Glasilo jugoslovanske socialne demokraci]e. Naiočnlna za avstro-ogrske kraje za celo leto 10'40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K ; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. Posamezna i)i«llka 10 v. Reklamacije so poštnina prait«. Nefranklr&na piuu s« spr« jmaja. Bokoptal aa «»««j«, Inaaiatt. Kmlipii petU-mtiaa (širina 88 mm) u »akrit 10 vla,, vtibrak pa dagavara. 49. Stev. V Ljubljani, v soboto, dne 20. junija 1908 Leto XI. NASLOVA: Za dopise in rokopisa ca list: UfSdniitTO •Rdečega Prapora>, Ljnbljana. — Za donarna pošiljatva, naročila na list, reklamacija, inserata i. t. d.: Upravništvo «Rdetoga Prapora», Ljubljana, Jurčičev trg štev. 8/1. Deželnozborska volilna reforma. Poročevalec ustavnega odseka je podal v prvi seji deželnega zbora o nujnem predlogu poslancev dr. Šušteršiča, dr. Tavčarja in barona Schvvegla in tovarišev glede spremembe deželnega reda in in deželnozborskega volilnega reda tale referat: Visoki deželni zbor! V seji dne 27. marca 1908 so stavili poslanci dr. Šusteršič, dr. Tavčar, baron Schwegel in so-drugi nujni predlog: «Deželni zbor skleni: Deželni red in deželni volilni red se imata izpremeniti v tem smislu, da se omogoči vsem slojem prebivalstva sodelovanje pri deželni zakonodaji in upravi.» Zbornica je predlogu priznala nujnost in ga odkazala ustavnemu odseku v predposvetovanje. V odseku, ki je bil z zakonom z dne 23. aprila 1908, dež. zak. štev. 10, proglašen permanentnim, se je doseglo v stvari popolno sporazumljenje vseh strank. Sad tega sporazumljenja sta priložena zakonska načrta o spremembi deželnega reda in deželnozborskega volilnega reda. Reforma, ki je izražena v teh dveh načrtih, se ne sme presojati toli iz načelnega, nego s stališča politične oportunitete. Gotovo je v veliko korist deželi, da se tako važna in globoko segajoča reforma, ki utegne izpremeniti celo strankarsko konfiguracijo deželnega zbora in dati nove impulze javnemu razvoju v kranjski Vojvodini, izvede v popolnem soglasju vseh strank. To soglasje priča, da je reforma po-stulat splošne pravne zavesti. To je isti moment, ki daje predloženi reformi odločilno vrednost in ki jo samposebi opravičuje in utemeljuje. Glavne točke predlagane reforme, v razmerju proti sedaj veljavnim zakonom, so: 1. Ustanovitev splošnega volilnega razreda z 11 mandati. 2. Pomnožitev deželnega odbora z enim pri-«tednikom, ki ga volijo poslanci splošnega volilnega razreda. 3. Pomnožitev ljubljanskih mandatov v volil-skem razredu mest in trgov od 2 na 4. 4. Ločitev Ribnice od volilnega okraja Ko-Čevje-Ribnica in priklopitev k volilnemu okraju slovenskih dolenjskih mest v volilskem razredu mest in trgov. Iz izprememb ad 1. in 2. sledi, da bode deželni zbor v bodoče štel 50 članov (doslej 37). K posameznim točkam se še pripomni: Ad 1. V tej točki leži težišče cele reforme. Po splošnem volilnem razredu pride v volilni zistem našega deželnega zbora vsaj deloma mo* demo načelo splošne in enake volilne pravice do veljave. Dosegel se je v tem pogledu maksimum, ki je v današnjih razmerah sploh dosegljiv. To kaže tudi primera s številom mandatov splošnega volilnega razreda v drugih deželah, ki relativno za-ostaje bivstveno za številom, ki ga predlaga ustavni odsek za naš deželni zbor. Aktivna volilna pravica v splošnem volilnem razredu je po načrtu identična z državnozborsko volilno pravico — gotovo najpravilnejša rešitev tega vprašanja, Kar se tiče razdelitev okrajev v splošni skupini, je odsek sprejel pravilno načela teritorijalne razdelitve na 11 okrajev, kojih vsak voli enega poslanca. Prvega teh okrajev tvori (kakor za državni zbor) glavno mesto Ljubljana — drugih 10 okrajev pa se tudi krije z državnozborskimi volilnimi okraji, razen onih izprememb, koje provzroča okolnost, da se ni ustvaril, kakor za državni zbor, poseben nemško-naroden kočevski mandat. Tabela zdolaj kaže