Ste v. 81,__
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
t*rcdr.i«tvo: Ulic« Sy Frančiška Asiškef« it 20, L nadstr, — Vsi tepisi naj »e pciiljajo oredniltvu lisU. Ndrankirana pisma s« a«
sprejemajo in rokopisi ae nt vre^.	'
Izdajatelj in odgovorni nrataik Štefan Oodfcia. Lastnik konsord) lifia .Fdircsti*. — Ttak tiskarne .Edin«*«-, vpisan« zadruge s (trejenim p crcftvotn v Trstu, ulica Sv. Fiančilkt Aslikegs it 20L Telefon nredniitva in oprave itar. 11-07.
fcatotnina znaša; 2a celo leto........K 21—
Za pol leta................. 1 J—
fa tri mesece.......- .........
za nedeljske izdajo mm celo leto...... • « 9m
za pol leta -......................2.90
V Trstu, v torok 21. taarca 1916.
Letnik HI L
Pesamezne Številke .Edinosti* ss prodajajo po 6 vinarje*, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglssi se računajo na milimetre v Slrokosti ene kolona.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vitt
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . . 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejemi in se rat nI oddelek .Edinosti". Naročnini Id reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". — Plača in toži se v Trstu.
Uprava In inaeratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Aslikega ŠL 20. — Poitnohranltnični račun 5t 841.652.
Pregled najnovejših dogodkov.
Ruska bojišča. — Naši po 6 mesečni hrabri obrambi izpraznili predmostno utrdbo pri Uščjecku ob Dnjestru. Posadka se ie prebila sredi skozi sovražne postojanke in se rešila k našim četam pri Za-leščikih. — Na severni fronti med Naro-škjm in Višnjevskim jezerom in pri l o-stavih Rusi kliub velikim izgubam nadaljujejo z močnimi, a brezuspešnimi napadi.
Italijanska fronta. — Boji pri tolminskem predmostju se nadaljujejo. Pri Pev-mi in na Rombonu zavzele naše čete po eno sovražno postojanko. Topovski boji na koroški in tirolski fronti.
Zapadno bojišče. — Jako živahno topovsko in letalsko delovanje v ozemlju Mcrze in v nižini NVoevre. Ponesrečen francoski protinapad proti vasi Yaux. Pet sovražnih letal sestreljenih. — Letalski napad na Anglijo.
Na balkanskem in turškem bojišču nobenih važnih dogodkov.____
Nule uredno poročilo.
DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se objavlja: 20. marca 1916, opoldne.
Rusko bojišče. — Včeraj zvečer je bil po šestmesečni hrabri obrambi popolnoma sestreljeni predmostnl okop se-verozapadno Uščjecka izpraznjen. Čeprav se je Rusom že v jutranjih urah posrečilo napraviti 300 m široko vrzel, je posadka, napadena od osemkratne premoči, ne meneč se za vse izgube, vztrajala še celih 7 ur v najsrditejšem topovskem in infante-rijskem ognju. Sele ob 5 pop. se }e odločil njen poveljnik, polkovnik Planckh, da izprazni popolnoma uničeno okopao utrdbo. Manlši oddelki in ranjenci so dospeti na čolnih na južni breg Dnjestra. Toda v sled koncentričnega ognja nasprotnika 'je bilo kmalu treba opustiti prepeljavanje in je ostala hrabri četi, obstoječi iz cesarskih dragoocev ki saperjev, ako niso hoteli v ujetništvo, odprta le ena pot. Morala se »e na severnem bregu Dnjestra skozi od sovražnika močno zasedeni krai Uščiečko prebiti k našim, na višinah severno Zaleščlkov vgnezdenlm četam. Pohod skozi sovražne postojanke se Je posrečil. Pod zaščito noči je vodil polkovnik Pianckh svojo junaško četo k našim predstražam sev erozapadno Zaleščlkov, kamor je dospela danes zjutraj. Boji za predmostnl okop pri Uščjecku ostanejo za večno slavna stranica v knjigi zgodovine naše armade.
Italijansko bojišče. — Ob goriškem predmostju smo včeraj dopoldne zažgali sovražne postojanke pred južnim delom podgorske višine. Popoldne je naša artiljerija krepko obstreljevala sovražno fronto pred predmostjem. Ponoči je bil sovražnik pregnan iz enega strelskega Jarka pred Pevmo. Boji ob tolminskem predmostju se nadaljujejo. Osvojene postojanke so ostale trdno v naših rokah. Število tukaj ujetih Italijanov ie narasdo na 925, ono uplenjenih strojnih pušk na sedem. Sovražni napadi na Mrzli Vrh in Krn so se razbili. Tudi na Rombonu so osvojile naše čete eno postojanko In ujele 145 mož in uplenile dve strojni puški. Na koroški fronti se nadaljuje živahno delovanje. Na tirolskem mejnem ozemlju je sovražnik obstreljeval s topovi oddelek Col di Lana in par točk na južni fronti.
Jugovzhodno bojišče. — Ne-izpreinenjeno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fmL
Poročilo Coflornt
DUNAJ, 20. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Cadorne dne 17. marca.
V noči na 16. t. m. so poizkušali sovražni pehotni oddelki, podpirani od artiljerije, napasti naše postojanke južno Rove-reta in v Suganski dolini. V dolini Boite smo kliub neugodnim vremenskim razmeram zasedli postojanko v Forcelli di Fontana Negra med prvim in drugim Fo-fanskim vrhom v višini 2588 m. Sovražen obkoljevalni poizkus je bil odbit V dolini Bele smo uspešno obstreljevali fort Hen-zel. Na soški fronti topovski boji in delovanje naše pehote z uspešnim metanjem bomb. Neki naš oddelek ie nenadoma vdrl v neki sovražen jarek vzhodno Pe-tovelj in uplenil tamkaj več pušk, municije in varnostnih ščitov.
Poročilo 18. marca. — V gorovju živahno topovsko delovanje. Naša artiljerija je razpršila sovražne korakajoče kolone v smeri Landra in je obnovila obstreljevanje Toblaškega kolodvora, kjer je napravila vidno škodo in povzročila par požarov. Sovražna artiljerija je posebno trdovratno obstreljevala naše postojanke na višini Sv. Marije v tolminskem pasu. Na ostali fronti so se včeraj akcije naših oddelkov, podpirane od artiljerije, nadaljevale. Sovražnik je pokazal živahno čuječnost in vrgel mnogo bomb in raket. Sovražni letalci so metali bombe v bližini rtiča Sdobba, ne da bi napravili kako škodo.
Prestolonaslednik na soški fronti.
DUNAJ, 20. (Kor.) te vojnega tiskovnega stana poročajo: Nadvojvoda prestolonaslednik Karel Franc Jožef je posvetil zadnje dni natančnemu ogledu etapnih naprav ob soški fronti. Nadvojvoda si je dal vsepovsod podati natančna in stvarna pojasnila ter ni skoparil s svojo hvalo nad brezhibnim in smotrenim delovanjem vseh naprav etapne službe. Obiskal je tudi več bolnišnic v katerih je prestolonaslednik nagovarjal bolnike in ranjence ter jim vlival poguma z besedami tolažbe.
