111. številka. Ljubljana, v četrtek 17. maja. XVI. leto, 1883. za četrt leta 4 vnjc na dom račun I »haj a vsak dan iTeeer, iz: m Si nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstrij sk o-ogerBke dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld. jddeu mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto II gld.. za četrt leto 3 gld. 30 kr., za joden mesec t gld. 10 kr. Za poSiljr 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina z nafta. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska v Dopisi naj se izvole frankirati. --- Rokopisi se ne vračajo. — Drednifltvo in npravnifitvo je v Ljubljani t Frana Kolmanu hiSi „GledaliSka stolba". D pravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. a se po X LJubljani 17. maja. Binkoštni prazniki so vsacemu prijeten odmor v vsakdanjem delu, jako ugodne počitnice, katere vsakdo porabi po svojih razmerah, po svojem duševnem razpoloženji. Ta pelje se v Postojino, drugi na Gorenjsko uživat planinski vzduh, tretji zopet kam diugam na deželo; kdor pa čuti v sebi potrebo in nagon do kričečih demonstracij — kakor nemčurska svojat na dolenjem Štajerskem — ta ide na starodavni Ptuj, da bi tam pri vinu in pivu zvabil na svoje okorne limanice par obubožanih kmetov in vincarjev, ter potem vesoljnemu svttu mogočno trobil, da je nemfurstvo storilo zopet velik korak, ker je neznatno število omamljenih kočarjev in težakov „živio" kričalo. Kdor pa je v zadnji čas doživel toliko porazov, kakor nemško židovska stranka, in vsled tega Čuti nujno potrebo vsaj v ožjem krogu obnoviti splahnelo svojo popularnost, ta aranžira letni zbor nemškega „Schulvereina" in govori pri takej priliki vse, kar mu na jezik pride. Govorilo se je zares marsikaj na tem zboiu v gorenje-avstrijskej metropoli, in kdor prečila razna in obširna poročila le površno, najde marsikatero zanimljivo zrno, ki čudno osvetljuje razmere v Avstriji in nam daje premišljati o nakanah nemčke-židovsko-liberalnih krogov. Že takoj v prvem odstavku tacega popisa — v časniku, v katerem si bodi — čitamo, da so na hišah v Lintu „sans gene" vihrale črno-rudeče zlate zastave, tedaj barve, ki neso nikjer v Av atriji deželne, temveč so simbol velikonemškega miš ljenja. Te barve nikomur v Lincu neso delale belih las, pri nas pa bi odpadniška zloba rada zabrauila ofieijalno že toliko let priznane, in že pri tolikih prilikah dopuščene deželue barve. A ne samo črno rud( če-zlate zastave uživale so popolno svobodo, tudi razni govorniki smeli so govoriti „de omnibus rebus et quibusdam aliis", in govorili so vse bolj nego o „Sehulvereinu", kateri sicer dosledno zatrjuje, da ni politično društvo, ki pa je baš pri tem zboru v Lincu očivestno dokazal, daje njegova vsa delavnost eminentno politična. Gospoda, pri tem zboru zbrana, se tudi ni nikakor trudila zakrivati tajnosti svojega srca, marveč beseda je tekla tako brezuzirno, brez vseh zadržkov, kakor bi bili deležniki tam zunaj kje, onstran črno žoltih mejnih kolov, in kakor bi bila Avstrija že utelovljena v nenasitljivo Nemčijo. Nemški „Schulveiein" in njega voditelji poka zali so takrat izpod plašča svoje veliko nemško konjsko kopito in javno izrekli, da žele, naj se nemško avstrijska zveza tako ukrepi in uglobi, da bode obsegala vse narodnogospodarske, kulturelne in narodne zadeve, in to potom pogodbe in z a k o n o d a j s t v a. Kaj bi se bilo zgodilo, da je kak Slovan izrekel le kaj približno jednacega, da je kako slovansko društvo tako brezozirno in premišljeno prestopilo svoja pravila, kakor nemški „Sehulverein" pri svojem letnem zboru v Lincu V In pri takih do godkih drzne se se nemško židovska stranka ja (likovati o zatiranji uemštva mej nami? Da so take plitožbe ničeve, priznal je dr. \Veitlof sam, rekoč, da ni možno posekati mogočni hrast nemške nurud nosti v Avstriji, a da mu preti nevarnost jedino le v daleč razpeljanih koreninah, katere segajo celo doli v tužno Bosno, kajti celo tamošnja nemška naselbina \Vindthorst bila je deležna dobrot nemškega „Schulvereina". Po tem pa naj se še trdi, da nemški „Schulvereiu" ni agresiven, ko v tako Čisto slo-vanskei deželi, kakeršna je Bosnu, snuje in podpira nemško šolo. Vidno je po tem, da voditelji tega zloglasnega društva drugače govore, drugače pa delajo, in da jim ne pro-uzročuje nobenih preglavic, ako za svoja dejanja nemajo pravih razlogov. V sili znajo si pomagati. Uborui kmetic, ki je služil že v deželnem zboru koroškem kot dokaz, kako potrebna je nemščina, igral je tudi v Lincu zopet svojo ulogo in dr. Ilerbst sam spravil ga je na oder, pripovedo-vaje, da je tožil ta kmet, kako britko mu je, da njegov sin ne zna oeenaša moliti nemški. (Kakor se je pozneje dokazalo, dotični otrok zbog tega ni znal očenaša nemški, ker je bil učitelj ž i d). Tedaj jeden kmet v KoroŠkej, jeden pa v zapadne j Oeskej, to so dokazi za potrebo nemškega