velikost posameznih volilnih okrajev po prebivalstvu in številu volilcev. Ad 2. Dotiranje splošnega volilnega razreda s posebnim mandatom v deželnem odboru pomenja konsekventno uveljavljenje demokratičnega načela v deželni samoupravi — v kolikor je to v današnjih razmerah sploh mogoče. Ad 3. Od 11 okrajev splošne skupine ima le prvi, obstoječ iz ljubljanske občine, mesteH značaj. Ostalih 10 volilnih okrajev je pretežno kmečkega značaja, tako da bode v bodoče kmečko prebivalstvo samo zase odločevalo o večini v deželnem zboru: K 16 poslancem kmečkih občin se pridruži 10 poslancev splošne skupine iz pretežno kmetijskih okrajev, skupaj 26 poslancev, to je absolutna večina nove zbornice. Naravno je, da so v očigled temu zahtevali mestni poslanci, da se tudi nekoliko ojači meščansko zastopstvo, in sicer na ta način, da se ustvarita dva nova ljubljanska mandata v volilnem razredu mest in trgov. Kompromisnim potom se je tej zahtevi ustreglo, ker se je s to koncesijo osi-gurala volilna reforma in zajamčil povratek normalnih razmer v naši deželni zakonodaji in upravi. Uvaževalo se je tudi, da ima Ljubljana v razmerju z drugimi mesti in trgi najmanj poslancev. Pomnožitev ljubljanskih mandatov ustvarja pravičnejše razmerje v okviru volilnega razreda mest in trgov. Vsled pomnožitve ljubljanskih cenzus-mandatov se je pokazala potreba, razdeliti Ljubljano v dva volilna okraja, kojih vsak voli po dva poslanca v volilnem razredu mest in trgov. V to svrho se razdeli Ljubljana v severno in južno polovico po idealni črti od mestne hiše do Švicarje. Južno polovico tvorijo II. (Št. Jakobski) III. (Dvorski) in V. okraj (predkraji) s skupaj 17.910 civilnimi prebivalci; severno polovico pa tvorijo I. (šolski), IV. (kolodvorski) in VI. okraj (Vodmat) s skupaj 16.045 civilnimi stanovniki. Pri tej razdelitvi je upoštevano število prebivalstva in pa davčna moč. Kar se tiče števila prebivalstva, je južna polovica le za približno 2000 ljudi močnejša od severne, razlika, ki gotovo ni velika. Pri tem je treba še pomisliti, da so pri numerično močnejši polovici poljedelski sloji trnovski, krakovski in barjanski, ki plačujejo veliko manjši davek, kot sicer ljubljansko stanovništvo. Tudi je uvaževati, da je v severni polovici mesta dokaj več industrije, ko t južni. Prvi (šolski) okraj paralizira drugega (šentjakobskega), četrti (kolodvorski) vsled večje industrije tretjega (dvorskega), po prebivalstvu za 1800 prebivalcev močnejšega. Peti in šesti okraj bivstva ne izpreminjata. Res, da ima IV. okraj 3075 prebivalcev, peti pa le 1639; pomisliti je pa treba, da je med 3075 stanovniki šestega okraja okroglo 600 bolnikov civilne bolnice, ki pri volitvi ne pridejo v poštev, Ad 4. Ločitev Ribnice od Kočevja se je izvr> Sila vsled obojestranske želje. Po tej ločitvi se Ribnica naravno ni mogla priklopiti drugam, nego slovenskim dolenjskim mestom ta 0 "o > 1 Prvo poročilo o teh besedah sta objavila dunajska časopisa «Reichspost», glasilo krščanskih sociaicev, in «Zeit». Nad vse je torej verjetno, da jih je razglasil minister Geflmann. Ce je dogodek resničen, tedaj kaže, da se je predrznost klerikalcev spričo liberalne strahopetnosti še povečala in da iztegujejo svoje kremplje že za kulisami do cesarja. Splošno je znano, da spoštuje stari cesar ustavo naravnost idealno in če so bile njegove besede namenjene zoper rektorje visokih šol, tedaj je mogoče le to, da so mu dali klerikalni krogi napačno sliko o Wahrmundovi aferi in o boju visokošolcev za svobodo znanosti in pouka. Zato, da gre klerikalna impertinenca tako v klasje, so pa odgovorni liberalci! Zaradi cesarjevih besed so socialni demo-kratje v državnem zboru vložili sledečo interpelacijo naučnemu ministru: «Nekateri časopisi naznanjajo, da je cesar ob otvoriti nove varstvene postaje za otroke nagovo* ril učnega ministra drja. Marcheta z ozirom na boj na visokih