Italijanska zbornica.
CURI H, 19. (Kor.) Zbornica je na željo ministrskega predsednika Salandre v poimenskem glasovanju s 394 glasovi proti 61 sprejela naslednji, po poslancu Mor-purgu predloženi dnevni red: Zbornica zaupa, da vlada v sedanjih razmerah tako vodi še nadalje svojo gospodarsko in finančno politiko, da dosega najuspeš-nejo obrambo poljedelskega, industrijskega in trgovinskega življenja v deželi.
CURIH, 19. (Kor.) Zbornica je včeraj nadaljevala razpravo o vladni gospodarski politiki. Posl. Cavagnori je izjavil, da zaupa vladi in je prepričan, da si bo Italija znala zagotoviti zmago in izpolnitev svoje visoke usode. Posl. Bettolo je govoril za nasledji dnevni red: »Zbornica zaupa, da bo vlada, jasno poznavajoč najširje interese domovine, izpolnjevala težke naloge, ki so jej bile poverjene. Zbornica sicer graja neke stvari v vladni gospodarski politiki, posebno pomanjkanje pospeševanja trgovinske mornarice, toda izraža zaupanje, da bo parlament ob tej slovesni uri podal nov dokaz domovinske edinosti.« Posl. Bettolo je menil, da se tako more še nadalje zaupati možem, ki so Italijo povedli v vojno po-vračevanja in pravičnosti. Oni so, ki so morali popolnoma izpolniti svoje naloge v korist domovini. (Odobravanje.) Posl. Rodino (katoličan) je izjavil, da noče zaostajati za nikomer, želeč zmage italijanskemu orožju, zmage, za katero katoličani sodelujejo z vsemi svojimi močmi. Ne vidi potrebe, da naj bi se preustrojalo sedanje ministrstvo, ker se mora pač imenovati nacijonalno. Upa, da zbornica ponovno izreče zaupanje vladi, potrjujoč svojo vero v zmago pravice Italije. (Pritrjevanje.) Veliko poslancev se je odreklo besede v svrho utemeljevanja svojega dnevnega reda. Posl. Turati (neoficijelen socijalist) je izjavil, da bi po nekaterih poslancih predlagana preustrojitev kabineta v nacijonalen kabinet ne bila znamenje moči, temveč slabosti. Pravi se, da je socijaJizern v tej vojni doživel poraz* toda pozablja se, da se je socijalizem vedno boril proti kapitalizmu in da je ta vojna posledica kapitalizma. Govornik je še vedno prepričan o nesmotrenosti vojne, ker dobro nikdar ne prihaja iz nasilja. Zato on in njegovi prijatelji ostanejo zvesti svojim načelom in čakajo, da jim bo čas dal prav. To je vzrok, da glasujejo proti kabinetu. Ob najnapetejši pozornosti zbornice je nato povzel besedo ministrski predsednik Salandra in izjavil, da bo govoril jasno v trenutku, ko hoče dežela videti na krmilu može, ki naj bi imeli jasne in določene misli ter bi znali svoje misli pretvarjati v resnico brez zavlačevanja in obotavljanja. (Odobravanje.) Priznava, da odgovornost za gospodarsko politiko zadeva vse ministre in to ne samo vsled čuta solidarnosti. Ne koristilo bi nič, ako bi se hotelo zagotavljati, da se ni dogodila nobena pomota ali da se je predvidevalo vse, ravno tako kot bi bilo drzno zagotavljanje, da se v prihodnje ne dogodi nič takega več. Misliti je treba na izpremembo vseh idej in dejstev gospodarskega življenja, ki jo je povzročil ta požar, ki je brez primere v zgodovini, izpremembo, ki presega vse, kar je mogel predvidevati najmodernejši in najpametnejši oblastnik. Vlada čuti, da mora kolikor le mogoče podpirati moči naroda- Prizadevala si je, da bi izpolnjevala to nalogo, ne da bi odklanjala primerne nasvete ali sodelovanje.
Ministrski predsednik Salandra je nadaljeval: Sedaj ni čas za velike upravne reforme. Stroj se ne sme izpremeniti v trenutku, ko dosega največji efekt Ni res, da ste Francija in Anglija v sedanjem momentu izpremenili vlado. Sedanjih gospodarskih težkoč ne more preprečiti nobena človeška sila in nobena človeška modrost, čeprav ima vlada veliko dolžnost, da jih omili. Ako sedanji ministri niso zmožni, da store to, potem je dolžnost zbornice, da jih nadomestuje. Tekom debate je bilo slišati plemenite glasove, ki poživljajo deželo k nadaljnim žrtvam. Ne sme se izpregovoriti nobena beseda, ki bi zamogla poslabšati razpoloženje naroda. Kdor bi tako ravnal, ta dela proti domovini. Ministrski predsednik je poživljal nato vse brez razlike stranke ali razreda, da naj sodelujejo pri ojačevanju odporne sile dežele. Govornike, ki govore o konservativnih tendencah ministrstva, opozarjam na ta da sta Sonnino in Cavasola stara navdušena
bojevnika za interese in pravice delavcev. Govornik je govoril potem o zakonu la južno Italijo, ki ukrepa določbe na korist kmetijskim delavcem, in vzkliknil: »V sedanjem* trenotku ni več mogoč če biti konservativec ali demokrat, ampak le vojak.« (Odobravanje.) Nad vsemi po-litičnin^i strujami, je rekel Salandra, se nahaja domovina, ki je edina večno ne-izpremenljiva. Italija je nad vsemi. Več govornikov je govorilo o vodstvu. Zbornica naj se izrazi jamo in brez obotavljanja, je-H so možje, ki so na vladi, najsposobnejši za zmagovito nadaljevanje vojne. Priznati je treba, da je zasluga ministrstva, da je pričelo vojno in določilo njene cilje. V dosego teh namenov so člani vlade mnogo pretrpeli. Ni se treba bati kabinetne krize, ako se meni, da bo ta kriza koristna. Ako je to mnenje zbornice, je rekel ministrski predsednik, potem izrazite to z glasovanjem, ne da bi vas zadrževal, da odložite krizo na jutri. Ako so drugi sposobnejši, kakor sedanji ministri, potem je bolje, da pride do krize danes kakor jutri. Onim, ki so očitali vladi, da ni napravila Italija z nastopom v vojni nobenega dobička, odgovarjam, da bi bila kupčijska intervencija sramota. (Živahno odobravanje.) Mi smo morali s ponosno glavo iz zveze, v kateri smo bili 30 let in ne tako, kakor da bi hoteli kaj izsiljevati. Vpraševalo se je, je-li vlada pri sklepanju novih zvez varovala interese Italije. Visoki državni oziri branijo ministrstvu, da bi odgovarjalo na to. Naj sodi vsakdo po vest! in razumu. Onim, ki so govorili o večjem vojnem cilju, odgovarjam, da se o takih dokazih na politični skupščini ne more razpravljati, pri čemer je priznati, da so bili možje, ki so se pečali s tem vprašanjem, jako zmerni. Kar se tiče vojevanja, je treba zaupati voditeljem armade. Izrazi, da vlada ni dovolj goreča za vojno, so le v korist sovražniku. Žtdostno je, da se ovira patri-jotično gibanje z gonjami, ki hočejo preprečevati delovanje vlade v sedanjem trenotku. (Živahno odobravanje.) Vlada ni potratna z besedami, a se ji ne more očitati pofnanjkanja gorečnosti. Danes ste pretekli dve leti, odlcar je prevzela vlada svoj urad. Ker je usoda dogodkov hotela, da so sedanji časi najznamenitejši v stoletju, spadajo dejanja vlade pod sodbo zgodovine. Ako imajo ministri kake zasluge, se ne mislijo ponašati z njimi, da dose2ejo ugodno glasovanje parlamenta. Predno je stopila Italija v vojno, so se drznili tuji poslaniki pisariti, da velja Italija malo kot zaveznik in malo kot sovražnik. Sedaj zavezniki pošteno upoštevajo Italijo in respektira jo tudi primerno sovražnik. Naj pokliče zbornica na vlado može, ki jih smatra sposobne za dosego vojnega cilja dežele. Kar je važno, je le, da bodo cilji doseženi. Da pa zamore vlada delovati koristno, si mora biti vedno sigurna zaupanja parlamenta. Naj bo vaše glasovanje jasno in točno, brez omejitev in zahrbtnosti. (Ponovno živahno odobravanje).
