Uredništvo in uprava: Oorica. Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410 1 L ■n Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100 Leto II. - Štev. 52 Gorica - 27. decembra 1950 - Trst Izhaja vsako sredo Novi dogovori med Italijo in Jugoslavijo Pred prazniki sta italijanski zunanji minister Sforza ter jugoslovanski poslanik v Rimu Iveko-vič podpisala vrsto dogovorov, ki rešujejo razna sporna vprašanja med obema državama, nastala vsled mirovne pogodbe iz leta 1947. Dogovore so podpisali po daljših pogajanjih. Glavna določila novih dogovorov so sledeča: 1. Italija se obveže, da plača 30 milijonov dolarjev na račun vojnih reparacij ter predujem 1 milijarde ter 250 milijonov lir na račun pokojnin, ki jih je dolžna plačevati svojim bivšim državljanom. Od te vsote se odšteje znesek 16 milijonov dolarjev, ki jih Jugoslavija plača na račun odškodnine za italijansko premoženje, ki je bilo nacionalizirano ali zaplenjeno. 2. Jugoslovanska vlada se je obvezala, da kupi italijansko premoženje na ozemlju, ki je pripadlo Jugoslaviji, če je ostalo lastnikom, v primeru, da ga lastniki mislijo prodati. Premoženje bo ocenila mešana italijansko-ju-goslovanska komisija. 3. Glede opcij so določili nove roke za vložitev opcijskih iziav za one, ki tega iz kakršnihkoli vzrokov niso še storili. Sklenili so tudi, da bodo že vložene opcije hitreje reševali. 4. Določili so nadalje, da si pravično razdelijo arhivalno o-stalino za kraje, ki so prešli pod Jugoslavijo, ter da bodo olajšali izdajanje dokumentov prebivalcem Italije, rojenim v Jugoslaviji. Poleg tega so rešili še vrsto drugih vprašanj manjše važnosti. Občinske volitve na vidiku Prihodnje leto bo najbrž prineslo občinske volitve v naših podeželnih občinah, kjer živijo Slovenci. Zdi se namreč, da so vladne stranke dosegle medsebojni sporazum na tem poprišču. Izdelale bodo in seveda tudi izglasovale nov volivni zakon po katerem bodo pripadle v občinah, ki imajo do 10.000 prebivalcev tisti stranki, ki bo imela največ glasov, štiri petine svetovalcev. Vse druge stranke pa si bodo delile ostalo petino. Ta načrt pride v poštev za Ste-verjan, Sovodnje, Doberdob in Krmin, kjer bodo prišli Slovenci na volišče. Kar se tiče deželnih volitev pa še ni vse tako na jasnem. Za prihodnje leto nam napovedujejo tudi te volitve. Po osnutku, kateri je predložen rimskemu parlamentu, bi goriška dežela volila 24 poslancev. Treba, da se Slovenci pravočasno politično orientiramo za te volitve, kajti rešiti nas more pri teh volitvah le politična zrelost. Sicer se še ne mudi, ker je zakon še daleč za goro, vendar moramo kot časnikarji tudi o tem poročati. Ko bo čas za to, bomo o tein še govorili. Poročilo o podpisu dogovorov dodaja, da sta s tem obe državi dali pozitiven dokaz o izboljšanju odnosov med njima. Sedaj je pričakovati, da bodo italijanske oblasti dale natančnejša pojasnila k nekaterim določbam, posebno glede opcije, da povedo, do kdaj je bil določen novi rok za optiranje. Naše bralce pa opozarjamo, da upoštevajo nove dogovore ter se po niih ravnajo, kakor se jim zdi bolj nrav, bodisi glede opcij, če niso še optirali, bodisi glede premoženja, ki ga morda še imajo v Jugoslaviji in ga niso še odstopili. Čas je tudi bil. da so uredili zacievo izdajanja dokumentov, ker so mnogi bili s tem hudo prizadeti. Italijansko vlado pa opozarjamo na rešitev zadeve glede vpisa porok optantov. Če so rešili težje zadeve, bi lahko rešili tudi to ter dovolili, da na županstvu registrirajo poroke, ki so bile veljavno sklenjene med optanti v cerkvi. Takih neregistriranih porok je sedaj že na stotine! To je velika škoda in krivica za številne italijanske državljane! Našim prijateljem oh sklepa leta Z današnjo številko sklepamo drugi letnik našega lista. Dve leti življenja