šolah s sledečimi besedami i «Napravite konec temu škandalu, Vaši rektorji so čedna družba!» Ta obsodba gibanja, katerega motive velik del prebivalstva popolnoma odobrava, ni dejstvo, da se izreka svobodno izvoljenim rektorjem ukor, glede katerega so povsem brez orožja, je povzročilo največje začudenje. Gospod učni minister je odgovoren zato, kako je vladarja informiral o dejstvih in tudi zato, da ga ni glede tega zapeljal v zmoto, dasorektorji ravnali sporazumno ž njim. Podpisani pozivajo torej gospoda učnega ministra, naj poroča zbornici: 1. Ali so bile cesarjeve besede res ižrefienej 2. Ali se naslanjajo na ministrove informacije, ali pa na informacije z druge strani, ki ni pakli* cana na to in ki ni odgovorna parlamentu; 3. Kakšne korake je storil gospod minister, da slabo informiranega vladarja bolje informira ter da poskrbi dijaštvu, zlasti pa tudi rektorjem zadovolji ščino za izrek, ki temelji na napačnih informacijah». Zaradi st&roitnega zavarovanja je socialno-demokratična zveza vložila sledeči nujni predlogi Avstrijsko delavstvo je vznemirjeno zaradi tega, ker vlada doslej še ni predložila zakonskih načrtov o reformi in izpolnitvi delavskega zavarovanja in ker ni zbornici niti poročala, v koliko so oni načrti že pripravljeni. Nevolja delavstva se je povečala, ker je dala vlada, da mine tudi proračunska razprava, ne da bi natančno izjavila, kdaj misli državnemu zboru predložiti do-tične načrte. Zaradi tega predlagajo podpisani, da naj državni zbor skleneš Vlada se poziva, naj takoj natančno in jasno poroča i 1. Na kateri stopnji priprav so zakonski (3a-črti o bolniškem in nezgodnem zavarovanju in 0 vpeljavi zavarovanja za starost in obnemoglost} 2. Na kateri podlagi naj se zavarovanje za starost in obnemoglost po načrtih vlade izdelat 3. Kdaj bo vlada zbornici predložila načrte. Vsenčiliični rektorji, ki so imeli posvetovanje z učnim ministrom Marchetom, so sklenili pozvati dijake, naj zopet obiskujejo predavanja, čel, da bo minister varoval svobodo znanosti in pouka in da dijaki nimajo povoda, stavkati. Dijaki so pa sklenili, ostati dalje v stavke, ker nimajo nobene garancije, da se bo Wahtmundu dala pravica in da se bo res varovala znanstvena svoboda. Za razmere t Bosni je značilna obsodba, ki je doletela urednike in sotrudnike srbskega časopisa «Otadžbina». Obsojen je odgovorni urednik Jurgič na pet let, pisec inkriminiranega članka Prokovič na deset let, sotrudnik Jankovič na petnajst let ječe. Vojno sodišče je v nekem članku zasledilo «veleizdajo». Višje vojaško sodišče na Dunaju je potrdilo to rusko sodbo. Koristno bi bilo, da bi se v državnem zboru interpeliralo, da bi svet vsaj izvedel, kakšne «grozovitosti» so bile v članku, zaradi katerega se diktira trideset let ječe. Srbska Skupščina se je otvoriiia dne 18. t. m., toda malo je upanja, da bi bilo mogoče mirno delovanje. Opozicija, bo zahtevala v prvi vrsti odstop ministrskega predsednika Pašica, ki bo tudi skoraj gotovo moral demisijonirati takoj po sestanku skupščine. S tem pa se položaj še ne bo izboljšal. Dvomljivo je namreč, da bi opozicija novi vladi, ki bi se sestavila iz staroradikalne skupine, dovolila proračun, ki ga zakonito ni mogoče več podaljšati brez skupščine. Kar se pa tiče trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko, je nastopila posebno mladoradi-kalna stranka z vso odločnostjo proti, tako da ni upanja, da bi se pogodba odobrila. Potemtakem je Srbija pred hudo parlamentarno krizo, Shodi. Ljubljana. Shod, ki ga je priredila ljubljanska lokalna organizacija, odnosno pol. društvo «Bodočnost», v sredo, je bil sklican v zadnjem tre-notku, domala brez vse agitacije, vendar je delavstvo napolnilo salon pri «Levu». Shod je bil elementaren izraz neizrečenega gnjeva in srda, ki ga občuti kranjsko delavstvo nad brezprimerno nesramno igro, ki jo je vprizorila združena liberalno-klerikalna