CURIH, 19. (Kor.) 61 poslancev, ki so glasovali proti zaupnici sedanjemu kabinetu, pripada socijalistom, nacijonaiistom, reformistom, radikalcem in neodvisnim.
Nemško uradno porotno.
BERLIN, 20. (Kor.) Veliki glavni stan, 20. marca 1916.
Zapadno bojišče. — Vsled ugodnih opazovalnih razmer je bilo obojestransko topovsko in letalsko delovanje zelo živahno. V ozemlju Moze in v nižini VVoevre so bHl tudi včeraj topovski boji izredno srditi. Da preprečijo naSe nadaljno približevanje k sovražnim utrdbenim napravam v okolici utrdbe Douaumont in vasi Vaux, so izvršili Francozi z deli novo privedene divizije brezuspešen protinapad proti vasi Vaux. Bili so odbiti ob težkih izgubah. V zračnem boju je sestrelil poročnik baron Althaus nad sovražno črto zapadno Lihonsa svoje četrto, poročnik Boelcke nad gozdom pri Forgesu (na levem bregu Moze) svoje dvanajsto sovražno letalo. Vrh tega je zgubH sovražnik tri nadaljna letala, eno v zračnem boju pri Cuisy (zapadno For-ges), obe drugi vsled ognja naših obrambnih topov. Eno zadnjih je padlo v gorečem stanju pri Reimsu, v okolici Ban de Sapta, tik za sovražno črto.
Vzhodno bojišče. — Ne oziraje se na velike izgube, so izvršili Rusi tudi včeraj ponovno napade z močnimi silami na obeh straneh kraja Postavi in med Narošldm in Višnjevskim jezerom. Napadi so bfll popolnoma brezuspešni. V ozemlju VlsdUa so napadle nemške čete in vrgle sovražne oddelke, ki so se po včeraj zjutraj izvršenih napadih zamogll držati pred našo fronto. Ujeli smo pri tem enega oficirja In 280 mož iz sedmih različnih polkov. ^ ,.
Balkansko bojlSče. — Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo.
Letalski um u unio.
BERLIN, 20. (Kor.) Uradno se razglaša: Brodovie naših povodnih letal le včeraj popoldne vldjub močnemu obstre-
ljevanju baterij na kopnem in sovražnih letalcev Izdatno ob metalo z bombami vojnike naprave v Dovru, Dealsu ln Rants-gatu. Opaženih je bilo mnogo zadetkov z zelo dobrim učinkom. Vsa letala so se povrnila v dobrem stanju.
■ Cadorna v Parizu.
LUG ANO, 20. (Kor.) Cadorna je odpotoval včeraj v Pariz.
PARIZ, 20. (Kor.) Cadorna je dospel semkaj. Sestal se je z Joffrom in generalom Roquezom.
Nov vojaški zbor na Angleškem.
LONDON, 19. (Uradno.) Kralj je odobril ustanovitev novega zbora, ki se bo imenoval »Kraljevi obrambni zbor« in bo imel plačo redne pehote. Namen tega zbora se ne objavlja. Misli se, da bo stvar najbrž v zvezi s položajem oženjencev, ki so poklicani v vojaško službo po Der-byjevem načrtu._
Dogodki no morju.
PARIZ, 19. (Kor.) Uradno se poroča: Torpedni rušilec »Renaudin« je bil dne IS. marca zjutraj v Jadranskem morju potopljen od sovražnega podvodnika. Pogreša se 3 oficirje, med njimi poveljnik in drugi oficir, kakor tudi 44 mož. Dva oficirja in 34 mož je rešila neka francoska torpedovka, ki je spremljala rušilca »Re-naudina.«
Francoski rušilec »Renaudin« je bil zgrajen L 1913, 78 m dolg in 7'8 m širok in je imel v mirovnem času 83 mož posadke.	_
Potopljene ladje.
LONDON, 19. (Kor.) Po poročilu Lloydove agenture je posadka »Palem-banga« takoj, ko se je dogodila eksplozija, stopila v čolne, ki so jih. hitro spustili v morje. Vsi so bili rešeni. Ko so prišli na suho, je izjavilo več mornarjev, da so bili .trije torpedi izstreljeni proti ladji. Prvi je zadel ladjo na zadnjem delu, drugi na prednjem, tretji pa v sredi. Ladja se je potopila tako hitro, da nihče ni mogel rešiti svojega imetja. Posadka je odšla v London._
S MIh M
CARIGRAD, 19. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Dne 18. marca je vrglo eno naših letal par bomb na Kutelamaro, pri čemer sta bila zadeta en top in en oddelek sovražnika. — Tekom boja dne 18. t m. v okolici Sueškega prekopa z nekim sovražnim oddelkom smo ujeli 5 indijskih vojakov. — Z ostalih front nič novega.
Romunske stvari.
BUKAREŠT, 20. (Kor.) Včeraj se je vršila v Jassyju volitev vseučiliškega rektorja. Profesor Fillipide je dobil 30, profesor Mateo Cantacuzene 29, profesor Alexandrescu 28 in profesor Stere 26 glasov. Naučnemu ministru predložene liste vsebujejo tri prvoimenovane profesorje, med katerimi bo izbiral.
BUKAREŠT, 20. (Kot.) Angleška sanitetna misija Iady Paget je preko Rusije odpotovala na Angleško.
Pruski deželni zbor.
BEROLIN, 19. (Kor.) Poslanska zbornica je sprejela proračun v tretjem branju.
