SLOVENSKI GOSPODAR
Uhaja Tlako sredo. C en «i Letno Din 32.—,
E'letno Din 16.—, četrt. >o Din 9.—inozemstvo 64.—. — PoStno-čekovnl račun 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
mmmm^ammmm■mmmmmmh^imtr.mr.........., m..................
Uredništvo in upravništvoi Maribor, Koroška cesta 5
Teleion interurban 113,
Cana inseratomi cela stran Din 2000.—, pol stra. ni Din 1000.—, četrt «trani Din 500.-, Vi strani Din 250-, 'lit Str. Din 125-, Mali ogla. si vsaka beseda Din 1.20.
DesefletaKa Dnritva narodov.
Deseto zborovanje Društva narodov, ki se je vršilo v prvi polovici septembra, je bilo svečanostno. Svečanostno vsled visokega dostojanstva udeležencev, med katerimi je bilo 8 ministrskih predsednikov in 18 zunanjih ministrov. S tako odličnimi udeleženci se morejo ponašati samo zborovanja Društva narodov v Ženevi. Svečanostno pa ije to zborovanje bilo tudi radi desetletnice, ki jo slavi Društvo narodov, ki bo 10. januarja 1930 moglo proslaviti svoj deseti rojstni dan.
Društvo narodov je največja mednarodna ustanova za mir na svetu. V njem je sedaj včlanjenih okoli 60 držav. Obžalovati je, da Zedinjene države Severne Amerike še dosedaj niso hotele vstopiti v to Društvo, ki slavi ;Wilsona, predsednika Zedinjeneh drŽav ameriških kot svojega idejnega očeta in ustanovitelja. Istotako je vredno obžalovanja, da se Rusija ni pridružila ter se pod sedanjim boljševiš-kim vodstvom noče pridružiti temu Društvu. To je obžalovati iz ozirov mednarodne politike, zlasti pa s slovanskega stališča, ki mu vsled odsotnosti najmočnejše slovanske države manjka največja zaslomba.
Društvo narodov je torej nepopolno. Nepopolno po članih, nepopolno pa tudi po notranjem ustrojstvu. Pregovor pravi, da ni pod solncem nič popolnega. Ta oznaka se tudi drži ženevskega Društva narodov, ki je kakor vse, kar biva na zemlji, v stanju razvoja in izpopolnjevanja. Velik, morda največji njegov nedostatek je pomanjkanje avtoritete, moči in prisilnih sredstev, s katerimi bi moglo Društvo podvreči posamezne države svoji volji in svojim ukrepom. Krivo moderno pojmovanje o suverenosti (vrhovni oblasti in neodvisnosti) države je poleg sebičnosti nekaterih držav in državnikov največja ovira pri tem, da se ne more Društvo narodov izoblikovati in ustanoviti tista naddržavna avtoriteta, ki Je potrebna la njegovo uspešno delovanje.
Kljub vsem nedostatkom pa je Društvo narodov mnogo storilo in dosti 'doseglo na polju pomirjenja duhov in na polju socijalne in higijenske zakonodaje. O njegovih nalogah v bližnji bodočnosti so govorili na njegovem 10. fcasedanju vodilni politiki v Evropi, njim na čelu Makdonald, ministrski predsednik Anglije in Briand, ministr-»ki predsednik Francije. Nemške misli
in želje je tolmačil Stresemann, zunanji minister Nemčije, za njim so nastopali zastopniki drugih držav, med njimi čehoslovažki zunanji minister dr. Beneš in zunanji minister naše države dr. Marinkovič, ki je bil izvoljen kot član sveta Društva narodov, kateri je vodilni in izvršilni organ Društva.