kompanija s takozvano volilno reformo. Kar počenja ta zalagana, svoje na najkrivičnejži podlagi zgrajene moči pijana družba, ki s svojo brezstidno lunavščino duši in tlači javno življenje na Kranjskem, ni druzega kot navadna politična prostitucija. Ostati ne more in ne sme brez vspeha, ki pa bo izgledal precej drugače, kot si ga predstavljajo ti politični sleparji. Krvava žaljivka, ki so jo zalučali kranjskemu delavstvu v obraz, bo tej objestni gospodi obtičala v ušesih. — Sodrug Kristan je podal zgodovino volilno-reformnega gibanja na Kranjskem, ki je nepretrgana veriga politične binavščine, ki so jo leta in leta uganjali liberalci in klerikalci s splošno, enako volilno pravico. Najprvo so jo napisali klerikalci na svojo ponesnaženo zastavo. Skoz več let so zavirali redno delovanje deželnega zbora in polnih pljuč kričali, da ne bo prej miru v deželi, dokler se ne odpro ljudstvu na stežaj vrata v deželno zbornico. Tukaj se je pridušal «iz srca» ŠušteršiČ, tam se je za-klihjal Krek, da hočejo splošno enako volilno pravico in drugega nič. Nato so vloge zamenjali: liberalna klika je aranžirala v deželnem zboru Žalosten orkester in slovesno zatrjevala, da jim do druzega ni, kot do splošne enake volilne pravice. Začeli so se prilizovati delavstvu, Tavčar in Triller sta obiskovala socialno-demokratične shode, na strankarskem shodu so sprejeli splošno in enako vlogo, pri vsakojakih volitvah se laskali socialnim demokratom in beračili pri njih za podporo. Toda deželnozborski voziček je obstal v blatu in treba ga je bilo premakniti. Prišla je prilika, da izlijejo ti ljudje svoje demokratično navdušenje v volilno-reformni zakon. Sedaj pa je bilo hinavske komedije konec. Beck je poklical kolovodje k sebi in jih obdelaval kot šolske pobe. Ljudje, ki jih je polna usta poguma, so padli v genljiv objem. Tavčar in drugi žalostni junaki te sorte, ki so prisegli, kjerkoli jih je hotel kdo poslušati, da nikdar in nikoli ne sežejo klerikalcem v roko, so se začeli skesano klanjati potentatu Šušteršiču in se obglavljati na javnem odru « prizor za bogove. Kar so jecljali 0 svojem demokratizmu, o svojem protiklerikalstvu, je bila hinav3ka laž. Med izvajanji Kristanovimi, ki jih je pobiral vsem navzočim iz srca, je de-filirala ta svojat mimo navzočega delavstva, spremljana od elementarnih izrazov studa in neskončega zaničevanja. Kdo ne bi zaničeval ljudi, ki pljujejo 1 takim cinizmom, s takim samozaničevanjem v svoj zalagani obraz P Nato je govornik podvrgel ostri in pravični kritiki to spačeno stvar, ki si jo drtne ta eksaltirana družba izdajati z resnim in slovesnim licem za volilno reformo, za najnapred* nejšo volilno pravico, kar jih je v avstrijskih deželah. Cs bi bilo v teh ljudeh le nekaj resne in poštene volje, le kapljica povprečne sramežljivosti in politične dostojnosti, bi bili z lahkoto dosegli splošno in enako volilno pravico in zlomili neresni bdpor vlade ter veleposestnikov. Vsa dežela se je fteštevilnokrat izrekla zanjo in komu je Usojen poraz v neenakem boju ljudske volje in vladnih kapric, je najlepše pokazala zgodovina državno-zborske volilne reforme. Ko se je vlada kar čez hoč temeljito premislili Rablji ljudske pravice niso bili prdvizorično nastavljeni Schtvarzi in Becki, ki iinajo svoj zveženj vedno pripravljen za odhod, nico bili ti zadolženi veleposestniki, ki bi si bili stokrat premislili resno oponirati vsej deželi, rablji so bili Šušteršifii in njih ponižna liberalna slu-ŽinCad s Tavčarjem in Hribarjem na čelu, ki so s tem proglasili, da je bila vsa njih preteklost laž brez konca. Denimo, pravi govornik, da je bil odpor vlade in veleposestnikov res nepremagljiv, česar pa ne priznavam, tedaj bi lahko, če so imeli voljo, oživotvorili za neveleposestniških 40 mandatov enako volilno pravico. In slednjič, če so požrli ti besedolomniki svoje obljube, bi bili prepustili