Poziv bolgarskim potrjencem.
DUNAJ, 20. (Kor.) Bolgarsko poslaništvo na Dunaju sporoča v inozemstvu se nahajajočim, štiridesetemu letniku pripadajočim in pri pregledovanju potrjenim vojakom, da naj se nemudoma vrnejo na Bolgarsko, ker se 15. (28.) marca prične tečaj za rezervne častnike v vojaški šoli. Pozneje došli izgube pravico za vstop v šolo in se dodele dotičnim četam.	__
Vprašanje papirja.
DUNAJ, 20. (Kor.) Kakor poroča »Morgen«, se je vršilo včeraj v trgovinski zbornici posvetovanje v centralnem društvu časniških podjetnikov zastopanih izdajateljev kakih 150 časopisov, da zavzamejo stališče napram nedostatkom v proizvajanju papirja. Na zborovanju, ki so mu prisostvovali tudi zastopniki ministrstev, se je sprejela resolucija, v kateri se prosi za ustanovitev centrale za papir in izdajo naredbe zaradi uradne določitve obsega časopisja.__
Kardinal Gotti umrl.
RIM, 19. (Kor.) Prefekt kongregacije »de propaganda fide«, kardinal Gotti, je umrl.
Položaj.
20. marca.
Potrjajo se torej glasovi, da je veliki vojni svet v Parizu sklenil, da naj se prične ofenziva na raznih bojiščih. Za peto italijansko ofenzivo, ki pa se je žalostno izjalovila že v prvih začetkih, je prišla ruslca ofenziva na fronti Drisvjat-sko jezero-Postavi z veliko srditostjo.
kakor naglasa nemško uradno poročilo. Isto poročilo pa nam javlja, da so Nemci gladko in krvavo odbili napad. Začetki te »velike ofenzive« na vseh bojiščih to^ rej niso nič kaj nadobudni za čefverospo-razum. Seveda ni smeti prehitevati dogodkov in misliti, da je ruska ofenziva s tem že udušena.' Rusija ima ogromnih sredstev in naša javnost naj bo pripravljena še na velike in luide boje. Dobro je, da ima to pred očmi, pri čeiner pa naj si ohranja trdno vero, da konec bo srečen in časten.
Pri Verdunu so se vršili te dni le topovski boji. Z oziroin na znano točnost v nemškem poročanju, moramo verjeti nemškim poročilom, da te dni ni bilo in-ianterijskih napadov. Položaj očividno ni še dozorel za take operacije.
Srbski državniki porabljajo sedanji ča9 za potovanja. To zveni sicer nekako čudno in skoro da nesmiselno, ako govorimo, da so na potovanju državniki, ki — nimajo dežele. Te dni je dospel v Rim srbski prestolonaslednik Aleksander. Ob njegovem prihodu so mu izkazovali velike časti. Na kolodvoru so ga pričakovali ministri, senatorji poslanci. Princa Je sprejela kraljica in potem ministrskega predsednika Pašiča, ki se tudi nahaja v Rimu in je imela žnjim dolg razgovor. PaŠić ie obiskal več italijanskih ministrov, ki se jim je zahvaljeval — tako se glasi poročilo —, da je Italija pripomogla, da so se rešili ostanki srbske vojske. V Rimu se nahaja tudi državni podtajnik v srbskem ministrstvu za vnanje stvari Jovanović, ki da je izjavil zastopniku lista »Tribuna«, da med Italijo in Srbijo ne obstoje danes, niti niso nikdar obstajala kaka nasprotstva. Oba naroda da se že sporazumeta .glede obali Jadranskega morja. Gospodarski interesi Italije da zahtevajo, da si ohrani prijateljstvo Srbije, ki da že danes dolguje Italiji neminljivo hvaležnost!
Nam se zdi, da so vsi ti sedanji medsebojni pokloni, vse časti, ki se izkazujejo sedaj med Rimom in Belgradom — par-don: srbskimi državniki na potovanju, precej prisiljeni in da ne prihajajo od srca. Že tisto naglašanje — če je sploh resnično — državnega podtajnika Jova-novića, da ni bilo med Italijo in Srbijo nikoli nikakih navskrižij radi Jadranskega morja, je v tako kričečem navskrižju z resnico, za katero so klasične priče srbski listi in ruski listi iz nedavnega časa, da mora vzbujati sume in dvome. Ti ljubi Bog, saj je le malo tednov za nami, ko smo mogli citirati iz ruskih in srbskih listov ogorčenih izjav proti aspi-racijam Italije na vzhodni obali Adrije in proti vsemu nje postopanju! In sedaj naenkrat najlepše idilično soglasje in ga baje ni oblačka, ki bi kalil modrino nebesnega svoda nad razmeriem med Italijo in Srbijo in aspiracijami obeh teh držav?!
Od kod torej kar naenkrat to prisezanje najprisrčnejega soglasja in prijateljstva? Odkodi te demonstrativne izjave hvaležnosti za usluge Srbiji, ki jih Italija — ni storila?!! Zato so žive priče isti srbski državniki se svojo navzočnostjo v Rimu!! Kajti, ako bi jih bila storila, ti gospodje ne bi bili danes na potovanju! Nam prihaja grešna misel — Bog nam jo odpusti! Kaj pa. če morajo ti gospodje danes — da-si bi zvenelo to kot krvava ironija — igrati vlogo pomočnikov en-tente s tem, da pomagaio boljšati razpoloženje v Italiji?! Ententa pritiska, potrebuje pomoči, kabinet Salandre pa je v stiskah radi postopanja entente z Italijo. Ali je izključeno, da je temu javnemu in demonstrativnemu objemanju v Rimu namen da se kaptivira javno mnenje v deželi. Vidimo zopet enkrat, kako čudne svate spravlja včasih stiska pod isti dežnik!
V Sofiji se odigrava sedaj interesanten proces proti bolgarskim rusoiilom, ki so obdolženi špijonaže na korist Rusije. Med obtoženci je en podpolkovnik in več poslancev. Obtožnica priznava sicer, da obtoženci niso storili tega zločina iz do-bičkarije, marveč »iz fanatične simpatije in udanosti do Rusije«. Nu, ne bi imelo smisla, ako bi trdili, da v Bolgarski ni ljudi, ki še danes simpatizirajo z Rusijo. Naravno je to, ker tu deluje tradicija v politiki Bolgarske do najnovejih časov. Ali ta tradicija izumira z neverjetno naglico in ta proces jej utegne dati smrtni udarec.
Poljsko vprašanje v parlamentih.
Pod tem naslovom je priobčila praška »Union« te dni nastopna izvajanja;
»Priznati se mora, da Nemčija ni opustila ničesar, da bi se okoristila na zgrešeni politiki Rusije napram Poljakom, sosebno zgrešeni od leta 1863. sem. Zl-stem vnanje rusifikacije je nemška okupacija temeljito odpravila in po dolgih letih so dobili Poljaki zopet svoje vseučilišče v Varšavi, svoje šole in v upravo se je uvedel poljski jezik.