Makdonald je zlasti povdarjal nalogo Društva, da pripravi razorožitev narodov in držav v Evropi in na svetu. »Vojaška poglavja Evrope,« tako je izjavil predsednik angleške vlade, »so zaključena, naj se otvorijo druga upa-polnejša poglavja. Kot nekak predpogoj za uspeh razorožitvene akcije v Evropi je postavil zmanšanje oboroženega stanja na morju ter izrazil nado, da kmalu pride do pogodbe med Zedi-njenimi državami Amerike in med Anglijo o zmanjšanju pomorske oboro-ženosti. Hkrati je Makdonald ugotovil, da se razorožitev ne da doseči brez čuta varnosti in sigurnosti posameznih držav. Ker tega čuta ni, marveč vlada med državami nezaupanje in strah pred bodočim napadom, je vprašanje o razorožitvi tako težko rešiti. Čustvo varnosti in sigurnosti more med narodi povečati ustanova obveznega raz-sodništva, kateri morajo pristopiti vse države. Brez tega je razorožitev nemogoča. Društvo narodov ima nalogo, da ustanovo obveznega mednarodnega razsodništva izgradi in izpopolni ter potom pripravljalne komisije, ki obstoji v njegovem okrilju, izvrši vse predpriprave za to, da se čim prej skliče splošna konferenca držav za razorožitev ali boljše rečeno za znižanje obo-roženosti.
Francoski min. predsdnik Briand je z blestečo zgovornostjo opredelil naloge Društva na polju razorožitve ter o-hranitve in okrepitve miru. Obrnil se je v to svrho s svojimi besedami ne samo na državnike, marveč tudi na državljane ter z izbranimi besedami povdarjal velik pomen mladinske vzgoje za idejo miru. Kot stalno jamstvo miru in gospodarskega napredka je priporočal zedimbo evropskih držav v Zedinjene države Evrope. Obljubil je, da
bo o tem vprašanju poslal to spomenico vladam vseh držav. Ko dobi od vlad odgovore glede na zamisel o ustanovitvi Zedinjenih držav, bo na bodočem zasedanju Društva narodov o tem podrobnejše poročal. Zanimivo je ugotoviti dejstvo, da so tokrat, ko se je v Ženevi razpravljalo o razorožitvi in o ohranitvi miru, v Aziji, in sicer v Mandžuriji pokali ruski in kitajski kanoni. To pokanje kanonov ni bilo oznanilo miru, marveč napoved vojne nevarnosti. Sredi med to napetost je padla beseda Rikova, bivšega predsednika sveta boljševiških ljudskih komisarjev, o bodoči vojni med boljševizmom in kapitalizmom. Rikov je opominjal rdečo armado, naj se zaveda svoje velike naloge ter naj ohrani v svojih vrstah pravega duha.
O istih vprašanjih, ki sta jih sporočila Makdonald in Briand, je v Ženevi tudi govoril dr. Stresemann in drugi govorniki v zastopstvu svojih držav. Nemški zunanji minister je zopet obširno razpravljal o vprašanju narodnih manjšin ter povdaril veliko nalogo Društva narodov pri rešitvi tega vprašanja. Društvo mora vzeti to vprašanje v njegovi celokupnosti v pretres ter se ne sme samo zadovoljiti z rešitvo pritožb, ki se mu dopošljejo. Dr. Stresemann je slovesno naglasil med drugim to-le mnenje nemške države: »Mir med narodi je tem bolj zasiguran, čim bolj se spoštuje in varuje neoddatno naravno človeško pravo do materinega jezika, kulture in religije brez ozira na državne meje. O državi, ki skuša s sredstvi sile, ki so ji na razpolago, za-treti kulturo manjšin, se more sumiti, da se čuti preslabo, da bi mogla vladati vse narode, ki državi pripadajo.« Dobro bi bilo, da bi dr. Stresemann svoj govor v Ženevi na zasedanju Društva narodov poslal Nemcem v Avstriji in zlasti na Koroškem s priporočilom, naj nemški mogotci na Koroškem upoštevajo njegove nasvete in njegova navodila ter opustijo svojo zatiralno politiko proti koroškim Slovencem. Dokler pa Nemci zatirajo slovanske manjšine, nimajo moralne pravice dajati navodila o varstvu narodnih manjšin.	• •
Ob ae$€flefnici Mm z Msirlfo.