do-sedaj brezpravnemu delavstvu vsaj četrto kurijo, v kateri ima po volilni reformi delavec glasovalno pravico, faktično pa odločujejo volilci ostalih treh kurij. Tako smo doživeli sramoto, da v deželi krščansko-socialne vlade na Dunaju velja splošna in enaka volilna pravica, pri nas na Kranjskem pa je klerikalno-liberalna koalicija požrla delavstvu sleherno zastopstvo. Tendenca, ki preveva predloženo skrpucalo je: oropati delavstvo volilne pravice in sicer v trenutku, ko se mu nakladajo za saniranje deželnih financ nova bremena. Ta čedna druščina se ne zaveda, kam tira stvar: lok, če je prenapet, poči. Ali bi se bilo čuditi, ako bi delavstvo v obupu, ko mu je odrezana legalna pot, seglo v svojem pravičnem boju po ruskih argumentih? Toda krvavo žaljeno, za svoje pravice osleparjeno delavstvo si bo našlo drugo pot. Položaj je ta: klerikalcev in liberalcev se ne da več razločiti. Ena reakcionarna masa so, ki je začela odkrit boj proti delavstvu. Delavstvo ta boj sprejema, v prepričanju, da se sme v borbi za demokracijo zanašati samo nase, v prepričanju, da izvije vlado političnim sleparjem iz rok, le če se zave svoje ogromne moči in če ima voljo to moč izkoristiti. Zato prisežimo danes, da s složnim in discipliniranim organizato> ričnim ter agitatoričnim delom preprečimo, da se danes 6 let voli po tej «reformirani» volilni pravici. Viharno odobravanje in elementarno navdušenje, ki je vladalo med in po govoru, je pričalo da je Kristan govoril vsem iz duše, je bilo dokaz, da bo energično delo protest proti tej klerikalno-liberalni infamiji. Dež. poslanec E. Gangl, ki se je odzval povabilu, je izjavil, da se zaveda, česa je dolžan svojim volilcem, zlasti socialno-demokra-tičnemu delavstvu. Dejal je, da je naznanil deželno-zborskemu predsestvu predlog, da se naj predložena reforma odkloni, ustavnemu odseku pa naroči, da izdela do jeseni načrt volilnega reda, sloneč na prine pih splošnosti, enakosti, tajnosti in direktnosti. Obljubil je, da se bo za ta smoter, četudi osamljen boril, dokler ostane na tem mestu. Z živahnim pritrjevanjem je shod isgavil, da odobrava korak g. poslanca. Ko je govoril še obširno sodrug Kocmur, je po sklepčni besedi sodruga Kristana predsednik sodrug Bartl zaključil lepi shod. Kranjski deželni zbor, Kakor smo Že poročali, je kranjski deželni zbor sklican na dvadnevno zasedanje, da reši volilno reformo. Poročilo ustavnega odseka, katero je sestavil dr. Šušteršič, najdejo čitatelji na prvem mestu te številke. Ko jim pride «Rdeči Prapor» v roke, bo volilna reforma po načrtu ustavnega odseka nedvomno že sprejeta in s tem zapečatena krivica, ki se stori kranjskemu delavstvu. Kajti vse tri deželnozborske stranke so se združile, da si vzajemno zavarujejo mandate in da ne pripuste delavstva v deželni zbor. O razpravah bodemo obširnejše poročali, da izvč delavstvo, kakšno igro so privilegirani poslanci igrali z najvažnejšo politično pravico ljudstva. * * * Poslanec Engelbert Gangl je vposlal deželno-zborskemu predsedstvu sledeči nujni predlogi Visoki deželni zbor skleni: 1. Poslanci v deželnem zboru kranjskem se izrekajo za splošno in enako volilno pravico v kranjski deželni zbor; 2. Zalo odklanjajo zakonski načrt ustavnega odseka; 3. Naročajo ustavnemu odseku, da izdela do jesenskega zasedanja nov zakonski načrt, ki naj sloni na podlagi splošne in enake volilne pravice. Do te ure poslanec Gangl med svojimi klubskimi tovariši še ni dobil štirih podpisov, ki so potrebni za nujnosti * * * Zastopniki vseh ljubljanskih listov so vložili meseca aprila, kmalu po zadnjem de-Želnozborskem zasedanju na predsedstvo deželnega zbora motivirano vlogo, da se jim v deželni zbornici namesto dosedanje docela nedostatne časnikarske lože odkaže tak prostor, kjer bi mogli neovirano zasledovati razprave deželnega zbora in zanesljivo poročati o njih. Na to vlogo niso dobili časnikarji