jezika in nemškega „Schulvereina" ! Pa akoravno ima nemški „Schulverein" take predpravice, kakeršoih nobeno drugo društvo v Avstriji, akoravno dobiva podporo in napotek neposredno iz Berolina ter se jako samovlastuo in skoro suverenno obnaša, vender zaradi nenravnega ker nasilnega smotra, zaradi njegovih podlih sredstev, mej katerimi ima denar, podkupljivost, tedaj splošna demoralizacija prvo mesto, nema toliko uspeha, kakor bi se moralo pričakovati. Vzbudilo je to zloglasno društvo mogočen odpor pri vseh nenemških narodih po svojem usiljivem postopanji in nko pregledamo letno poročilo, najdemo, da ima „Schulvereintt na Štajerskem 50 krajnih skupin s 4301 člani, na Koroškem 21 skupin h 737 član', na Kranjskem 3 skupine s 532 člani, v Trstu in Gorici po 1 skupino, vkupe s 36'.) člani. Kes, da je na Štajerskem število skupin in Članov precejšnje, ravno tako gotovo je pa tudi, da je to še vse pte-malo za tistih 12.000 kretuiov, ki žive v gorenjej Štajerskoj, ker ni dvojiti, da bi se dr. Weitlof & (Jo. ne brigali v prvej vrsti za svoje pouke in omike prepotrebne brate. V Koroškej je pritisk tudi silen, a v zadnji Čas oživelo se je narodno gibanje in če pojde tako, četudi polagoma naprej, vzbudilo se bode Še nekoliko dremajočih tamošnjih naših sorojakov, in odpor postal bode tudi silnejši, zlasti če pomislimo, da patroni „Schulvereina" in v obče fakcijozna opozicija dan na dan zgubiva tal in da jej taki zbori, LISTEK. Strašen dolg. AblaiBka legenda Vaevoloda Solovjeva. — Preložil Km eto v. V abhaski vasi, razpoloženi sredi najslikovi-tejšega gornega kraja, živela je krasotica, po imenu Riki. Njo je strašno ljubil in neprestano snubil starešina vasi, Gih-Ursan. On je bil mlad, zal, se je odlikoval s hrabrostjo in dopadal Riki; no ona posebne ljubezni do njega še ni čutila. Bila je še premlada, ravno stopila je iz detstva; živela je dobro in veselo, bila zadovoljna s svojo usodo in o svatbi še ni hotela misliti, da, še celo nekako bala se je te misli. Za tega delj na predlog Gih-Ursana ni odgovarjala ne z do, ne z ne, če tudi se ni najmenj izogibala njegove družbe. Riki imela je brata, skoraj jednakih let z njo, nekoliko staršega, katerega je jako ljubila. Dečko se dosle še ni jedenkrat ni udeležil kakega boja svojih sovaščanov, in je gorel od nestrpnosti po- šteno poboriti se s sosedi — cebeljdiuci, prastarimi vragi abhazcev. Dobil je od Gih-Ursana obljubo, da ga na sledeči boj vsakako vzamejo s seboj. In glej, žitelji vasi jeli so se pripravljati na boj. Prav pred nastopom ponovil jo Gih-Ursan svoj predlog Riki. — Glej, jaz grem sedaj v boj, dejal jej je on, — kdo zna, se li še vrnem. No, obljubi mi, če se vrnem čvrst in zdrav, da hočeš biti moja žena. Tvoja obljuba dajala mi bo uspeh iu srečo. Ne bodi vender tako hladna, mila moja Riki, — usmili se me! To govoreč, on, silni in ponosni starešina, bil je videti tako žalosten, njegov glas zvočal je tako nežno, da je konečno Riki bila ganjena od njegove ljubezni in je tudi njej jelo srce goreče utripati. Pogledala je nanj laskavo. — Dobro, sem zadovoljna, Gih-Ursan, — dejala je, — samo z jednim pogojem: ti jemlješ v boj mojega brata in jaz bojim se zanj jako . . . Vedno se mi zdi, da se z njim ne bodeva več videla . . . Obljubi mi tedaj, da ga bodeš branil, da ga vrneš nepoškodovanega. (Je je pa njegova usoda, da bode ubit, tedaj prlnesi mi vsaj njegovo glavo, da jo bodeni mogla videti še zadnjikrat in pokopati jo v rodni vasi. Zaklinjam se ti, Kiki, da bodem izpolnil tvojo željo! odgovoril je Gih-Ursan. Ti si snela sedaj veliko pezo z mojega srca in naj se tudi vsi cebeljdiuci proti meni zaženejo, — jaz se jih ne bojim, mislil bom o tebi, o sreči, katera me čaka — in ostal bodem zmagovalec. Abhazci izstopili so iz vasi; no, kakor previdni so oni bili, cebeljdiuci zvedeli so vender le o pravem &88U o njihovem bliŽaojt, neso se dali zasačiti nepričakovano, pričakali so sovražnike z orožjem v roci. Prijeli ao se krepko, ta in druga stran pokazali ste mnogo poguma, (jorci klali so se ko zveri. Cele vrste abhazcev iu cebeljdineev padale so z vsakim trenotkom. Ves kraj bojišča bil je pokrit z ubitimi in težko it njenimi. Gih-Ursan, ni koraka ne odstopajo, boril ko je pred svojimi abhazci, v istem ('asu trudeč se, za- Mi ne znamo, kaj je zapisanega v glavnej j knjigi osode na račun vztokn. To pa znamo — kar v ostalem vsak znati more — da stvati na vztoku' neso dovršene niti gotove. Razen t*>ga je vztoku nebo redkokduj jasno. Utegnili bi tedaj nastati zopet i ljuti in težki dnevi. Mi jih do duše ne želimo in ' ljubše bi nam bilo, da se vse poravna mirno po pravu in po pravici. A mi nesmo v stanji preprečiti krivico, niti brzdati vsako zlo voljo. Ako bi tedaj po kogar koli krivici ali zlej volji zop?t nastalo motno stanje na vztoku, preverjeni smo, da bi Črnagora mogla računiti na Bolgarsko, Bolgarska