Letos se obhaja desetletnica mirovnih pogodb, ki so določile sedanjo politično karto v Evropi: versajske, senžermen-ske in trianonske mirovne pogodbe. To
mirovne pogodbe, ki so bile sklenjeno in podpisane leta 1919, so najtrdnejša pravna podlaga za ohranitev miru v Evropi. Kdor bi hotel te mednarodno-
oravne pogodbe razveljaviti ali jih svojevoljno spremeniti, bi s tem spravil v največjo nevarnost mir med državami v Evropi.
Radi tega pa po vseh državah, kjer :e miroljiibje doma, pristojni činitelji posvečajo pažnjo in skrb izvrševanju posameznih določb mirovnih pogodb. Naravno je, da tiste države, ki so nasta le kot rezultat svetovne vojne, ne morejo in nočejo dovoliti, da bi se kršile jni-rovne pogodbe, ki tvorijo pravno pod !ago njihovega obstanka. V to svrho so sklenile med seboj dogovore, pogodbe in :veze, ki imajo namen braniti na vsak način in za vsako ceno stanje, stvorjeno z mirovnimi pogodbami. Velike sile — ned njimi zlasti Francija in Anglija — ki so bile glavne stvoriteljice mirovnih pogodb, so tudi budno na straži, da se ie pogodbe spoštujejo ter izvršujejo.
So pa tudi takšne države, v katerih se vedno iznova dviga ter noče prenehati klic po reviziji (spremembi) mirovnih pogodb. Nemški nacionalci v Nemčiji aočejo opustiti govorjenja In pisanja o tem, kolika krivica je bila Nemčiji storjena z versajsko mirovno pogodbo, ki jo imenujejo mir sile. Zato je odprava ali
Jrsaj sprememba versajskega miru ges-o strank, ki 90 vdane nemško-nacional-nemu stremljenju. Kakor je v Franciji
E izgubljeni vojni z Nemčijo leta 1870 1871 prevladoval po nekih strankah jni klic: »Maščevanje Nemčiji,« tako |e sedaj pri nemških nacionalcih bojno kopje hujskanja ln agitacije obrača proti Franciji. Priznati pa moramo, da se «radna nemška politika iskreno in vneti» trudi za ustalitev in utrditev miru s ifrancijo ter da to politiko odobrava sedaj večina nemškega ljudstva.
Žemlja nezadovoljnosti z mirovnimi pogodbami, osobito s trianonsko pogodijo, ki se tiče Ogrske, je sedanja Madžarska. Madžarska gospoda se ne more jprijateljitl s sedanjim stanjem v Evropi, ker ne more In nože pozabiti nekdanjega velikega ofcsega dežel, ki so pod-padale pod krono sv. Štefana. Ta gospoda sanja o nekdanji madžarski veličini, ii je zasužntta slovanske in druge narode ter $1 želi to veličino nazaj. Ta !elja madžarske gospode ni samo goje-v srcu m čustvih, marveč se tudi kaže v dejanjih. Med madžarskim ljud-rtvom ln vsemi njegovimi sloji, zlasti t»ed mladino se vzbuja In vzdržuje duh
Savega madžarstva, to le, bojevitega adžarstva, ki Je pripravljeno za obno-fltev nekdanje velike Ogrske žrtvovati #6e, tudi premoŽenje ln življenje. To
ravo madžarstvo se oborožuje ne samo duhu, marveč tudi z orožjem in streli-fom, ki ?e vtihotaplja na Madžarsko. Madžarski nacionalisti vršijo agitacijo tudi v Inozemstvu zlasti v Angliit, kjer •o pridobili za svoje nacionalistične cilje angleškega časnikarskega ma^nata lorda Rotermera, ki brani madžarske «ahteve po spremembi mirovnih pogodb.
