44b, Velika Nedelja. ^ „ [J) LW o ^ o ** ji ■o O .v* * ,0'V c, <0 Če vinotoka mraz in burja brije, prosinca in svečana sonce '' Danes zjutraj bo dež ponehal. Na Primorskem se bo razjasnilo, pihala bo zmerna burja. Drugod bo sprva še oblačno, popoldne se bo delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, na Primorskem do 13, najvišje dnevne od 10 do 14, na Primorskem do 18 °C. V sredo in četrtek bo suho vreme, zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla. 4-dnevna napoved za Podravje Torek r ' Sreda Četrtek Petek 0310.2018 04.10.2018 05.10.2018 * * 8 2 6 4 Dopoldan Dopoldan □opoldan Dopoldan 13 19 16 17 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan A V Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 in/s Hitrost vetra 3 m/s Foto: CG Vir: ARSO