pa na Črnogoro, razumi se: vsekdar za pravično stvar in za životne interese jedne in druge dežele. Niti Bolgarska niti Črnagora nesta in tudi ne moreta kaliti miru na vztoku, a morata biti solidarno oprezni proti vsakemu, ki bi njijin mir motil, ki bi pcsezal v njijine životne interese in bi ju zaviral v ujijinem državnem in narodnem napredku. V tem so Bolgari in Črnogorci popolnem spo-rasumljeni; nihče jih ne more spraviti raz to črto solidarnega držanja u Politični razgled, tfotraitfe dežel«* V L j u bi j a a i 17 maja. Gt<>9|>o(l!ika zbornica, ki ima še mnogo predlog rešiti, bode imela ta ted«.jn še kake dve seji, potem pa se bo ofieijalno objavila preložitev državnega zbora. Zbornici bode imela tudi voliti svoje zastopnike v delegacije; čuje se, da so nameravajo voliti sam«) vladi prijazni pairi ter se imajo ustavoverci popolnem izključiti, kar naj bi bila ne kaka demostracija proti levici državnega zbora, ki je zanikala vsaki kompromis pri volitvah v delega cije izmej čeških poslancev. D e ž e 1 n o b r a m b e n i odsek gospodske zbor-n:ce voli! je v svojej prvej si-ji načelnikom kneza L ic h n o v sk eg a, namestnikom pa barona It o s sb a-cherja ter je pričel predp »svetovanje deželnobram bovške novele Razgovor o njej je bil zelo živahen ter je trajal tri ure; udeležil se ga je tudi bram bovški minister baron W e 1 ser s h ei m b. Konečno pa se je odsek zjedinil, da bode zbornici priporočal nespremenjeni postavni načrt. Poročevalcem izvoljen je bil grof Fa I k e n h ay n, Subskripcija za ».»lisko deželno posojilo presega vse upanje ter je že preseglo nameravano vsoto 3,800.000 gld. Ziog tega vlada v obče po deželi zadovoljnost, ker se v tem slučaji uvidi znamenje rastočega blagostanja ter se tolmači za uspeh izvedenega ekonomičnega programa deželnega zastopa. In to po vsej pravici, kar nam pove tudi primer tega posojila z ouim pred desetimi leti, ki je znašalo le 1,600 000 gld. Dasi je sedanje višje in dasi se izven Galicije ni podpisavalo ter se tuji kapitalisti neso vabili k udeležitvi, se je vender v kratkem in brez izgube na ku»zu drugih efektov dognala subskripcija, ki iznaša precej več, nego nameravana vsota. Vsega tega pred 10 leti ni bdo. Pri reduciranji odveč podpisanega kapitala pričel bode deželni odbor pri podpisih na račun deželnih fondov, da se privatni ljudje kolikor mogoče varujejo. Vaiaitfe države. Včeraj odpotovala je nrbska deputacija z Marinovičem na čelu v Moskvo. Car Aleksander prejel je iz rok srbskega poslanika v Petrogradu, polkovnika Horvatovića, znakove belega orlovega reda. — PomilošČena uapadovalka Jelka Marković odvela se je v Požarevac, kjer bode imela prestati svoj dvajsetletni zapor. — Gene al Zach, ki je bil pred nedavuim upokojen, dobil je dovoljenje, da sme Bvojo polno pokojnino uživati v svojej domovini, v Českej. IS ii w k i listi bavi jo se večkrat zaporedom z azijskim vprašanjem. „Novosti" pišejo, kako da se na Angleškem vedno boje ruskega napada na Indijo po potu skozi centralno Azijo. Spopad obeh vlastij, „elefauta z morskim somom", da je sicer mogoč, da pa leži še daleč v megli bodočnoti; le bojazen da vidi v kakem ruskem inženirji v Afganistanu že priprave za bližnjo vojno. List se dalje spušča v možnosti prekoračenja gorovja Paropomiza in Hin-dukuša, ter pravi naposled, da ko bi Rusija tudi vzela Indijo, bi ne imela od zemlje toliko haska, kolikor bi izdala za pridobitev iu ohranitev te pri-lastitve, kajti Rusija da nema gmotuih sredstev in lastnostij Anglije, da bi se znala okoristiti z Indijo. Pri rastočem premetu južnoruskih pristanišč z azijskim vzhodom res da bi bile jako ugodne kake morske postaje ob južnih azijskih bregovih, toda za to zadostuje mali košček zemlje in ni treba, da bi se zanj u nema le dolgotrajno vojne. Sploh pa ima Rusija v svojih lastnih prostranih mejah toliko prostora ?a vsakeršno torišče svojega delovanja, da jej ni treba hoditi čez gorovja in morja, da bi si česa pridobila. — Ceremonijarji z*a kronanje so imenovani: knezi Kurakin, Davidov, Talkvist in Dolgorukov. V shodu plemenitašev izvolila se bode dvajsetorica, katera bode pri kronanji ofieijalno zastopala plemstvo. O irredentovskem rovanji v Italiji poroča »Journal de Rome": „0 avstro italijanskej zavezi izvedamo zanimljive novosti, za kojih pristnost lahko iamčimo. Grof Lud olf, avstrijski poslanik v Rimu, je ravnokar prijavil ministru vnanjib stvarij. grofu Kalnoky-ju, da so bile povodom zadnje irreden-tovske pravde pričakovati protiavstrijske demonstracije ter da ta bojazen ni še nehala. Poslanik je ob jednem poudarjal ta slučaj, da se je tisti večer, ko se je na angeljski citadelli zapahi veliki umetalni ogenj, po ulicah raztrošenih našlo na tisoče malih lističev, posebno v obližji angeljske^a mostu; na teh listih so bili napisani najsurovejši napadi na Avstrijo, cesarja in avstrijsko italijansko