Tudi v Avstriji se pojavljajo struje, ki nastopajo proti senžermenskemu miru, ki se tiče Avstrije in njenega sedanjega stanja. Senžermenska mirovna pogodba ni nobena krivica za avstrijske Nem-je ter ne vsebuje za nje nobenih preve-
likih trdot. Prvotni načrt te pogodbe, ki je bil predložen leta 1919 zastopnikom avstrijske republike kot izraz volje in zahtev zmagoslavnih velesil, je šel v svojih določbah mnogo dalje nego poznejši, ki so ga podpisali zastopniki Avstrije. Tako je na primer v prvotnem načrtu senžermenske pogodbe bilo določeno, da naj pripada Jugoslaviji večji del Koroške z glavnim mestom Celovcem. Pa se razni dobri strici, zlasti italijanski stric, potegnili za Avstrijce, tako je ta določba in tudi druge odpadla iz mirovne pogodbe ter je bila v njo sprejeta določba o plebiscitu na Koroškem. Kljub tej Jako omiljeni vsebini pa mnogoteri nacionalni prenapetneži v Avstriji niso zadovoljni s senžermensko pogodbo ter zahtevajo njeno revizijo. Te nemško-nacionalne struje se v Avstriji zbirajo pod vsenemško firmo. Ob desetletnici senžermenskega miru 10. septembra je Vsenemška zveza objavila tale oklic: »Preteklo je prvo desetletje sramote sužnostl in ločitve od naših rojakov na Češkem, Moravskem in v 8le-ziji, na Štajerskem, Koroškem in Južnem Tirolskem. Na pragu drugega de-t setletja kliče VsenemSka zveza na boj proti temu sramotnemu miru in za os-loboditev Avstrije od vseh njenih ločenih nemških članov. Vzhodna marka (Ostmark) hoče domov v Nemčijo, hoče
se zediniti z njenim trpljenjem in bor. bami za obstanek, ki se naj bodočim rodovom zopet zdi življenja vreden. Boječe vodstvo se odreka sveti nalogi, da bi v boju šlo pred nami ter kazalo pot l| cilju. Noče voditi »zunanje po!ttike<£ Zato se morajo vsi nemško misleči združiti, da prevzamejo ter lsvrSljo e-dino nalogo vse avstrijske zunanje politike: spremembo mirovnih pogodb iti zvezo z Nemčijo. Gibanje gre skozi nem« Sko Vzhodno marko, ki hoče odstranltj vse tuje ter uničiti ves pritisk. Najhujše nasilje pa je bilo nad nagim nemškini ljudstvom storjeno 10. septembra 1919 t Senžermenu. Zato proč z njimi NI pov« zdiga v notranjosti, ako je Izgubljeni zunanja svoboda!« Ta vsenemŠki oklic razsvetljuje cilje in težnje nemškega nacionalizma v Avstriji. Za njega jO senžermenski mir sramota in zasužnje-nje nemških bratov v Čehoslovaški, t Italiji in Jugoslaviji. Njegovo bojno ges« lo slove: Osloboditev nemških bratov na Češkem, Moravskem In v Šleziji, na Koroškem in na Štajerskem. Ali se bo; Vsenemcem posrečilo zadnji čas vstaja« Jočo, Širečo se Heimwehr usmeriti v bo| ne samo zoper socialistični teror v no* tranjosti, ampak tudi zoper vsako tako-zvano sužnost v zunanjosti in za osloboditev nemških bratov v Čehoslovaški ln v naši državi? Bodimo na straži!
V NA8I DRŽAVL
Jugoslavija članica Društva narodov.
V »vet Društva narodov je bil izvoljen z veliko večino naš zunanji minister dr. Marinkovič in tako Je postala Jugoslavija članica sveta Društva narodov.