Doma pa, v nemški Prusiji, poljsko vprašanje še ni na dnevnem redu. To se je pokazalo na razpravi o predlogi, s katero se daje na razpolago 100 milijonov mark za naseljevanje po vojni. Kaj umevno ie, da so se Poljaki spomnili nekdanlih
Itrsa fl.
•EDINOST" Štev. 81.
T Trstu dne 21. marca, 1916
zakonov o naseljevanju iz ere Bismar-ckove ter da so zahtevali določb v smislu zagotovitve poljske narodnosti- Poljedelski minister baron Schorlemer jim je dal zagotovilo, da se na izvajanju zakona ne bo delala nikaka razlika med naseljenci nemške in poljske narodnosti, ali med veroizpovedanji. Do obvezne izjave, da se ne mislijo povrniti k Bismarckovi na-seljevalni politiki, kakršnje izjave so morda Poljaki pričakovali, pa ni prišlo. Zadovoljiti so se morali z zagotovilom, da je ta predloga le gospodarskega pomena, in da ne bo nikdo trpel škode radi svoje narodnosti ali vere. Poljaki so predlagali k zakonu klavzulo, da se iz plemenske pripadnosti, materinega jezika in političnega uveljavljanja ne bodo izvajali nikaki pomisleki proti naseljevanju. To je bila sicer transkribicija Schorlemerjeve-ga zagotovila, ali v zakon niso sprejeli te klavzule, ker je bron Schorlemer v poljskem predlogu, ki je zahteval enako postopanje z vsemi, videl skrito ost proti nemškim naseljevanjem.
Umevno je, da so tudi politične stranke, ki so nasproti zahtevi Poljakov zavzele nasprotno stališče, na sploh le svojemu ministru prepustile besedo. AJi je bil vzrok temu le v nezanimanju, ali so bili drugi raziogi. tega seveda mi ne vemo, ali dejstvo je, da so morali sejo 1. marca prekiniti radi nesklepčnosti in še le v naslednji seji je bil poljski predlog odkjonien z glasovi konservativcev, svobodnih konservativcev in nacijonalnih liberalcev proti glasovom Poljakov, cen-truma in levice.
Tudi v ruski državni dumi, ki se je zopet mogla zbrati po dolgi pavzi, je prišlo poljsko vprašanje v razpravo. Tu so postopali s Poljaki po vseh pravilih for-cuziške uljudnosti. Minister-govornik ruskega kabineta g. Sazonov, se je pov-spel celo do apela na »poljski bratski narod«, kar za Rusijo, kjer še danes velja srednjeveško načelo, da o narodnosti ne odloča jezik, ampak versko izpovedanje, pomenja vsakako precejšen čin. Rimskokatoliški Poljaki se priznavajo torej kot samo svoj narod, dočim se grško-unirani Malorusi smatrajo za odpadnike, ki jih treba po srednjeveški metodi še le zpre-obrniti k pravoslavju in s tem tudi k ruski narodnosti.
Obljube, ki jih je dajal g. Sazonov poljskemu narodu, zvene — četudi ne zavestno — tudi nekako rardonski (ali, kakor bi rekli po domače, prisiljeno). Rusija je — tako je zagotovljal g. Sazonov — od začetka vojne zapisala na svojo zastavo združenje vseh ozemelj razkosanega kraljestva Poljskega in da cilj odo-bravajo tudi zavezniki Rusije.
To bi bil torej peti »mali narod«, ki naj bi bil deležen dobrot narodom prijaznih ententinih zaveznikov. Za sedaj pa so morali Rusi zapustiti tudi tiste dele razkosanega kraljestva Poljskega, ki so bili doslej združeni z njih državo. Po takem bi hoteli Rusi ne le zopet priboriti, kar so izgubili, marveč bi hoteli še dalie poseči. Zagotovljanje Asquitha. da Anglija meča svojih zaveznikov ne spravi v nožnico poprej, nego bodo sovražniki uničeni, nahaja torej pri g. Sazonovu odmeva.
Za sedaj je seveda le malo nade, da bi se stvar poljskega naroda pospešila v smeri, ki jo napoveduje g. Sazonov. Gospod Roman Drnovški — eden trojice poljskih poslancev v ruski dumi — je sicer (gotovo po spodbudi od te strani) priredil obiske v glavnih mestih ententinih dežel, da zasleduje razpoloženje napram Poljakom. Poročilo, ki je je podal o svojih izkustvih na poljski konferenci v Lausanne (v Švici) pa se baje ni glasilo v smislu pomoči Poljakom od te strani. Simptom u-tegne biti v vesti pariškega »Radicala«. da je bilo namreč francoskim listom na zahtevo minisrstva za vnanje stvari prepovedano, pisati o narodnih stremljenjih Poljakov.«
propaganda za volno posojilo. Šola se pretvarja v vojni strol. To je smisel stremljenja po usposobljevanju mladine-. Na desnici govore o Človekoljubju, njihov
ideal so pa bombe in strupeni plini, po-dvodniška vojna. (Krohot.) V šoU bi se moralo razpravljati o pravih vzrokih, o mednarodnem poslojevanju kapitala, in opozarjati na dejstvo, da so Široki krogi pozdravljali sarajevski umor kot božji dar.
Te besede so izzvale več minut trajajoč hrup v zbornici. Neprestano so se glasili klici »fej!« in predsednik ni mogel napraviti miru z zvoncem, Govornik je poizkušaj govoriti dalje, a se je izgubljala vsaka beseda v hrupu. Končno se je posrečilo predsedniku, da je napravil mir. Poklical je govornika k redu in ga je opozoril na posledice, ki jih določa poslovnik za tretji klic k redu. Poslanci so skoraj do zadnjega odšli iz zbornice.
Ko je govornik poizkušal nadaljevati o kapitalistični vzgoji, je bil zopet poklican k stvari. Trdil je nato. da se inozemci dopuščajo na univerze, ker se pričakujejo od tega gospodarske in politične koristi. Vojna ugonoblja zadnje meščanske vzgojne ideale; prevladuje edino le koristnost-no stališče. Predlogi komisije ne pome-njajo osvoboditve delavskega razreda, ki more biti edino le delo delavstva.