nobenega odgovora, pač pa se jim je danes zopet od-kazala dosedanja časnikarska loža. Na današnjo intervencijo časnikarjev gospod deželni glavar ni odredil ničesar in zato so zastopniki ljubljanskih listov zapustili svoje prostore ter izjavili, da se ne vrnejo v zbornico in opuste zase poročanje o deželnozborskih razpravah, dokler se ne ugodi njihovim upravičenim zahtevam V Ljubljani, dne 19. junija 1908. Klubu narodno - naprednih poslancev je poslanec Gangl predložil popolnoma izdelan načrt za volilno reformo, ki bi slonela na splošni in enaki volilni pravici. Iz poročila o deželnozborskih razpravah se bo razvidelo, koliko so liberalci upoštevali predlog in načrt svojega tovariša. Domače stvari. Na deželnozborske galerije je vstop dovoljen samo z vstopnicami. Taka je pač navada v vseh parlamentih in nihče bi ne ugovarjal. Toda odkar je gospod Šuklje deželni glavar, se vpeljujejo še nove težave za obisk deželnega zbora, čegar galerije so itak pravi škandal, ker so prvič tako majhne in tesne, kakor da bi bile namenjene kakšnemu vaškemu občinskemu odboru in ker se drugič komaj z nekaterih mest kaj vidi in sliši. A še obisk teh galerij je postal pravi privilegij. Za sedanje zasedanje se je izdala sledeča določba: Srednja loža je prezidijalna in razpolaga ž njo pre-zidij. (Torej je občinstvu sploh nedostopna.) Desna, takozvana uradna loža je rezervirana za uradnike politične in avtonomne uprave. (Torej tudi zaprta.) Za časnikarje je rezervirana posebna časnikarska loža. (Kje?) Na splošnih galerijah bo prostor za sedeže od stojišč ločen, za sedaj samo provizo-rično. S sedeži, ki bodo vsi numerirani, razpolagajo deželnozborski klubi in sicer po razmerju števila svojih članov. Tudi na stojišča bo vstop dovoljen le proti vstopnicam. Kadar bodo galerije polne, bodo v obvestilo občinstvu nabite tablice z napisom: «Vstopnic ni več.» Ravnotako bo nabito, kje se dobivajo vstopnice. — Le mimogrede bodi omenjeno, da bi deželnozborsko predsedstvo lahko vedelo, da se slovensko ne pravi «proti vstopnicam», ampak «z vstopnicami». Opozoriti pa moramo stvarno na to, da se razkriva v navedenem ukazu pravi protek-cionizem. Kdor hoče dobiti sedež na galeriji, mora biti dobro zapisan pri tem ali onem deželnozbor-skem klubu in socialno-demokratičen delavec je a priori izključen. Pa kaj pomenja razdeljevanje vstopnic po številu klubskih članov? Veleposestniških poslancev je deset, a veleposestniških vo-lilcev petdeset in za te je rezerviranih več vstopnic, kakor za vse volilce mest in trgov. Kje je tukaj pravičnost, naj pové gospod Šuklje. Tudi mislimo, da no bi bilo treba tako varčevati z vstopnicami, kakor zadnjič, ko je bilo vsaj še mnogo prostora za stojišča, vstopnic pa vendar ni bilo dobiti, Gospod deželni glavar naj se vendar spomni, da so seje deželnega zbora javne. Resno vprašanja slovenskim učiteljem, Ko je bi! v Idriji izvoljen učitelj Engelbert Gangl v deželni zbor, izvoljen s 3ocialno-demokratičnimi glasovi, se je razveselilo vse neodvisno učiteljstvo in gospod Gangl je dobil neštete čestitke iz krogov svojih tovarišev. Soditi bi bilo torej, da se čuti slovensko učiteljstvo solidarno z gospodom Gangl o m in da vidi v njem eminentno svojega, učiteljskega zastopnika. Zgodilo se jo pa, da pušča tisti klub, kateremu je pristopil učitelj Gangl, svojega člana na cedilu v velevažnein vprašanju volilne reforme. Poslanec Gangl je naznanil predsedstvu nujen predlog, tičoč se splošne in enake volilne pravice, a v krogih svojega kluba, v krogih «narodno-naprednih» (?) poslancev ni mogel dobiti štirih bornih podpisov za svoj predlog. Liberalci, ki so izdali splošno volilno pravico, zatajujejo tudi svojega tovariša učitelja-poslanca. Ali mislijo slovenski učitelji, da se strinja z dostojanstvom učiteljstva, če vtaknejo tudi to briskiranje mirno v žep in opravljajo hlapčevske službe za tisto liberalno