Zakon m povzdlgo kmetijstva je že od kralja podpisan ln kakor hitro bo objavljen v »Službenih novinah«, bo tudi veljaven. S kmetijskim zakonom se bomo obširno pečali, ko bomo imeli v rokah besedilo. Po novem zakonu bo kmetijska uprava centralizirana, kar je razvidno Iz teh-le glavnih določb zakona: Nadzorstvo nad vsemi ukrepi za povzdlgo kmetitstva vrši poljedelski minister po svojih organih ln po velikih županih. On vrši tudi nadzorstvo nad samoupravnimi napravami, namenjenimi povzdigl kmetlistva. Ve-Ikim Županom so podrejeni oblastni kmetijski referenti, strokovni referenti, potovalni učitelji, okrajni ekonomi n strokovni uslužbenci. Za oblastne n sreske kmetijske referente morejo biti postavljeni le absolventi poljedelskih fakultet, ki imajo najmanj dve le-1 prakse. Vse službe, namenjene pospeševanju kmetijstva, se v načelu oddajajo potom razpisa. V vsakem okraju se mora ustanoviti sreski vrt z drevesnico v izmeri najmanj 2 ha. V to svrho potrebno zemljišče se lahko raz-astl, ako ga nI mogoče dobiti drugače. Na vrtu se morajo gojiti sadna drevesca, vinska trta in zelenjava z oddajo imečkim posestvom. Mora pa se gojiti tudi perutnina, ki se bo oddajala za pleme. Sreski referent za poljedelstvo
mora biti v stalnem stiku g kmetovalci svojega okraja in mora poleti najmanj dvakrat, pozimi pa najman| enkrat na mesec obiskati vse občme in vasi v okraju. V vsakem srezu se proglasi ena, po potrebi pa tudi dve ali več kmetij, za »vzorno kmetijo«. Posestniki teh kmetij po možnosti absolventi kmetijskih šol, se obvežejo, da bodo gospodarili po navodilih kmetijskih strokovnjakov, zato pa dobivajo od države plemensko živino, izbrano seme, kmetijske stroje pod ugodnejšimi pogoji, kakor drugi. Kjer bi ne bilo mogoče dobiti take »vzorne kmetije« bo uredil sreski kmetijski referent vzorno kmetijo na razširjenem sreskem vrtu.
Y DRUGIH DRŽAVAH.
Preokret v Italijanski vladi. Celotno svetovno Javnost je presenetila Musso-linijeva sprememba vlade. Mussolini ja bil doslej upravitelj devetih ministrstev in od teh je odstopil sedem drugim osebnostim. Mussolini je ostal samo Se šef vlade in vodia notranjega ministrstva, število italijanskih ministrstev je narastlo po Mussoiinijevem ukrepu od 6 na 13.
V Nemčiji so doživeli radi zaključka posvetovanj v Haagu več bombnih a-tentatov, katerih povzročitelji so od policije razkrinkani in so pod ključem« Kolovodje atentatov so pripadniki na-rodno-socijalistične stranke.
Izpraznitev Porenja je pričela že pretekli teden. Izpraznitev je prvi pogoj z$ zbližanje med Francozi in Nemci in hvalevreden sad posvetovanj v Haagu« Angleški ministrski predsednik Mao Donald bo odpotoval še ta mesec v A-meriko v Waeshington radi razorožitve Anglije in Združenih držav na morju.
V Palestini se vršijo še vedno boji med arabskimi plemeni in Židi. Angleži so postavili v Palestini nad svojimi četami novega poveljnika viceadmira-la zrakoplovstva Gaudingsa.
Rusko-kitajski spor. Iz spornega .vzhoda prihajajo dan na dan nasprotujoča si poročila. Enkrat se razglasi, da se bodo Rusi in Kitajci mirno pobotali radi železnice, zopet drugič se oz-
nanja svetu o krvavih artilerijskeh spopadih med obema državama. Središče dosedanjega krvavega obračuna je železniška postaja Pograničnaja. O-menjeno mesto je bilo že parkrat bombardirano od ruskih letal.
V Maroka v Severni Afriki so se za čeli domačini puntati proti Francozom. Med francoskimi in marokanski-mi četami je že došlo do spopadov.
Herman liniliavf.
Spominski dan 22. september.