alijanco. Neki italijanski list slavil je vse to kot poseben čudež domoljubja." Domače stvari. — (Umrl) je danes zjutraj ob 4. uri v Kra-nji bivši škof ljubljanski dr. Jarnej Vidmar (Wid-mer). Pokojnik bil je rojen v Kranji 11. avgusta 1802, posvečen v duhovna v Ljubljani 12. avgusta 1827, v škofa posvečen 17. junija 1860 in slovesno umeščen 1. julija 18G0. Njegova resignacija na škofov sedež je bila od papeža Pija IX. sprejeta 30. septembra 1872 in Ljubljano je zapustil 10. julija 1875. — (Mestni zbor ljubljanski) izvolil je v zadnjej tajnej seji posebni odbor šesterih mestnih odbornikov, kateri ima nalog preskrbeti stanovanja kakeršen je bil v Lincu, ne pridobe nobenega pri jatelja, pač pa mnogo in čutnih antipatij. Nasilstvo iu krivica še ni nikdar vladala trajno, in kone5na zmaga pripade vsekdar pravični stvari. Pravična stvar pa je naša, tedaj pa bode tudi zmaga naša. S tem pa nikakor ni rečeno, da bi že smeli držati roke križem, marveč vsak narolnjak naj stori, kar treba, posebno naj vsak bode dovelj odločen in energičen, in kmalu bodo vsej germanizatoričnej de lavnosti podvezaue vse žile. V ostalem pa v tej zadevi še jedenkrat navajamo naše severne brate Čehe kot posnemanja vreden vzgled, kako treba vojevati proti nasilstvu Nemcev in nemškutarjev. „Glas Crnogorca" piše o bivanji bolgarskega kneza na Cetinji: „ M mile so bruinue slavnosti, barjaci se snemajo, venci se odstranjujejo. Narod odhaja k svojim ognjiščem. Nafte skromno Getinje snelo je raz sebe praznično haljo in dobilo zopet svoj navadni vsakdanji obraz. A v duši iu srci naroda ostane na večno zabeležen spomiu ua bratski sestanek dveh vladarjev sorodnih iu prijateljskih narodov. Impozantne slike vladarja bolgarskega in črnogorskega, osobito v onem trenutku, ko sta se bratovsko objela in poljubila, ne izbriše i/, spomina našega naroda niti naj-ostreji zob časa. V tem objetji in poljubu objeli in poljubili sta se Bolgarska iu Črnagora, c-li dve deželi in dva naroda, pozvana da veduo živita v zvezi in ljubezni, da drug drugemu pomore v dosezanji istovetn h smo trov njijinega državnega in narodnega življenja. Mej nami iu Bolguii ni ničesar, kar bi se razpravljalo ali ua novo snovalo. Prijateljstvo mej nami vladalo je od nekdaj, še prej, nego se je Bolgarska oslobolila i/.pod turškega jarma. Zaradi tega so tudi to potovanje kneza bolgarskega ne sme tol mačiti v zmislu kake posebne misijo, kakega osob nega namena, nego samo kakor javno potrdilo, javno dokumentovanje bratskih zvez, ki že obstoje mej Bolgarsko in Črnogoro. Našlo se bode časopisov, ki bodo marsikaj ugibali ter izvajali vsakovrstne kombinacije iz tega prihoda kneza bolgarskega na Cetinje. Bodi jim to slobodno; a samo to jim hočemo opomniti, da tega kar že obstoji, ne treba stvarjati z nova; in kar je samo ob sebi dano, ne bode trdaeje, ako s^ zabeleži črno na belo. Z drugimi besedami: bratski odnoSaji bili so od starih časov in so tudi danes m**j Bolgarsko in Črnogoro, vsled t«'ga ne treba, da se z nova jirire-jajo; ti oduošaji neso nastali po nikakej diploma-tičnej mojstri ji, nego so sami ob sebi dani, t. J. izvor jim je krvna zveza in jednaki iutertsi obeh narodov. Kjer so taki oduošaji, tam so nepotrebne vse pisane pogodbe in vsi dogovori na papirji, kajti kar je v krvi in v jednakih interesih, je več vredno, nego najmogočm-ja beseda na papirji. slanjati s seboj brata Riki, katerega ni puščal od sebe. No, glej, tudi Gih-Ursan, silno ranjen v pleče, padel je na grudo trupel. Ne bodoč v stanu, od onemoglosti in rane ganiti ni z jednim členom, videl je kakor v megli, da je nekdo iz sovražnikov napal no brata Riki. Hrabri mladeneč boni se je obupno; no, bil je vender le ubit na mah. Ubivši ga cebeljdiuec odrezal mu je glavo urno s krivo sabljo, jo shranil v svojo torbo in se skril za skalo. Gih-Ursau zastokal je slabo in zgubil zavest. k- ■k- * Ko je prišel k sebi, — ni svojili, ui vragov več ni bilo. Vse bilo je tiho: ou ležal je sredi trupel. Prvo, na čemer se je ustavil njegov pogled — bilo je obglavljeno telo brata Riki. Gih Ursan spomnil se je vsega — žalost in groza stiskali ste mu prsi. — Kaj mi je sedaj početi!? šepetal je on, kako se vrnem v vas, kako se pokažem na oči Riki!V Zaklel sem se jej vrniti brata živega ali vsaj prinesti njegovo glavo . . . Sedaj ne morem izpolniti te kletve . . . Sem osramoten! Riki od vrnila se bode od mene s j>reziranjem, vsa vas bode me zasramovala, otroci kazali bodo na-me s prsti in me dražili . . . Jaz — prelomil sem prisego . . . Riki ! ... O, kako jo ljubim! . . . On spomnil se je vseh svojih sanj, katere 80 ga zasledovale celo v ognji bitve . . . „Sedaj ostaja mi jedino", zdihoval je, „končati sumega sebe!" . . . In roka njegova segla je instinktivno po kin-žalu, visečemu ob boku. Že je vlekel kiužal iz nožnic — še mig — in zadal bi si smrtno rano; no zdaj zašepta