Kdo onemogočuje delo v parlamentu? Kriza beogradske vlade traja že nekako 14 dni. Državljani z nevoljo povprašujejo: »Kdaj bo tega konec? Kdaj dobimo novo vlado?« Da je tako nezadovoljstvo upravičeno, o tem se ne more dvomiti. Našo državo čakajo še velike naloge, ki jih more rešili dobra vlada v sporazumu in v zvezi z narodno skupščino. Ako pa vlade ni, ni delovanja narodne skupščine. Naš parlament že 14 dni nima več nobene seje. Pred njim stojijo velevažne naloge: državni proračun, inozemsko posojilo, zaposlenje ljudi, ki so brez dela in zaslužka ter po nekaterih pokrajinah trpijo glad, pri gradbenih podjcfjih države. Mesto da bi se narodna skupščina energično lotila rešitve teh važnih vprašamj, pa praznuje ter počiva. Svetozar Pribičevič je kriv. Glavno krivdo na tem ima Svetozar Pribičevič, vrhovni poglavar samostalne demokratske slranke. On je na stališču: Ako jaz nisem v vladi, tudi vlade ne sme biti. Če pri tem država škodo trpi, kaj to nam mar, pravijo samostalni demokrati, saj država smo mi. Pod tem vidikom se je politika samostalne demokralske stran ke razvijala že od njenega početka. Dokler je Pribičevič bil na vladi s Pašičem, je pobijal avtonomne in samoupravne težnje Hrvatov in Slovencev ter ni miroval, dokler ni bil zadnji ostanek političnega samoudejstvovanja iz hrvatskih in slovenskih krajev prenešen v Beograd. Dokler je on bil na vladi, kajpada ni bilo beogradske hegemonije (nadvlade) nad prečanskimi kraji. To je bilo v dobi, ko oblastnih samouprav še ni bilo, marveč so one bile samo na papirju, ker Pribičevič kot rainister ni imel ne smisla in ne volje in menda tudi ne moči, da bi oblastne samouprave spravil v življenje. Ko pa so oblastne samouprave po največji zaslugi SLS začele živeti, delovati ter se razvijati, s čimer je prečanskim krajem dana možnost lastnega gospodarskega in političnega udejstvovanja, se opozicionalec Pribičevič na vsa usta toži o beogradski nadvladi, kateri je on kot vladinovec z vidovdansko ustavo položil podlago. Kriv je tudi Stjepan Radič. Radičeva politika je ponesrečena od prvega početka naše države. Ko je šlo za to, da se z ustavo določi razdelilev in ureditev državne vlasli ter se položijo temelji nolranjemu državnemu urejenju, je RadiS osts! v Zngrebu. kjer je popeval sla- vospeve kmetski republiki in samostojni Hrvatski. Mesto da bi šel v Beograd, da bi se boril za pravično uredilev države in za pravice prečanskih krajev, je potoval na Dunaj, v Pariz, v London in celo v Moskvo. Ko se je v zagrebškem zaporu naposled odločil, da gre v Beograd, je na slovesen način priznal ustavo ter se je v celoti odpovedal svojemu dotakratnemu programu, če so se smele njegove deklamacije smatrati kot program. Pri vstopu v Pašičevo vlado leta 1925 je postavil kot glavni pogoj, da Pribičevič ne.sme v vlado, kakor je to želel Pašič. Ko se mu je v resnici posrečilo Pribičeviča vreči iz vlade ter ga zadržati izven vlade. je Radič izjavil, da je že samo to dejstvo takšen uspeh, ki je bil vreden Radičevega sporazuma z radikali in njegovega vstopa v vlado. Dve leti kasneje pa je Radič s Pribičevičem napravil takšno tesno zvezo, da brez njega noče v vlado ter sploh hoče preprečiti vsako drugo vlado. Tej zvezi je Radič, da bi hrvatskemu kmetu nasul peska v oči, dal vabljivo ime kmetske demokracije. Radič in Pribičevič zapletla Davidoviča. Voditel ja kmetske demokracije sta nastavila Davidoviču, predsedniku demokratske stranke, mrežo, da bi ga vlovila za svoje politične namene. To se jima je izpočetka posrečilo. Odtod izvira klic po koncentraciji vseh demokratskih strank v narodni skupščini. Kot žrtev tega klica je padla prejšnja vlada, čeprav je državi storila to uslugo, ki je ni mogla storiti nobena druga vlada, da je prinesla zakon o zenačenju davkov v celi državi. Vsi poskusi koncentracije. ki so ostavki vlade od 8. februarja sledili do danes, so se razbili na pretiranih zahtevah zastopnikov takozvane kmetske koalicije. Koje uvidel Davidovič, da trdovratno počenjanje Radiča in Pribičeviča vodi do novih volitev, kojih pa ljudstvo noče v nobenih pokrajinah, je Vukičeviču podal roko v sestavo koalicijske vlade, v koji bi poleg radikalov in demokratov bili zastopniki SLS in muslimanov. Tudi zastopnikom kmetske koalicije je v tej vladi mesto ponujeno. Odgovornost pred Ijudstvom. Potek vladine krize dokazuje lažnjivost trditve kmetske koalicije, da so Hrvati od vlade izključeni. Take izključitve ni. Ako so radičevski poslanci v opozici ji, je razlog v tem, ker je Radič svojo ugodo in usodo hrvatskega naroda navezal na usodo Svetozarja Pribičeviča, ki je doživel popoln polom svoje politike. Hrvatski narod je doslej moral drago plačati razbrzdanost Radičeve politike. Hrvatsko ljudstvo bo tudi moralo plačati stroške za zavetišče, ki ga sedaj nudi Radič skrahirani samostalno demokratski politiki. Prišel pa bo obračun od strani Ijudstva, in tokrat bosta Radič in Pribičevič pozvana na odgovor za vse to, kar sla zagrešila nad Ijudstvom in nad državo. Ljudstvo zahteva od svojega zastopništva smotreno in pošteno delo za splošni blagor, ne pa demagoško hujskanje in slrastveno kričanje. S tem se da za nekaj časa pokriti in zakriti lastna nesposobnost za raz borito in hasnovito Ijudsko politiko, nikakor pa to ne more biti trajen nadomestek za politično udejstvovanje, ki s svojimi deli služi narcxlu in državi. Kdor ovira ali celo onemogočuje takšno delovanje parlamenta, ta si sam plete šibo, s katero bo Ijudstvo v svoji nezadovoljnostl udarilo po njem.