Herman iz starodavnega grofovskega rodu na Nemškem je bil rojen 18. julija 1013. Med 15 brati in sestrami najsla-botnejši je bil hrom in kruljav na vseh udih, radi česar je že v svoji mladosti dobil priimek »kruljavi«. Ko je prišel v mladeniška leta, v katerih se mlad človek veseli svoje moči in zdravja, je Herman zelo občutil svojo nesrečo. V tej žalosti se je obrnil z zaupanjem do preblažene Device Marije in jo prosil: »Pomagaj, o kraljica nebeška, Hermanu, pomagaj dvakrat ubogemu Hermanu!« Kakor pripoveduje njegov življenjepis, mu je Mati božja dala na izbiro, ali ima rajši zdravo, lepo telo in slabo 'dušo, ali pa zdravo dušo in bolehno telo. Dobro vedoč, do so dobrine duha več vredne ko telesno zdravje, je Her man prosil za zdravega duha, četudi bi moral ostati na telesu bolan. Tako se je tudi zgodilo. Njegovo telo je ostalo do njegove smrti tako slabo in bolehno, da se brez tuje pomoči ni mogel ganiti nikamor in je večino svojega življenja prebil le sede in če je hotel kaj pisati ali čitati, je mogel to le čisto sključen. Zato pa je bil silno bistrega duha in se je z veliko lahkoto naučil najtežjih stvari.
Hermanovi starši so dali svojega si na v samostansko šolo slovitega samostana Sankt Galen v Švici. Pozneje pa je prišel v drug slovit benediktinski samostan Reichenau. Tukaj je bila znamenita šola, kjer so se izobraževali največji učenjaki na južnem Nemškem. In eden najboljših učencev, pozneje pa najslavnejših učenjakov na tej. šoli je postal Herman Kruljavi. Bil je doma v vseh znanostih tedanjega časa. Bil je popolnoma zmožen latinskega, grškega, hebrejskega in arabskega jezika. Spisal je zgodovino od rojstva Kristusovega pa do svojega časa. Pečal se je z računstvom in zvezdoslovjem in je sam izdeloval razne zvezdoslovne aparate velike umetnosti.. Njegovi sodobniki so ga slavili kot govornika, modrijana, pesnika in glasbenika. Njemu pripisujejo mnogo krasnih Marijinih pesmi in molitev med njimi tudi »Če-šeena kraljica,« ki je tako draga katoliškemu ljudstvu in vre vsak dan iz tisoč in tisoč src.
Bil je krasen pomladanski dan. Drevje na prostranem samostanskem vrtu v Reichenau je stalo v polnem cvetju, po gredah so cvetele cvetlice in se strinjale v najlepše naravne preproge. Vsa
sreča in vse veselje v naravi je bilo raz lito tudi po obrazih menihov, ki so se sprehajali po vrtu. Samo eden sedi gori v celici in ne more v krasno božjo naravo, Herman Kruljavi. Pa tudi njega se poloti spomlad. Zdi se mu, da koraka med cvetlicami sama nebeška gospa, roža duhovna, lilija na polju, da koraka tam da bi prinesla njemu ubogemu tolažbo in veselje. In njegova du ša jo pozdravlja: Bodi pozdravljena, Kraljica, Mati usmiljenja, življenja sladkosti in upanje naše, bodi pozdravljena! V sredi pomladanskega življenja in veselja pa čuti ubogi kruljavec nesrečo, ki je je toliko na zemlji in jo mora nositi tudi on sam. Zato vzdihne k Preblaženi: K tebi kličemo zapuščeni otroci Eve, k tebi vzdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini. Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostlji-ve oči v nas in pokaži nam po tem revnem življenju Jezusa, blagoslovljen sad tvojega telesa! Da, res pokaži nam Jezusa, po katerem hrepenimo, ki bo na ša luč in naša sreča. Kaka blaženost, ko ga bodemo gledali. In še globlje skloni Kruljavi svojo glavo in se poto pi v premišljevanje nebeškega veličast-va in še pozdravlja in prosi obnenem: »O milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija!« Tako menda je Herma nova duša prvič molila in pela prelepo molitev »Salve regina — češčena kraljica!«
Ko se je Hermanova duša obračala k Bogu in k Materi božji, ko je premišljevala svojo prihodno srečo, se je naselil v njo kljub težkemu trpljenju tak mir, da je bil veliki trpin v svojem trpljenju vedno vesel in vedrega obraza, tako, da so ga njegovi sobratje imeli za pravi čudež. Misel na Boga ga je tudi vedno bolj odvračala od vsake navezanosti na posvetno. Bil je učenjak, veliko je delal, slavili so ga, a on ni nikdar mislil na svojo čast, delal je le v slavo božjo in zveličanje svojega bližnjega. Tako je porabljal svoje velike dušne darove, dokler ni meseca septembra leta 1054. šel tja, kamor je tako hrepenela njegova duša, v nebeško domovino.