nad njim neznan glas: — Stoj! Pusti kinžal! Čemu po nepotrebnem ubijati se! Gih-Ursan privzdignil je začuden glavo in zagledal, da nad njim stoji visok, vitek, mlad cebeljdiuec z bledim obrazom, z gorečimi ko oglje očmi in strašnim nasmehom. Nehote stresel je mraz Gih-Ursana po vseh členih, a mladi cebeljdinec je nadaljeval: — Nesrečnež, pomilovanja vredni človek! Ali morda misliš, da ua svetu ni take sile, ki bi ti vr- i nila srečo ?! — Ni je take sile! kriknil je obupno Gih-Ursan ter zopet prijel za kinžal. — A gorni duh? dejal je z nekim nečloveškim smehom neznanec. — Treba samo, da ga pokličeš, — in on pomore ti migom . . . Orožje palo je iz rok Gih-Ursana. — Gorni duh, ponovil je on — in, spomnivšt se besed pesni, s katero so prizivali gornega duha, zapel je b slabim glasom, padaje v nezavest in omamljenost, to pesen. Hipoma napolni strašen hohot dolino in sosednje gore. Neznanec odvihnil je svoj plašč — in Gih-Ursan zagledal je pod njim mrtvo glavo brata Riki. — Tu jo imaš! Vzemi jo! kriknil je čudni cebeljdinec. Okrvavljena glava padla je naravnost na koleni Gik-Ursana. — Jaz izpolnil sem tvojo željo . . . Dal Bem ti to, kar ti je sedaj najdražje; no pomni, da si mi b tega trenutka v dolgu. Deset let ne bodera te spo-minal o tvojem dolgu, no ravno čez deBet let vzel bodem ti to, kar ti bode tedaj najdražje na Bvetu! raznim društvom in deputacijam, ki pridejo k 600 letnici v Ljubljano. Načelnik temu odboru je gosp. Franjo Ravnikar. — (Zvrševalni odbor zveze županov ljubljanskega okrajnega glavarstva) sklical je skupni županijski shod v dan 26. maja t. 1., pri katerem se bodo postavili kandidatje za pred-stoječo volitev v deželni zbor in ob jednem določilo, kako bode okraj „ljubljanska okolica" praznoval 600 letnico in cesarjev prihod. K shodu povabljeni so razen županov še po dva svetovalca iz vsake županije. — (Vabilo k prvemu letošnjemu iz letu „Sokola") v nedeljo dne 20 maja t. 1. v Škofljico in Štnarije na Dolenjskem, kjer se bode udeležil slnvnosti blagoslovljenja društvene zastave slavni- požarn« hrambe v Šmariji. - Red: So-kolovci zberejo se v nedeljo dne 20. t. m. ob VaiL uri dopoludne v polni društveni opravi v čitaluičnej restavraciji, od koder odidejo točno ob 11. uri z zastavo in godbo peš do Livrice in od tod na vozen, dalje v Škofljico, kjer bode sprejem. Blago-8lovljenje zastave vršiti se ima ob 3 uri j opoludne v Šmariji in potem bode v Škofliici prosto razve seljevanje s petjem, godbo, loterijo in plesom. Zvečer ob 9. uri odpelje se „Sokol" iz Škofljice zopet nazaj v Ljubljano. Navedene slavnosti udeleži se mimo „Sokola" tudi slavno pevsko društvo Čitalnice in slav. požarna bramba ljubljanska Čestiti gospodje člani dtuštva „Sokola" prošeni so najuljudneje, da se blagovole omenjenega izleta udeležiti v mnogo brojnem številu. Odbor „SokolaJ. — (Za bodoče porotno zasedanje) v Ljubljani so izžrebani kot porotniki gg: Altmmi Karol, knjigovodja; Bergant Frau, hišni posestuik v Ljubljani; Burger Matija, posestnik v Postojini; Černi Karol, hišni posestnik; Dekleva Anton, užit-ninski ravnatelj; Druškovič Andrej, posestnik; Eckert Klemens, posestnik in major v. p, v Ljubljani; — Galle Adolf, graščak v Gornjej Šiški; Gams J;nez, posestnik v Loki; Grampovčan Juri, posestnik ua Vrhniki; Ilalbensteiner Herman, posestn k v Ljubljani; Hladnik Fran, posestnik v Petkovei; Hladnik Janez, posestnik in krčmar v Brodu; Hriba- Ivan zavarovalniški zastopuik v Ljubljani; Kersnik Janko, C. kr. notar in posestnik na Brdu; Klauer Jakob, trgovec v Ljubljani; Kovšca Anton, posestnik v Planini; Kraigher Peter, posestnik v Postojini; grof Lanthii ri Karol, grašcak v Vipavi; Miyer Emerich, trgovi c v-Ljubljani; Newelhovsky Kari, tovarniški uradnik v Ljubljani; Omerza Janez, trgovec v Tr žiči; Petričič Vasu, mešćan iu veletržec v Ljubljani; Pintbach Josip, posestnik v Ratečah ; Pirker Fran, posestnik v Ljubljani; Rudholzer Viljem, urar v Ljubljani; Samassa Albert, posestnik tovarna v Ljubljani ; Seemann Ignaz, trgovec in posestnik v Ljub ljani; SehiftVir Viktor, trgovec; Sehafl r Jos. trgovec v Ljubljani; Šlibar Janez, posestnik v Selcih; Schreyer Josip, posestnik Jos. trgovca v Ljubljani; VVucherer Janez, posestnik v Lescah ; Plautz Ferdo, trgovec v Ljubljani. —Namestniki: Jenko Juri, usnjar; Martinčič Jakob, ključar, Mavc Janez, pek, Miiller Jul., fotograf, Rantpartinger Emil, blagajnik, Ravnikar Jos., čevljar, Sark Fran, krojač, Steinroser Karol, trgovski pomoč nik, Toman Janez, posestnik, vsi v Ljubljani. — (Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani) prevzelo je letos društveno sobo in opravo le še na papirji obstoječega „Krainischer Lehrerverein", in pričelo prav živahno delovanje. Društvena soba je na svetega Jakoba trgu v grof Blagajevi hiši. Vsako sredo je društveni jour fixe. Včeraj predsedoval je g. A. Praprotnik. Društvu