stranko, ki se je popolnoma združila s klerikalno in se odreka vsakemu resnemu uporu zoper klerikalizem ? Menimo, da je čas, da bi slovensko učiteljstvo brez predsodkov začelo razmišljati o naši domači politiki in če to stori, se bo moralo prepričati, da od liberalne stranke nima pričakovati ničesar več za tiste ideale, ki so bili sveti svobodomiselnemu učiteljstvu. Izoliranje poslanca Gangla od Djegovih lastnih klubskih članov je končno vendar žalitev za vse one, ki so se veselili Ganglove zmage in to so pač bili zlasti slovenski učitelji. Ogenj na parnika. Na «Lloydovem» parniku «Austria», katerega sedaj popravljajo v tržaški luki, je nastal zadnji četrtek ogenj, katerega so sicer kmalu pogasili, a je vendar napravil mnogo škode. Utopljenko so potegnili iz Mure pri Cmureku. Truplo nima več prstov na rokah in nogah. Moralo je že ležati več mesecev v vodi. Nesreča. Zadnji četrtek popoldan se je hotel zidar Jurij Poharec prepeljati pod Zavrčem čez Dravo; bil je namenjen od velikonedeljske strani v Zavrč. Pri brodu stoji hiša, v kateri je brodar še pred enim mesecem stanoval, a jo je narasla Drava tako poškodovala, da jo je moral brodar Senica z družino zapustiti in stoji sedaj prazna. Peharec je stal ravno pred hišo in klical brodarja z nasprotnega brega; naenkrat so se začela tla tresti, zidar je mislil, da je voda tla podkopala in se je še bolj primaknil k hiši, v tem trenutku pa ga je podsul zid od hiše, kateri se je podrl. Zid je bil 4 metre visok in 80 centimetrov debel. Mrliča so prepeljali v završko mrtvašnico. Poharec je pristo* jen v občino Gorenjski vrh. ŠuiteriiČevo poročilo o volilni reformi ustavnega odseka kaže tako jezuitski značaj, kakor je bilo pač pričakovati od klerikalcev, katerim so se liberalci brezpogojno vdali. To poročilo govori, da bo deželni volilni red potreben še izpremerab. Reči hoče torej, da je sedanja reforma samo pro-vizorična in da se bo deželnozborska volilna pravica v doglednem času izboljšala. Radi bi vedeli, komu misli dr. Sušteršič nasuti peska v oči. Ce hočejo klerikalci boljšo volilno reformo, §so imeli sedaj priložnost. Ko glasujejo za tisto nakazo, ki jo je izdelal ustavni odsek, pa zapro deželnemu zboru vrata za boljšo volilno pravico. Kajti jasno je kakor beli dan, da se bodo veleposestniki, katerim so dane nezaslišane koncesije, z vsemi štirimi upirali vsaki izpremembi, kakor so se upirali doslej. Od 50 poslancev jib mora vendar v bodoče biti navzočih 42, če se hoče kaj važnega iz-premeniti; če torej veleposestniki zapuste dvorano, je vsaka nova reforma nemogoča. Čemu torej ob-Ijubuje dr. SušteršiC, kar je po njegovih paragrafih neizvedljivo? Ali ima vendar slabo vest? 0 interesih kmečkega prebivalstva, o interesih meščanstva govori poročilo ustavnega odseka. O interesih delavstva ni besedice. To naj si delavstvo zapomni! Ponižno vprašanja predlaga «Nova Doba» «Rdečemu Praporu». Popolnoma je v redu, da je ponižna, kajti za prevzetnost res nima povoda. Le še zanaprej naj ostane lepo ponižna, pa bo dobro. Kar se pa tiče njenega nasveta, da bi si uredništvo «R. P.» kupilo kravo, bi dejali, da bi bila «Nova Doba» kot agrarno glasilo bolj poklicana v to. Seveda — hudo bi bilo za kravo, če bi morala žreti agrarno filozofijo «Nove Dobe». Posebna častna znamenja, menda verige okoli vratu, misli baje vpeljati kranjski deželni odbor za župane, tako kakor jih imajo Lueger in drugi župani na Nižjem Avstrijskem. Blagor si ga deželnemu odboru, ki nima drugih skrbi! Če pojde tako dalje, postane Kranjska sčasoma sploh iilialka Nižje Avstrije. «Slovenski Meščan» že kaže svojo pravo barvo. V zadnji številki objavlja članek, po katerem ni več dvoma, da si je izbral za nalogo, ščuvati podjetnike proti delavcem. Tu se govori o stavkokazih s tako ljubeznijo, kakor da bi bile take kreature same uboge žrtve socialno-demokratičnega terorizma, priporoča