Solzna dolina je naša zemlja velikokrat tudi za nas. Kolikim v današnjih
časih hoče ta solzna dolina postati že prebridka in pretežka. Herman Kruljavi nam kaže, kako lahko sušimo solze te doline in si olajšujemo njeno gorj». Povzdigujmo svojo mučeno dušo kvišku, mislimo na življenje, ki nas po božji obljubi čaka po smrti, predvsem pa se zatekajmo z otroškim zaupanjem k Mariji, ki je tolažnica žalostnih, pomoč kristjanov.
Nov škof v Jugoslaviji. Na praznik Marijinega rojstva je bil na škofijsko stolico v Dubrovniku vstoličen novi škof Carevič, ki je bil posvečen v škof$ že 4. avgusta v Zagrebu. Na vernike je napravilo posebno globok vtis, ker ga je pri slovesnem vhodu v Dubrovnik spremljala tudi njegova priletna matL
Pot Hrvatov na Češko. Koncem septembra se bodo v Pragi na najsloves-nejši način zaključile slovesnosti za t tisočletni«) smrti sv. Vaclava. K tem slavnostim bode odpotovalo tudi posebno poslanstvo iz Hrvatskega pod vodstvom nadškofa dr. Bauerja. To odposlanstvo bo potovalo tudi v kraj Trna-va na Slovaškem, da bode prisostvovalo odkritju spominske plošče na rojstni hiši prvega zagrebškega nadškofa in kardinala HauliRa.
Pravo apostolstvo. Na velikem katoliškem shodu v Friburgu je nek govornik govoril o apostolstvu, ki bi se ga moral udeleževati vsak katoličan. Izvajal je: »Oni je apostol, ki dela na tihem delu na posvečevanju samega sebe. Brez lastne obnove, ne da bi ljudje postali boljši v svoji notranjosti, ne bo nikakor boljše v človeški družbi, na svetu. Oni je apostol, ki je pripravljen tudi na žrtve in trpljenje in to pripravljenost črpa iz molitev in iz presvetega Rešnjega Telesa. Oni je apostol, ki resno vzame zahtevo Kristusovo: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Oni je apostol, ki svoje katoliške ideale tudi v vsakdanjem življenju ceni in jih izvršuje.
Za družino. Kakor so nemški katoličani na svojem shodu v Friburgu pov-darjali važnost in potrebo, da se družini v njeno lastno korist ohrar ' krščanski značaj, tako je tudi ob tisočletnici sv. Vaclava praški nadškof dr. Kordač izdal pastirski list, v katerem govori o družini. Slika v tem listu žalosten propad tolikih družin v našem času, kaže vse gorje, ki prihaja iz takih propadlih družin in povdarja, da morejo družini njeno lepoto in srečo vrniti le načela Kristusova, ako se bodo po družinah v resnici izvrševala.
Ste že naročeni rt& list
NEDELJA'"?
Izhaja vsak teden; prinaša vsakokratni nedeljski evangelij in razlago ter druge podučne verske članke, razentega pa tudi lepo povest »Otroci naše ljube Gospe« in mične zgodbice za deco. Stane mesečno le 2.— Din (letno 24.—Din). Še danes si naročite Nedeljo po dopisnici na naslov: Uprava Nedelje, Maribor,
Slomškov trg 20.