pristopilo je mnogo novih udov, nadejati se jih je še več, ker ima društvo jako lepo knjižnico in naroči še več pedagogičnih listov. — (Utonil je) posestnik J. Čebašek iz Zbilja pri Medvodah. Pred par dnevi našli so truplo v Ljubljanici ter včeraj pokopali na pokopališči pri sv. Lenartu pod Ljubljano. Pokojnik odšel je z doma prnd dobrimi 14 dnevi in vse iskanje in pozvedo-vanje bilo je brezvspešno. Uzrok, da je razmerno j i ko premožni in še mladi posestnik storil tako žalosten konec, je baje v tem, ker je bil njegov zakon brez otrok. — (Na koprskem učiteljišči) so se končale skušnje učiteljske sposobnosti dne 8 t. m Izpita se je udeležilo 9 Slovencev, i/.mej katerih so izvršili izpit druge vrste ti-le gg.: Rustija Anton, Valentine č Ivan in Zorn Ivan; tretje vrste gg.: L;-kar Henrik, M>klavčič Anton, Šekli Anton, Uršie Viktor in pi gospodičina Vecchio Angela. — (Razpisana) je služba poštnega odprav nika (ekspeditorja) v Beli Peči (Weissenfels), okr glavarstvo Radovljica. Letna plača 300 gld., paušale za uradovanje 80 gld. Odškodnina, za trikratno vožnjo na dan na kolodvor v Ritećah se posebno po godi. Varščina 300 gld. Prošnje v 14 dneh na poštno vodstvo v Trstu. Narodno-gospodarske stvari. Praktična gnoj nična t romba (puinpe) za gnojišče malega posestnika. (Nacrtana in priporočena po vodji It. Dolenca.) Na Slovenskem so gnojišča, na katerih bi se z gnoj« m umno ravnalo, to je tako, da bi se gnoj čisto nič n« slabšal, pač pa zboljševal, še jako jako redke prikazni. Večinoma se vidi gnoj kar zanikrno tja v kak kot, ali pa še večkrat kar na prosto na čisto neredni kupec zmetan, kjer ga čisto svobodno kokoši razkopavajo, dež izpira — dostikrat še celo kap strehe — veter prepihava, solnce suši Gnojnica se odteka v najboljšem slučaji na kako senožet — zna-biti c«do sosedovo — katera je že toliko pregnoina, da trava vsako leto poleže, ter pri tleh sprhni; naj-navadnejši pa kar na pot, cesto, ali pa v potok, reko. Tjko se gnoj vps izpero, presuši, izpuščobi, v Ljubljani; Trček Fran in Trdina'in namesto da bi gospodar, kadar ga na njivo itd. In s temi besedami izginil je strašni cebeljdinec. Gih-Ursan prevezal je svojo rano, shranil okrvavljeno glavo brata Riki v torbo, katero ima v jednaki namen pri sebi vsak goreč, odpravljajoč se na boj z vragom, in četudi z velikim trudom, privlekel se je konecno v svojo rodno vas. Sprejelo ga je z veseljem vse naselenje vasi, kajti nemnogi bojniki, vrnivši se iz boja, povedali so, da je bil on, vkupe z bratom Riki, ubit na bojišči. No Gih-Uraanu ni bilo dosti mar za ta sprejem — on hitel je v kočo Riki, kjer je ubogo dekle tarnalo iu plakalo po svojem ljubem bratu. Videč spačeno g'avo mladenča, postala je še bolj obupna in Gih-Ursana stalo je mnogo truda umiriti jo in sprijazniti z mislijo o težki izgubi. Čas in umetnost Gih-Ursana vzela sta konečno svoje. Čez nekoliko dnij nehala je Riki plakati in tarnati, a še čez nekoliko dnij jela je z vidnim veseljem poslušati strastna priznavanja Gih-Ursana. — Ti izpolnil si svojo prisego, govorila je ona — in tudi jaz moram držati svojo obljubo. — Ne, Riki, — odvrnil jej je Gib Ursan, jaz te ne maram siliti. Če vzameš mene samo radi tega, da bi držala svojo obljubo — osvobodim te od nje« Kaj bode v tem dobregu, da bodeš moja žena, če bom dvomil o tvojej ljubezni! . . . — Ali morda ne vidiš sedaj, da te ljubim, segla mu je Riki v besedo s tihim in nežnim na-smehljajem; — sedaj sem popolnoma osamljena, mojega milega brata ni več, sedaj ostal si mi jedini ti, kako tedaj bi te ne ljubila!! Gih-Ursan čutil se je jako srečnega ; no njega vznemirjala je misel samo o tem, da on skriva svoji mili one okolnosti, pri katerih mu je bila dana zmožnost izpolniti dano prisego. Toda ni se mogel odločiti povedati jej. Kmalu bil je odločen dau svatbe. Vsa vas udeleževala se je tega slavnega dogodka. Gih-Ursan jel je živeti prekrasno s bvojo mlado in zalo ženo, ter obdan z njeno ljubeznijo in vseobčim uvažanjem pozabil popolnoma o svojem sestanku z groznim ce-beljdincem in o roku, katerega mu je oni zazna menoval za plačanje dolga. (Konec prib.) zapelje, v njem zemlji, recimo 90% rastline redilnih snovij podal, poda jih le 30%, ali pa Še toliko ne. Slabo, nemarno, zanikrno gnojišče je pač najboljše znamenje slabega, zanikrnega gospodarja kajti: Pokaži mi, Kako gnojigče imaš; In povem ti, Koliko knt gospodar veljaš. Kdor z gnojem na gnojišči tako gospodari, ka-ior smo do zdaj naveli, postopa ravno tako neumno, kakor bi postopala tista gospodinja, katera bi kavo skuhala, potem pa teko'ino proč zlila, ter le nadaj-nišn'co (sata) na mizo prinesla. Ne stelja, bodi si listje, slama, šota ali kar koli, je poglavitni del gnoja, ampak izmečki živine toliko tekoči, kolikor ne tekoči imajo in morajo to biti; kajti stelja ima glavno le v to služiti, da izmečke v tako stanje pripravi, da jih