Govornik je bil zopet poklican k stvari. Ko pa je še dalje razpredal to misel in zahteval, da naj bojevniki v strelskih jarkih obrnejo orožje proti skupnemu sovražniku, je bil tretjič pozvan k stvari. Nato je zbornica sklenila z vsemi glasovi proti socijainodemokratskim, da se odvzame beseda govorniku. Viharno odobravanje, kateremu so se tribune pridružile z glasnimi klici »bravo!« Mahajoč z rokami in govoreč nerazumljive besede, je zapustil Liebknecht govorniško tribuno.	__
Razglas
LiebKneclitov Skandal
Pod tem naslovom priobčuje nedeljska graška »Tagespost« naslednje poročilo iz Berolina, datirano 17. t. m.:
Proti socijalnemu demokratu Liebk-nechtu sta se v pruskem deželnem zboru morala uporabiti parlamentarno linčanje in odstranitev z govorniškega odra. Pri razpravi o proračunu za višje šole je ta zagovornik sovražnikov, proti katerim se bojujejo sinovi našega naroda, govoril tako nesramno in izzivalno, da je končno, ko je zbornica celo uro zdrževala, prišlo do izbruha ogorčenosti, da je bila seja nemogoča nekaj minut. Drugače naj-mirnejši člani zbornice so na izzivanje odgovarjali s klici »fej« in v svojem ogorčenju je zbornica burno zahtevala, naj se Liebknecht odstrani z govorniške tribune. Predsednik grof Schwerin je dvakrat poklical govornika k redu, ker to le ni izdalo nič, je večjidel poslancev zapustilo dvoraio, dočim sta pa socijalna demokrata Hoffmann in Stroki delala velik hrup. Sele potem, ko je bil govornik trikrat poklican k redu, mu je predsednik ob živahnem odobravanju zbornice odvzel besedo.
Poslanec Liebknecht je izvajal med drugim: Pouk v zgodovini naj bi gojil določeno politično smer. Na višjih šolah se je zadnja leta gojilo sovraštvo proti Angleški in se je uganjala propaganda za mornarico. Svetovna zgodovina se pretvarja v patriotično legendo, vojna se poveličuje m hurapatriotično mišljenje obvladuje : ork. Nasprotja med krščanstvom i nioritvijo narodov ne more zakrivati niti pouk v veronauku, in to tem manj, ker vedo otroci, da gre v tej vojni za kapitalistične interese. (Ko je govornik še dalje razpredal to stvar, je bil pozvan k redu.) Učenci se dajo na razpolago za gospodarske namene in po njih se dela
c. kr. primorskega nainestništva z dne 16. marca 1916, l. čtev. Gew. 111-283-16,
o popisovanju zalog kave (surova
in žgane) po stanju z dni 20. marca 1316 I.
Vsted odloka c. kr. ministrstva za no'ra-nje stvari z dne 8. marca 1916 1. št. 11259 se odrejue temeljem § 1 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915. I. drž. zak. štev. 2?8, popisovanje zalog (sirove in žgane) kave po stanju dne 20. marca 1916 1.
To popis vanje se razteza razen zalog velike in male trgovine, skladovnic In skladišč železniških in plovnih podjetij in špediterjev, tudi na gostilničarske In krčmarske obrti, občine, aprovizacijske odbore, konsumna društva 1. t. d.
izključene od teh poizvedovanj pa so zaloge v posesti vojaške uprave in konsumen-tov samih kakor tudi zaloge, nahajajoče se pri carinskih uradih po carinsko zaporo.
Poizvedovanje zalog se vrši potom zgla-silnic, ki jih dobe zglasitvi podvrženi potom pristojnih županstev.
Zaloge, ki so 20. marca na prevozu, mora prejemnik na predpisani način zglasiti tekom 24 ur po prejemu.
Izpolnjene zglasilnice mora obvezanec tekom 24 ur po prejemu oddati na županstvu
Zaloge se morajo napovedati izključno po teži v kilogramih in popolnoma brez vsakega odbitka za lastno rabo ali sicer za kak drugi namen.
Oblast ima v svrho, da se prepriča o točnosti podatkov, vsak čas pravico, da si po svojih pooblaščencih ogleda obratne, založne in druge proste re ter pregleda poslovne zapiske.
Zglasilnico je treba najtočnejše izpolniti in podpisati.
Nn podpisane zglasilnice so neveljavne.
vojaške uprave in pri konsumentlh mih, so izključene od popisovanja.
Poizvedovanje zalog se vrši potom zglasilnic, ki se dobivajo potom pristojne občine.
Zaloge,ki so dne 20. marca na prevozu, mora prejemnik zglasiti predpisanim načinom v treh dneh po prejemu.
Zglasilne liste je takoj izpolniti ter oddati na županstvo tekom 24 ur.
Zaloge se morajo napovedati izključno po teži v kilogramih in brez vsakega odbitka za lastno rabo ali sicer za kak drugi namen.
Oblast je upravičena, da se prepriča o točnosti podatkov ter v ta namen po svojih pooblaščencih vsak Čas pregleda založne in druge prostore ter vpogleda v poslovne zaznambe.
Zglasilnico je natanko in 'točno izpolniti in podpisati.
Zglasilnice brez podpisa so neveljavne.
Kazonsk« določbe,
Kdor nalašč zataji oblastvu v svoji posesti ali v svoji hrambi nahajajoče se zaloge krompirja, se kaznuje od sodišča radi pregreška z hudim zaporom od enega meseca do enega leta.
Poleg kazni na svobodi se lahko naloži tudi denarna kazen do 20.000 kron.
Kdor se brani pri popisovanju zalog odgovarjati na vprašanja, ki se mu stavijo, ali nanje nepravilno odgovarja, se kaznuje z denarno globo do 2000 K al z zaporom do 3 mesecev.
V	slučaju obsodbe se lahko tudi izreče, da zapadejo zaloge obsojenca v prid države. Lahko se tudi razsodi na izgubo obrtne pravice.
Namestništvo z gotovostjo pričakuje, da poda vsakdo svoje napovedi resnično in natančno, da se doseže popolnoma zanesljiva slika obstoječih zalog.
V	Trstu, dne 20. marca 1916.
Za c. k. namestnika: Attems 1. r.
Kdor nalašč zataji cblastvu v svoji posesti ali svoji shrambi nahajajoče se zaloge kave, se kaznuje od sodišča radi pregreška z hudim zaporom od enega meseca do enega leta.
Poleg kazni na svobodi se lahko naloži tudi denarna kazen do 2000 kron.
Kdor se brani pri popisovanju zalog odgovarjati na vprašanja, ki se mu stavijo, ali nanje nepravilno odgovarja, se kaznuje z denarno globo do 2000 K aH z zaporom do 3 mesecev.
V slučaju obsodbe se lahko izreče, da zapadejo zaloge ki so last Morilca, v prid države. Lahko se tudi razsodi na izgubo obrtne pravice.
Namestništvo z gotovostjo pričakuje, da poda vsakdo svoje napoved« resnično in na-ta-itno, da se doseže popolnoma zanesljiva slika o obstoječih zalogah.
TRST, 20, marca 1916.
Za c. kr. namestnika: Attems I. r.
Razglas
c. kr. primorskega namestništva z dne 15.
marca 1916., štev. Qew. 111-277-16,
o popisovanju zalog krompirja po stanju z dno 20. marca
Vsled odloka c. k. ministrstva notranjih stvarij z dne 6. marca 1916., št. 8664 se odrejuje temeljem cesarske naredbe z dne 7. avgusta, 1915. drž. zak. št. 228, popisovanje zalog krompirja po stanju z dne 20. marca 1916.
To popisovanje se razteza na zaloge, nahajajoče se pri pridelovalcih, trgovcih, obratih, ki predelavajo krompir (tako naprave za osuševanje krompirja, kmetijske Žgalnice in skrobarnice), pri javnih napravah in prometnih podjetjih, skladovnicah, občinah, aprovizacijskih odborih, korcs umnih društvih in drugih družbah. Samo zaloge, ki se nahajajo v posesti
Razne politttM vesti.