pač ni dolga doba, za nas pa je bila vendar odločilna. Naš list je pokazul svojo življensko sposobnost, ki je izrastla iz potrebe po njem. S strahom smo izdali prvo številko kot naslednico »Slovenskega Primorca« in »Tedna«. Bili smo brez kapitala ir, brez posebnih časnikarskih izkustev. Imeli pa smo veliko in vročo željo, ki se nam je izoblikovala v dolžnost: z gorečo bakljo krščanske vere poseči v naše od komunistov zavojevano javno življenje ter z besedo in dejanjem pokazati, kako se mora ljubiti lasten narod. V nas je plamtel pogum in volja po delu, zaupali smo v božjo pomoč in v zdravo pamet našega ljudstva. In nismo se varali! Imamo stalen krog svojih naročnikov in naslov, s katerim nas nasprotniki hočejo poniževati, češ, da smo »obskuranten lističa izvira bolj iz škodoželjnosti, nego iz prepričanja. Krog naših naročnikov in prijateljev se stalno oglaša s pismi in dopisi, ki nam vlivajo pogum za vztrajnost in prepričanje, da smo na pravi poti. Kljub vsemu temu pa se vendarle zavedamo, da naš list časnikarsko še davno ni tak, da bi hvalili njegovo popolnost. Do te je še dolga pot! Da bi se naš list izboljšal in tako dosegel še več uspehov, nam je treba treh stvari: 1) BOLJŠIH IN ŠTEVILNEJŠIH MOČI ZA UREDNIŠKO DELO. Tu pa smo v tem letu pretrpeli dve bridki in usodni izgubi. V večnost sta odšla dva glavna sodelavca Polde Kemperle in Mirko Brumat. To izgubo smo le s težavo nadomestili. V prihodnjem letu pa se zdi, da bomo imeli posebno uredništvo za Trst,. Če se nam bo posrečilo ohraniti in pomnožiti še krog goriških sotrudni-kov, kar se nadejamo, bomo v prihodnjem letu na boljšem, nego smo bili v preteklem. 2) ŠTEVILNEJŠIH NAROČNIKOV. Naš list živi izključno le od naročnine in prostovoljnih darov, katere zvesto priobčujejo v listu. Kljub temu je listava denarna bilanca pasivna. Izgube krijejo uredniki in sodelavci, ki so se odpovedali vsaki nagradi, da tako list ohranijo pri življenju. Tudi za naprej zidamo na to požrtvovalnost. Želimo pa, da bi se krog naročnikov in bralcev še razširil, tako bi list v še širše kroge nesel svoje poslanstvo in bi našli tako še sredstva za boljše in lepše urejevanje. 3) OBLIKOVNEGA POVEČANJA LISTA. Odločili smo te tudi za to. Z novim letom bo naš list izšel v večjem formatu. S tem bomo bralcem nudili veliko več čtiva nego do sedaj. Seveda bodo s tem stroški za tisk še bolj narasli, prav posebno, ker je tudi cena papirju občutno poskočila. Prisiljeni smo zato povišati naročnino za prihodnje leto na 20 LIR ZA ŠTEVILKO. Dvomimo sicer, da bi s tem povišanjem krili vse tiskovne stroške. Zato še enkratni poziv: nabirajte nam novih naročnikov in ne pozabite na Kemperletov tiskovni sklad! Odkrili smo vam odkritosrčno svoje težave v preteklosti in svoje načrte za prihodnjost. Na nas vseh je sedaj ležeče, da uspemo. Z hvaležnostjo do vseh naših sotrudnikov v preteklem letu, sklepamo danes ta letnik in z zaupanjem v njihovo še večjo požrtvovalnost v bodočnosti bomo s prihodnjo številko otvorili novefca. Naš program je isti, kakor smo ga označili v prvi številki pred dvema letoma. Torej vsi na delo za naš list! UREDNIŠTVO IN UPRAVA ŽELITA SREČNO IN MIRNO NOVO LETO VSEM SVOJIM BRALCEM IN PRIJATELJEM. BOG Z NAMI VSEMI! Na Koreji ni premirja Kot je bilo pričakovati, je prizadevanje odbora treh za sklenitev premirja na Koreji, ostalo jalovo. Kitajska komunistična vlada je namreč postavila take pogoje, da jih OZN ni mogla sprejeti. Zahtevala je namreč, naj se takoj umaknejo iz Koreje vse tuje sile; Amerika naj umakne svoje brodovje izpred Formo-ze; rdeča Kitajska naj se sprejme med OZN. Ti pogoji so, posebno po mnenju ameriške vlade, nespremenljivi. Zato so božične praznike na Koreji vsi preživeli v pričakovanju ofenzive združenih kitajskih in severnokorejskih