zamore kmetovalec prilično ročno transportirati, ter isto tako gnojenja potrebni zemlji irimešati. Stelja nema tudi nikakor namena, živini mebko ležišče napraviti, kajti ta leži sicer — razun prašiča — rada na suhem, toda ne na mehkem. Stelja ima s kratka rečeno nalogo, tekoče in trdikaste izmečke živali takorekoč spremeniti v nekako testo, gnoj imenovano. V tem testu so pa, kakor že rečeno izmečki poglavitna reč in ne stelja, kajti redivne snovi poslednje smejo se proti redilni snovi izmečkov takole nastaviti: 1 proti 99. Kdor hoče torej dober gnoj imeti, skrbeti mora že v hlevu za to, da stelja kolikor le mogoče gnojnice popije, in da se ona, katero stelja popiti ne more, ne steka na pot ali v potok, marveč na gnojišče. Kdor hoče dober gnoj imeti, skrbeti mora takoj v drugej vrsti za umno gnoj šče in pravilno obravnavanj«* gnoja na ali v njem samem. Umno gnojišče imenovati zamoremo pa le t'sto, katero je tako osnovano, da ne pusti čisto nč gnojnice odteči, bodi si one U hleva napeljane, bodi si one v stelji — gnoji — obdržane, bodi si one po dežji izprane. Umno gnojišče imenovati zamoremo daljo le tisto, na katerem se, ako je sicer pravilno osnovano, tudi z gnojem pravilno ravna, na katerem se ne pušča tako v kupčkih ležati, kakor se je iz hleva izpeljal, ampak na katerem se lepo, popolnem jed-nakomerno ra/.ravna ter dobro potlači, na katerem se tudi, z v gnojnični jami nabrano gnojuico pridno poliva Umnih gnojišč načrtov imamo dosti. Da se uvedo, izdali so se že večkrat po c. kr. kmetijskih družbah tiskani s podobami pojasneni pouki, razpisala so se že celo darila in podpore za napravo takih gnojišč. No, po našem mnenji bilo bi imenit-nejše. tiste vsai večje gospodarje, kateri umnega gnojišča še danes nemajo, po dotični postavi — katero bi se moralo še le narediti — pošteno kaznovati, nego jih za napravo z denarnimi podporami unemati. Tudi priprav ali trumb s katerimi se ima gnoj z gnojnico ročno polivati, priporočal se je že velik broj, ali pojdimo jih po deželi seštevat, in našli bodemo, du pride komaj na več sto boljših posestnikov — revnejših nečemo niti v poštev jemati komaj jedno umno, z gnojnično trombo oskrbljeno gnojišče. Neverjetno, pa vender resnično! ako danes zopet jedno novo posebno osnovo umnega gnojišči in v tem umeščene gnojnične trombe priporočamo, storimo to v prvej vrsti zaradi vel kanske občne koristi umnih gnojišč, v drugi p* za to, ker se nam osnova ravno tega gnojišča, in njegove gnojnične trombe kaj priprosta in po ceni dozdeva. Kakor He da že iz pri dejane o podobe, M B katera o t— nam gno- 4-» O jišče in a ta gnojnično ]5 trombo v povpreč- N nem pre- 0? >o rezu pred- KO stavlja, S, sklepati, O je gnoji- U: o šče popol- -m nem pro • O sto stoječe, ter tudi po polnem okroglo. Gnojišče je prosta, iz ilovice osnovana skleda, kajti kamenitega tlaka in da bi gnoj v obzidani jami ležal, je popolnem nepotrebno, v gotovih ozirih de celo škodljivo. Popolnem prosto stoječe je to gnojišče 2a to, da se pride od vseh stranij jednako lahko z vozom — pri nakladanji — do gnoja; popolnem okroglo zaradi gnojnične trombe. V središču gnojišča je umeščena vodogosto sozidana gnoj nična jama ali gnojničnjak, po 3 metre g'obok in ravno toliko širok, z navpičnimi stenami Nad površjem gnojišča — sklede — zadobi ta „štirnica" še 1 meter visok zidan nastavek. Štir-nica ima tlak, ki drži vodo in je ali iz kamena ali pa iz opeke. Natančno v središči trga tlaka je zadosti velik, v sredi z navpično luknjo previden kamen umeščen. Pokrit je tako osnovani gnojničnjak z močnim lesenim, iz dvojnih križajočih se desok zbitim pokrovom ez proteeeni teden.) Barometer: Stanje barometrovo je bilo v preteCe-nem tednu srednje, in lo za 122 mm. nižje, kot srednje stanj*' oelega leta; znašalo jo namreč 78**08 mm., in je bilo samo v h b t»> in nedeljo nadnonnalno. Najvišje, za 400 mm. nad normalom, je bilo srednjo stanje v nedeljo; najnižje, za 48U mm. pod normalom, v ponedeljek; razloček ne-i Maksimom in minimom srednjega stanja je tedaj znašal «>-88 mm. Stanj G spi« mm., jo imel četrtek; najmanjši, za 0-22 mm., torek. Thermometer: Srednja temperatura pretočenega tedna je znašala -f" 13 5° C, to je za 0'6° C. nad normalom, ter je bila v soboto in nedeljo podnormalna. Najvišja, za 2*2° O. nad normalom, je bila srednja temperatura v četrtek; najnižja zh 1*4° C. pod normalom, v soboto; razloček mej maksimom in minimom srednjega stanja je tedaj znašal 3 6° C. Stanje sploh je bilo '.'kr.it nadnormalno, lkrat normalno, llkrat pa podnormalno, najvišje, za 70° C. nad normalom, je bilo v ponedeljek opoludne; najnižje, za 46° C. pod normalen, v Boboto zjutraj; razloček mej maksimom in minimom sploh je tedaj znašal 11 6° C. Največji razloček v stanji jednega dne, za 89y C, je imel ponedeljek ; najmanjši, za 42° C, sreda. Vetrovi pretočenega tedna so bili nekoliko močnejši, sicer pa ne posebno spremenljivi. Največkrat, llkrat. jo bil Jugozahod", 5krat „binjau, 2krat ,,zahod", po lkrat „vzhod", ,.gorenjee" in „brezvetrije". Nebo je bilo največkrat, llkrat, ,,popolnoma jasno", 9krat „oblačno", lkrat „deloma jasno". Vreme pretepenega tedna ni bilo posebno stanovitno; teden je imel štiri deževno dneve s 24.20 ram. mo-krine. Tržne cene v IJul>ljaiil dne 10. maja t. 1. Pšenica, bektolirer . . . Rež, „ . . . Ječmen „ Oves, „ . . . Ajda, „ . . . Proso, „ ... Koruza, „ ... Leča „ . . Grah „ . . . Fižol „ . . . Kiompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. Mast, „ . . Špeli frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ Koštrunovo „ „ Kokoš ........