se zakon, ki naj bi vzel delavcem vsako koalicijsko svobodo in kliče se po policiji zoper delavce, ki se bojujejo za zboljšanje svojega položaja. Dobro je, da ptič zapoje; po tem se ga spozna. Za žnpana v Gornjem Logatcu je izvoljen nadučitelj Punčub. Železniška proga Kranj-Tržič se otvori dne 5. julija. Tlak je povozil v Št. Uju v Slovenskih goricah učenca Menbarda, ki je iz šole grede šel pod zaprtimi zatvornicami čez progo v trenotku, ko je privozil brzovlak iz Gradca. Tlak ie povozil otroka, triletnega dečka, sina načelnikovega na postaji Sapijane (proga St. Peter-Reka), ko se je na peronu igral. Odrezalo mu je sprednji del glave. Otrok je bil na mestu mrtev. Davek na žganje ima pomagati tudi deležam, ki so z denarjem v veliki zadregi. Po zakonu z dne 8. junija 1901 št. 86 so dobivale dežele na leto od državne žganjarine 10 mil. 200.000 kron, in sicer največ Galicija 5,441.722 kron. Češka 3.511.098, Moravska 3,030.106, Štajerska 900.000, Koroška 270.993, Kranjska 868.858, Goriška 62.170, Istra 61.766 kron. Ker bi po novem zakonu država od svojih dohodkov v znesku 129,800.000 K na leto do konca 1917 dovoljevala 46 mil. 364.560, torej več 27,164.560 K, bi dobile več: Češka 2,302.423 (skupaj 8,913.321 kron), Galicija več 7,990.128 (skupaj 13 mil. 431.851 kron), Moravska več 4,449.149 (skupaj 7,479.254 kron), Štajerska 900.000 + 921.177 - 1,821.177 kron, Koroška 579.963 + 718.294 - 1,298.179 kron, Kranjska 868.858 + 452.181 - 1,321.039 K, Goriška 62.170 + 182,573 - 241.743 kron, Istra 61.766 + 181.405 - 243.171 K itd. Poleg tega dobi vsaka dežela še iz dohodkov osebne dohodnine po ključu določen državni prispevek, in sicer vse skupaj 7,344.941 kron ali Kranjska 92.195, Štajerska 395.444, Koroška 95.570, Goriška 45.900, Istra 52.607 K itd. Vsi državni prispevki deželam bi iz dohodkov žganjarine in osebne dohodnine iznašali 53,709 502 K. Za Kranjsko iznaša državni prispevek za bodoče leto 1,413.234 kron, za Štajersko 8,216.621, za Koroško 1,394.767, za Goriško 290.643, za Istro 2,905.778 K itd. Bdlno pravi TMerryev balzam le t želeno znamko nune. — 12/2 ali 6/1 steklenic ali pa 1 velika specialna steklenica s patentnim zaklepom S K. Thierryevo oentifolijino milo proti vsem, ie tako starim ranam, vnetjem, poškodbam, go rečici, kislini, kašlju, krču slabem teku i. t. d., 2 lončka 3 K ■O *'• Razpošilja se le proti povzetju ali za naprej poslani denar. Ti dve domači zdravili sta povsod znani in še od nekdaj sloveči. Naročila naj se naslavljajo na: 275 CiKanar ft. TMirn V Pregradi pri *og. Slatini. 33—10 Zaloga večinoma po lekarnah. UgiMfttsU t» tfpfami fias Itr11, Zastonj pošljem vsakemu in poštnine prosto 12—9 oenik za 5000 up. Crone Rosk. Patent 3 — Srebr. - Rosk. 6 — Želein. - Rosk. T— Sreb. z dvoj. plaši.8'— Krone Pendel ura70cm T— Z zvon. bitjem 9'— Z budilko 10-— Z godbo 12'-— Krona Budilka 2-40 S svet. števil- 3 Z enim zvoncem 5-— Kuhinjska ura 3 — ■I - Budilka Z bitjem Z godbo 6 valenov Original Ornega, Schaffhausen, GlasbUtte, Hslioa, Amalfa, «. kr. preizkušeno od K 13'—. Zlatnina in srebrnim po originalnih tvor- mikih cenah. Triletna garancija. Ako nt ugaja, zamen* ali pa se Trna dinar. Maks Bohnel, Dunaj IV. Margarstenatraaae 27/20 v lastni hlil. Sodno zapriseženi cenitelj in izvedenec. Največja in najstarejša tvrdka. Ustanovljena 1840. 5000 slikanih -cenikov zastonj in po. '-nine prosto. Važno za delavce in sploh za vse konsumente! V «Založbi časopisa „Naprej 1" v Idriji» je te dni izšla brošura r. Njih pomen in važnost za delavsko ljudstvo. Cena broftri je 20 VinarjeV. Kdor se zanima za zadružništvo, osobito za konsumna društva, mu bo ta brošura zelo dobro došla. V njej so uvrščeni naj-raznovrstnejši članki, ki govore o pomenu, važnosti in zgodovini konsumnih društev. Sezite po njej! č&cUni/u. •«► moriko% Xdten xeiijo ¿obro. po ceftx mnesljivvpotovali ntf/s? o&m