čet na Seul. Toda prazniki so minili in pričakovanega napada ni bilo. Vendar so izpraznili civilno prebivalstvo iz Seula, ki ga mislijo braniti do zadnjega. Za Seul bi se utegnila razviti borba kakor med drugo svetovno vojno za Stalingrad. Medtem so v severnovzhodni Koreji v Hungnamu nadaljevali z vkrcavanjem čet, ki so se na onem mostišču zbrale v velikem številu. Na božič so sporočili, da se je vkrcavanje in prevoz čet popolnoma posrečil. Kljub neprestanim napadom, ki so jih izvajali komunisti od treh strani s suhe zemlje, so vkrcali kakih sto tisoč vojakov in prav toliko beguncev ter jih prepeljali v Južno Korejo. Izgube, ki so jih zavezniške sile pri tem utrpele, so majhne. S tem se je zaključilo težavno in junaško reševanje obkoljenih čet v severnovzhodni Koreji. To vojaško početje pomeni za Arne-rikance res veliko zmago, ker so v najtežavnejših položajih rešili večino obkoljenih vojakov in pri tem zadali sovražniku težke izgube, velikokrat večje nego last- Sestanek v Bruselju Za proglasitvijo državne pripravljenosti v ZDA je najvažnejši dogodek v zadnjih tednih sesltUifck zunanjih iu uLuamliuili ministrov atlantske zveze v Bruslju. Važnost tega sestanka je v sklepih, ki so jih sprejeli, saj so tu položili temelje skupni evropski vojski, ki naj brani naš kontinent pred napadom z vzhoda. Na tem sestanku so predvsem sklenili, da se vključijo v evropsko vojsko tudi nemške čete. Na to je pristala tudi Francija, čeprav zelo nerada. Drugič so na tem sestanku sprejeli imenovanje generala Einsehowerja za skupnega poveljnika vseh združenih sil. General je imenovanje sprejel ter že prišel v Evropo, kjer si je postavil svoj generalni štab v starem gradu Fontainblau pri Parizu. Tretjič sprejeli so ameriške predloge za razdeljevanje strateško važnih surovin med vse članice atlantskega pakta ter za skupno sodelovanje pri oboroževanju. V Wasliingtonu so ustanovili poseben odbor, ki bo nadziral razdeljevanje takih surovin in njihovo ceno ter tudi določul vrsto orožja, ki ga bo vsaka posamezna država izdelovala v prid skupnosti. Predno so mogli sprejeti Nemčijo v skupno evropsko obrambo, so morali sprejeti odločitev o reviziji zasedbenih določil. Zdi se, da so v tem oziru šli zelo daleč iit da bodo Nemcem dali skoro popolno enakopravnost z ostalimi državami. Vendar je vodja nemških socialistov Schumacher zelo trd in noče sprejeti ponujane nemške oborožitve, dokler ne bo Nemčija tudi dejanski uživala popolne enakopravnosti in neodvisnosti. Ameriški visoki komisar Me Cloy si da veliko opravili, da bi Schumacherja prepričal in bi ta sprejel sklepe bruseljskih dogovorov. Trumanov božični govor Ko so v Beli hiši prižgali božično drevo je imel predsednik Truman govor, v katerem je med drugim dejal: »V tem božičnem času moramo obnoviti svojo vero v Boga. Praznujemo uro, v kateri je Bog stopil med ljudi. Primerno je, da se obrnemo k Njemu. Mnogi izmed nas smo tako srečni, da lahko obhajamo božič pri lastnih ognjiščih. Mnogi drugi pa so na današnji dan daleč od svojih domov in svojih dragih. Tisoči naših l:an-tov so na mrzlih in pustih korejskih bojnih poljanah. Vsi pa, bodisi da smo doma, na vojni, ali kjer koli, smo v dosegu božje ljubezni in moči. Vsi lahko molimo. Vsi moramo moliti. Prositi moramo, da se zgodi božja volja. Prositi moramo za pogum, modrost, za dušni mir. ki so ga dolžni samo tisti, ki po- ložijo svoje življenje v Njegove roke. Moliti moramo za mir, ki je sad pravičnosti. Naš narod je že začel križarsko vojno molitev. Zadnjo nedeljo starega leta bodo posebne službe božje, ki bodo posvečene verskemu prerodu. Pozivam vse, da se oklenete naše skupne stvari. Pozivam vas, da to storite ne glede na vaše versko pripadnost. Vsi smo združeni v borbi proti tiraniji komunizma. Komunizem je brezbožen. Demokracija je žetev vere, vere v nos same, vere v bližnjega, vere v Boga. Najučinkovitejše orožje demokracije niso topovi, tanki ali bombe, ampak vera, vera v bratstvo in dostojanstvo ljudi v Bogu. Prosimo v tem božičnem času za modrost, ponižnost in pogum, da bomo vztrajali v tej veri.