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „' Drva trda, 4 kv. metro . „ mehka, „ „ „ gld. kr. 7 64 5 4 4 55 3 9 4 55 4 5 60 8 — 8 — 10 — 3 39 — 90 — 88 — 70 _ 78 — 85 — IV. 8 — 60 — 54 — 60 — 36 — 50 — 18 3 3 1 78 6 20 4 20 'JD^dr^sosT-k:^ borza ilne 17. maja. (Izvirno telegrah'čnu poročilo.> Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... /iiata renta ... .... . f>°/0 marčna renta......... Akcijo narodne banke . ..... Kreditne akcije...... . . London . ..... Srebro . . ....... Napol. . ......... C. kr. cekini....... . . Nciii.ikc marke ..... 4u/0 državne srečke iz I. 1854 360 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 10O „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosia. Ogrska zlata renta 6°/0...... 4n/ „ papirna renta 5n/u..... (j*/u štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zeinlj. obe. avst'-. 4 V//« zlati zaat. listi . Prior, oblig. Eli/,abctino zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove bov. železnice Kreditno srečke......10O gld. Rudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo avstr. banko . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 78 gld. 65 k. 79 15 i. 91 15 n 93 K 55 839 H — n 307 D 75 n 120 n 15 n si¥itH;tvo Ovsiwko, dne 13. maja 1883. .Ttui«^ l>«totv;nilt, (330-1) ŽIip.in. V „NARODNI TISKARNI Trgovski učenec, 14 do 15 let Htar, z dobrimi šolskimi spričevali, dobro odgojen, sprejme se takoj pri gospodu »I. H. 0«t»tf-u na Vranskem« (336—1) v Ljiil>lj*ini je izšel in se dobiva Tun/eitjeca roman: 3STO"V. Preložil 3/. Mdlovrh. Ml. 8», 32 pOL Cena 7 0 kr. Wai\ %iftižunc» ceno se morejo Se dobiti sledečo slovenske lepoznanske knjige: V. zvezek, ki obsera Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Ifostnik. Velja.................95 kr. VI. zvezek, ki obsega; Kazen, novela, francoski spisal II. Jteričn', poslovenil Davorin Jlostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal K. Laboulaije, poslovenil Davorin Jlostnik, Velja.........15 kr. Za oba zve/.ka naj so priloži So 10 kr. pošruine, za joden /. OBSK 6 kr., za „Nov" pa 10 kr. NAJBOLJŠI * JE C LE HOUBLON Franoosk fabrikat. PRED PONAREJANJEM SE SVARI 11! Pravi je ta papir za olgarute lamo tedaj, če ima vsak list znamko L£l HOUBLON in vsak karton nosi varstveno znamko in si trn nt uro. cavvli f, tllsinige Fakrikioten, PARIŠ Umrli »o v IJiiRilJaiii: 10. maja: Janez Peršin, komatar, G9 let, Dunajska cesta št. 20, za oslubljenjem močij v starosti. — Reza Selak, mizarjeva bči, 7 mes., Kolodvorske ulico št. 24, za sušico. 11. muja: Leopold Prijatelj, delavec, 20 let, Stari tr# št. 19, za jetiko. 12. maja: Fran Gradtlar, delavčev sin, 8*/i lyt}v, Poljanska cesta št. 18, za BrigthoVO boleznijo. 13. maja: Antonija Kupus, hišna jmaestnica, 4S let, Poljanski nasip št. 6, za spridenjem spodnjih to- ! lesnih organov. 14. maja: Franca Micbler, branjeveeva hči, Lil let, Hrenovo ulice št. 16, /.a sušico. lf). maja: Fran Zličar, ktipčevalčev sin, 11 mcs., ' Dunajska cesta št. 13. V deželnoj bolnici: S), maja: Helena Pohlin, šivilja, 41 let, za tuberkulozo. 12. maja: Anton Hren, hlapec, b\"> let, za otrp-nenjem možganov. — Ana Tome, dninarica, 34 let, za jdučnico. 13. maja: Matija Urbunčič, hlapec, 2i> let, za otrpnenj em možganov. lf>. maja: Andrej Tratnik, dninar, 41 let, za spridenjem jeter. — Peter Zaplomik, pok, 21» let, za jetiko. BUDIMSKA Ako cz y ren.oi.o a7 katero so anali/.ovali in označili deželna akademija v Budim« pesti, profesor dr. Siolzol \ Bfonakoven, proftsor dr. Hardy v Parizu in profesor dr. Tichhnriio v Londonu, priporočajo profesor dr. (iebhardt v Bndlropelti. profesor dr. Zeissel na Duesji in druge medicinske kapacitete zaradi njegovo kopate vsehino litliiona; posebno uspešno .^e uporablja pri trdovratnih boleznih prebavilnih organov in zapretji vodo ter se pred vsemi znanimi gremieami posebno izrodilo priporoča. Dobiva Be ]>o vseh lekarnah in prodajalnioah niine-ralnlh voda, vedno na novo natočena. Prosi se, da se zahteva Izredno Budimska Rak6ozy. (300—2) Lastniki bratje Loser v Budapešti. Izdatelj in odgovoru! n .:;>'•» MakHO Armič. Lastnina in tisk nN4rodlie tlakarrie'