Graški »Deutscher Vereln« je imel prošli petek svoj letni občni zbor, ki mu je predsedoval kot društveni predsednik rektor graške univerze dr. pl. Klemensie-wicz. Na tem občnem zboru se je sprejela naslednja resolucija: Društvo pozdravlja na svojem letošnjem občnem zboru predvsem junaško armado zveznih držav in njene voditelje, ki so s svojimi slavnimi čini na vseh bojiščih znali pridobiti zmago častitljevim zastavam monarhije in tako zagotovili srečno bodočnost zveznih držav. Društvo stoji na strogo avstrijskem stališču in zahteva zato ja%no, prijateljsko in trajno razmerje z Ogrsko, priznavajoč brez pridržka nje državno samostojnost, toda tudi upoštevajoč v polni meri monarhijo utrjajoiče gospodarske potrebe Avstrije. Iz istega vzroka zahteva društvo tesno gospodarsko zvezo z nemško državo v svrho skupne carinske in trgovinske poitike napram danes sovražnemu Inozemstvu in ugotovitev gospodarskega in političnega pojma srednje Evrope v svrho zagotovitve trgovinske poti centralnih vlasti proti vzhodu. Opirajoč se na vojne izkušnje — katerih vojaško izkoriščanje mora ostati prepuščeno poklicanim mestom, — zahteva društvo zgradbo ustave v smislu najstrožje državne enotnosti in odklanja zato vsa federalistična stremljenja ter razširjenje avtonomije dežela. Smatra pa posebno stanje Galicije kot neobhodni predpogoj za to. Društvo smatra za neobhodno potrebno gospodarsko politiko, ki bo združevala pie-ščanske in kmetske interese, upoštevala kmetski stan, trgovino, obrt in industrijo ter varovala konsumirajoče prebivalstvo izkoriščanja in vednega navijanja cen. V tem vidi naravnost eno najvažnejših nalog bodočnosti, ker bi bil drugače v tem času največ trpeči srednji stan prepuščen popolnoma osiromašenju. Vojna mora prinesti napredek srednje in fine industrije, katerega težka industrija in veleposestniki ne bodo mogli več ovirati. Društvo pozivlje nemške poslance, naj z vsemi sredstvi pospešujejo misel v nemškem taboru združene avstrijske enotne stranke. Zato poživlja drušvo dosedanje poslance, naj delujejo na to, da se doseže združenje vseh nemških ljudskih elementov, od katoliških konservativcev pa do socijalnih demokratov, kakor se je to že zgodilo pri dragih narodih. _
bodoče letine, h. predlog, da se tudi Tmalim mlinom zagotovi primerno in trajno poslovanje. Pri tem so opozarjali na gospodarsko važnost manjih mlinov in je zato potrebno, da se ohranijo. Njihova vrednost je tudi v tem, da z uporabljanjem vodne sile olajšujejo preskrbo z o-gijem. Vladni svetnik dr. Hoto\vetz je poročal o nad al j nem razvoju nabavljanja žita iz inozemstva ter je predočil, kako so se premagale težave pri organizaciji prometa po Donavi. Veliko zaslugo na tem ima c. in kr. centralno transportno vodstvo.
Znak politične zrelosti naroda. Govoreč o sedanji akciji za koncentracijo čeških strank pravi „Hrvatska Riječ" — naslednjica ustavljenega „Pokreta" — da je st ar, za katero gre sedaj, da'ekosežnega pomena in da vzbuja pozornost tudi izven čeških dežel monarhije, v Avstriji, na Ogrskem, na Hrvatskem. — „Kajti — tako naglaša zagrebški list — ni-kakega dvoma ni, da narod, ki v tako velikih časih, kakor so sedanji, zna odstranjati strankarske razlike, ki ga ovirajo, in združevati posamezne dele. zaslužuje Ime politično zrelega naroda! — Aii hočemo mi Slovenci ravno v takih velikih časih dokazati, da smo oolitično — nezrel narod ?!
Časopisje in vojna. Predstojništvo društva nemških zalagateljev časopisov in izdajateljev vseh listov v Lipskem je priobčilo ravnokar izjavo, v kateri obrazložuje vzroke, ki neizogibno zahtevajo povišanje cen dnevnih lis* o v. Ta oklic opisuje težave, s katerimi se mora časopisje boriti od začetka vojne, in opozarja na sedaj nastale težave pri nabavljanju papira in na povišanje cen papirja. To je prisililo nemške časopise k skrčenju izdaj in k čim večjemu višanju dohodkov. Društvo apelira na nemško ljudstvo, na. vsakdo ostane zvest svojemu listu in naj dop inese malo žrtev, ki se zahteva od njega s predstoječim povišanjem cen. Izdajatelji listov v Lipskem napovedujejo s prvim aprilom 20% odstotno povišanje cen.
Državni umirovljene! in draginja. Prvo splošno uradniško društvo avstro-ogrske monarhije je nedavno zopet predložilo vladi prošnjo, da bi se tudi umirovljenim državnim uradnikom in vdovam po takih uradnikih naklonila potrebna pomeč.
Premoženje prof. dr.a Masaryka zaplenjeno. Praški uradni list je objavi te dni, da je deželno sodišče v Pragi sklenilo, da se radi zločina veleizdaje zapleni vse imetje državnega poslanca, profesorja dr. Masaryka.
V	pomoč krajem hrvatskega Primorja* ki so trpeli vsled zadnjega potresa, so uvedli v Zagrebu posebno akcijo. Tej akciji bo na čelu odbor, 14 ose \ ki bo nabiral prispevke v pomoč ponesrečencem. Oaboru predseduje grof- Miroslav Kulmer. Odbor izda v ta namen proglas na narod.
V	ruskem ujetništvu je umrL, kakor se je doznalo sedaj, 20. novembra leta 1915. Anton Spačal, iz Kostanjevice na Krasu. Bil je zajet v Przemysiu in so ga odpeljali v Taškent v Turkestanu, kjer je nevarno zbolel in tudi umrl.
Novi zemljevidi. Znana dunajska kartografska tvrdka O. Freytag & Berndt je izdala v zadnjem času dva nova zemljevida in sicer balkanski poluotok v merilu 1:1,250.000 in zemljevid avstrijsko-laškega mejnega ozemlja v ♦ merilu 1:600.000. Prvi zemljevid obsega Crnogo-ro, Srbijo, Bolgarsko, Turško, Albanijo, Grško in precejšen del Male Azije, drugi pa našo Primorsko. Koroško in Tirolsko z italijanskim obmejnim ozemljem. Glede drugega zemljevida bi pripomnili, da je v marsičem boljši kot pa dosedanji, po drugih tvrdkaJi izdam zemljevidi istega o-zemlja, ker posebno na Primorskem za-beležuje velik del slovenskih krajev, ki smo jih doslej videli na drugih zemljevidih zabeležene z italijanskimi spake-drankami, z edino pravimi slovenskimi ipieni. Tako vidimo tu vendar enkrat Opatjeselo, a vendar še vedno »Dober-do«, »Jamiano«. »Ranziano« itd.
Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinost« posluje vsak dan izvzemšl nedelje in praznike od 5. do 7. zvečer v odvetniški pisarni dr. Rybafa In dr. Abra-ma. ulica Campanile št. 11. I. nadstropje.
Prosimo slovenskih, hrvatskih in čeških knjig za naše ranjene in boine junake ter za one v okopih. Pošljejo naj se v Narodni dom.
	MALI OGLASI			1::
□□ □□ □□		se raduiugo po 4 stot. besedo, ilaitno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjia : pristojbina xna$a 40 atotink. ;	□□	
Boutc vesti.
Žitna centrala. Dne 15. t. m. se je vršilo na Dunaju peto posvetovanje zavoda za promet z vojnim žitom. Iz poročila posnemljemo: Važna je akcija za ugotov-Ijenje semenja za spomkadne nasade in se je potrebno poskrbelo v tej smeri. U-vozi iz inozemstva se vrlo povoljno v o-kviriu za to ustvarjene organizacije. Vendar je neizogibno potrebno, da se varči z fino moko. Treba bo racShiti rabo surogat nih mok in si v ta namen zavod prizadeva, da bo dovajal tootnsumn neoporečne kvalitete. Glede dodajanja ječmenove moke se je določila skrajna meja 30 odstotkov. Določitv izmere je prepuščena deželnim poUttfcnJm oblastim. Za ječmenovo moko je — kakor zrn pšenično in rženo — določena oena 42 lom. za ječmenovo moko za krmljeale 22 K 30 vin. za meterski stot — Iz porodila o razpravi glede mletja posnemljamo, da so se dosegli ugodnefi pogodbeni pogofl. Da se doseže v tej smeri za vm strani ugodno ureditev, se je ustanovil poseben opazovalni urad, ki se |e popolnoma obnesel. V plenarni seji so te ukrepe odobrili. Sprejel se je predlo*, da se sestavi odbor, ki naj se posvetuje o pogojgi za prevzema-
Poslano*)
IZJAVA.
Podpisani Anton Turk, Rojan, preklicu!« vse žaljivke, katere je izrekel dne 26. februarja v društveni gostilni napram g.u Josipu Ro2e-ta In njegovi družini, ter svoje početje iskreno obžaluje.
TRST, dne 20. marcija 1916.
ANTON TURK.
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon.
CESKO - BUD JE VISKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v, Trstu) se nahaja v ulici detlu Poste štev« 14. vhod v ulici Gior^io Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni lisri.
DalmatlnsKes?! vina
radižnikov sok prodaja po konkurenčnih cenah : MAROU & Co. Squero Nuoto 7.
K rini1	v^eraj dečkov jopič nafcesti Tor-
KlUUr ricelli-Vrdela, je naprošen da ga prine • Via Molin grande 48 ali Vrdela 318	143
Rammu I Dalmatinska tvrdka v Vrdeli Sv. Ivan PU&Ul 1 628 kupnje volno, kovine in žaklje po najvišji cen;.	144
ftflfltflffffRff zaL®tnica v trgovski stroki, s« UUdjJUUllIllIf sprejme. Zahteva se znanje slovenščine, italijanščine in nemščino. Plača po dogovoru. Ponudbe z zahtevo p^če pod „Trgovina* inseratneran oddelku „Edinosti".
VliHllinm žaklje vsake vrste. Jakob Margon, AUPJem nI. Soiitario št. 21 pri mestni bol-
nišnei)
120
Tako vidimo samo »Flitscn« za Bovec. »Flitscher Grinto-vec«, »Veliki Verch«, »Kern (Krn)«, Kar-freit, Tolmein, Pl. v. Hl. Geist, St. Florjan, uorz. St. Peter, St. Andra, Schon-pass, HI. Kreuz, Haidenschatt, Reifen-berg. Gradišča (GradStsch), Monfalcone (Neumarkt) itd. Pripominjamo, da so krajevna imena v sosednji Kranjski izključno nemška ali pa vsaj pisana v nemškem pravopisu. — Zemljevida se dobivata v vseh knjigotržnicah.
IliKA hfšlfl naravno ima na prodaj Go-vlflU llSiD riško vinarsko društvo sedaj v Prvačini, po zmernih cenah.	138
Ha debelo snmo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gnmbi, denarnice, mazilo za čevlja, električne svetiijke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mre/.ice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, opletala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja J A KOP LEVI, ulica S. Xicolo štev. 19.	62
Lepe
Jjam.
kranjske šunke razpošilja dokler je zaloge Fr. CER AH, Stob pošta Domiale pri T-jub-
78
ZLATARNICA G. P INO
Trst, ulica Canale it. 13
plaiujo
14 karat od K 2"70 do K 3*10 18 „ „ K 3-70 do K 410
Zlato
Prodaja po polteni [
...
Ibiil Hi
i ita. prstane itd.
»iT HifTWwr-Mt
ZOBOZDRAVNIK
v
Dr.J.Cermak
se Je preselil Id onflniru sedaj
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
Mvm ztiivbrcz bolečine. Hiranje.
» UNETNI ZOBJE.
V
Fratelli Rauber
TRST, Via Torrenta itv. 14, TRST
Zaloga ustrojenih ko i
Velika izbere potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta
potreiiln za sedlarje.
ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE
(Ob ina zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1. 1831.
Zakladi za jamstvo dne 31. decembra 1914. K 480,984,656.23 Glavnica za zavarovanje 2ivrenja dne 31. decembra 1014: K 1,295^16^63. Plačana podvračila od leta 1881 do 31. decembra 1914
K 1.212,012^98.55.
S 1. januvarjem 1907. je društvo uvelo za življensk! oddelek nove davne pocoje polico nadarjene največjo Jcnlantnostjo.
Povdarjati je sledeče usodnosti police:
I.	Veljavnih takoj od izdanja:	, , , .
a)	brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kaaar mora zavarovanec vrSiii voj. službo, ako je vpisan v polah črne vojske.
b)	ako plača zavarovanec od zavarovane svote, lahko obuovi polico, ki je izgubila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vrši v teku 6 mesecev po preteku roka.
II.	Veljavnih po preteku i mesecev od izdanja:
a) »varovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake fornialitete — potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v katerlsibodi deželi tega sveta. (Svetovne police). DruStvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarov. v dvoboju.
III.	VaUavnlii po preteku enega leta po izdanju police:
s) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja'v slučaju, da postane nesposoben za dele
IV Veljavnih po preteku treh let od Izdanja:
a)	Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare.
b)	Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umri vsled samomora, aH poskušenega samomora.
c)	Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4H%.
Društvo sprejema zavarovanje tudi za
žlvllen]e, požar, prevažanje In uJom.
HIIIMHIIHHI	■■IIIHII^H	■■II	■illllHI