« NOVO Božični govor sv. očeta Iz svetega evangelija po Luku (Lk 2,21) Tisti čas, ko je bilo dopolnjenih osem dni, da bi bil otrok obrezan, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet. Opolnoči se je izteklo leto 1950. Nikdar več se ne bo povrnilo. Pokopano je za vedno. Nastopili smo novo leto. Novoletni dan je prav tak, kakor vsi drugi. A vendar smo navajeni, da na novoletni dan drugače gledamo. Voščimo si srečo, želimo si vse dobro. Radi bi tudi pogledali naprej, kaj nam bo novo lelo prineslo. Toda bodočnost je prikrita, je v božjih rokali. Vedno ostanemo samo pri ugibanju. Cerkev, kakor bi poznala našo bojazen in pričakovanje, nam postavlja pred oči Jezusovo ime. To ime nam daje poroštvo, da smemo iti pogumno v novo leto. Spomnimo se še na nasvet apostola Pavla: »Tistim, ki Boga ljubijo, se vse obrača na dobro!c Te misli naj nas vodijo v novem letu, potem v našem sreu ne bo bojazni, skrbi in nemira. Vse, kar nas doleti v novem letu. je lahko Bogu v čast in nam v korist. Veliko ljudi zmotno misli, da tisti, ki hodijo v cerkev, ne smejo biti veseli. Ne vem zakaj ne? Kaj je Bog veselje prepovedal? — Smemo biti veseli, smerno uživati življenje, seveda v mejah, ki jih je postavil Bog. Pravo veselje je lahko doma samo v dobrem in vernem srcu, ki ne pozna hudobije. Kdo se zna tako veseliti, kakor majhni nedolžni otroci! Kar z zavistjo gledajo odrasli nanje. Zato hodimo vadi veseli. Če prihaja to veselje iz poštenega srca, tudi z njimi Boga častimo. Bog nam ga obrača na dobro. Prav nič ne vemo, če nam novo leto ne bo prineslo kaj težke- Sveto leto je prišlo s pospešeno hitrostjo h koncu. Razne skupine in organizacije, ki so v adventu bolj proste, so hitele, zlasti iz Italije, le zadnje ledne v Rim, da se udeleže svetoletnih odpustkov in prejmejo blagoslov Kristusovega namestnika na zemlji. Pa tudi drugih evropskih romarjev je bilo vedno še dosti. Dne 13. decembra ni bilo nič manj kot 120 romanj iz Italije in 7 romarskih skupin iz raznih evropskih držav, ena celo še iz Združenih držav. Ponovil se je pojav, da je bila bazilika sv. Petra še zopet premajhna in je sv. oče moral na trg med množice, da je videl in blagoslovil vse romarje. Politiki romajo Med svetoletne romarje so se uvrstili zadnji teden tudi v velikem številu katoliški senatorji in državni poslanci iz obeli rimskih zbornic. Levičarski listi so seveda izlili precej strupa in zasmehovanja nanje vsied njih javne izpovedi verskega prepričanja, a to jih ni motilo. Prišli so kot združena skupina k skupnemu sprejemu obenem z vsemi drugimi romarji, pomneo LETO ga. Od Boga nimamo nobenega zagotovila. Vsled tega neznanega bodočega trpljenja smo včasih nemirni. Toda tudi to je odveč. Imejmo samo eno skrb: živimo v prijateljstvu z Bogom, v posvečujoči milosti, živimo brez smrtnega greha, potem nas ne more presenetiti nobena stvar: ne trpljenje, ne žalost, niti smrt ne. V tem je vsa umetnost življenja. Nešteto je poti, ki vodijo do Boga. Da, lahko rečem, da je Bog vsakemu svojo izbral in si-ecr tisto, ki je zanj najbližja in. najbolj varna. Nikdar človek ne pride v take razmere, da ne bi mogel služiti Bogu. Človeku lah-kif vzamejo premoženje, tudi svobodo — vere mu ne morejo vzeti iz srca, če sam hoče. Tistim, ki Boga ljubijo, se vse obrača na dobro. IJanes na začetku novega leta bi si radi zagotovili božje varstvo. Obljubimo Bogu zvestobo v krščanskem življenju (molitev, nedeljska maša, zakramenti) in Bog se gotovo ne bo dal od n'