Stara reč. Ko so v poganskem rimskem cesarstvu hoteli ljudi, predvsem mlade odvrniti od kršč. vere, so jih skušali zavesti v nesramnost in nečistost. Nečistnik po njihovem prepričanju ni bil več dostopen za krščanstvo, kaj da bi bil za njega še navdušen. Danes, ko je nekaterim toliko na tem, da bi široke ljudske plasti odvrnili od vere Kristusove, se zopet poslužujejo
istega sredstva. Nek prostozidar je izjavil: »Najhujši udarec, s katerim lahko udarite cerkev, je propalost. Napravite ljudi nečiste in kmalu ne bo več katoličanov.« Zato pa vidimo, kako se danes po gotovih spisih pretaka gnojnica propalosti, kako se ta šopiri po pismih in drugod, kako se hoče zavesti ta duh z modo itd. Vse to so nazadnje poskusi — ljudi odtrgati od Boga.
jeta niže Ptuja šeguia Martin. Pristašev na-ših katoliških društev 14, ostalih 4.
Rogatec 8 odbornikov. Rogatec Emanuel Bauman; Sv. Katarina Anton Ivamenšek; Slatina okolica Josip Plemeni taš; Kostrivnic» Jakob Ogrizek; Rogaška Slatina Matija Čebu-lar; Sv. Florjan Peter Mikuš; Žetale Leopold Filipič; Stoperce Leopold Filipič. Pristašev, naših katoliških društev 5, ostalih 3.
Slovenjgradec 8 odbornikov. Slovenjgradefl Ivan Serajnik; Št. Janž pri Dravogradu Bari Josip; Pameče Miha Brezovnik; Šmartno pri Slovenjgradcu Ivac Ivan; Podgorje Korošec Ivan; Št. IIj pod Turjakom Jaš Jakob; Legen Franc Hribernik. Pristašev naših katoliški!» društev 5, ostalih 3.
Slovenska Bistrica 9 odbornikov. Slovenska Bistrica dr. Josip Pučnik; Tinje Martin Duše j; Sv. Martin na P. Ačko Franc; Zgornja Polskava Frešer Leopold; Spodnja Polskava Ivan Samastur; Pečke Poharc Anton; Jeloveo Makole Ivan Bogina; Laporje Kaukler Karlj; Poljčane Simon Prešern. Pristašev naših katoliških društev 5, ostalih 4.
Sv. Lenart v Slov. gor. 10 odbornikov. Sv. Lenart Franc Lorber; Sv. Jurij v Slov. gor. Janez Roškar; Spodnji Gasteraj Janez Rot« man; Sv. Benedikt Zupe Franc; Sv. Trojica; Valentin Klemenčič; Sv. Anton v Slov. gor* Poljanec Ludvik; Žikarce Josip Krajnc; Sp. Voličina Franc Vogrin; Kremberg Breznik Franc; Velka Roškar Janez. Pristašev naših' katoliških društev 9, ostalih 1.
Šmarje pri Jelšah 7 odbornikov. Ponikva Žličar Franc; Šmarje okolica Turk Ivan; Sliv« niča Juri Lesjak; Šmarje trg Majcen Jakobi Sv. Vid pri Grobeljnem Martin Leskošek; Sv.-Ema Edvard Zupane; Sv. Peter na m. s. Ivan Anderlič. Pristašev naših katoliških društev 5, ostalih 2.
Šoštanj 7 odbornikov. Šoštanj okolica Do-beršek Baltazar; Velenje Demšič Josip; Škale Skaza Franc; Šoštanj mesto dr.'F. Mayr; To« polšica Ročnik Martin; Št. IIj pri Velenju An« ton Brinovšek; Št. Janž na Vinski gori Krof« lič Marko. Pristašev naših katoliških društev 5, ostalih 2.
Vransko 7 odbornikov. Braslovče Omladič Joža, Padar Jože; Polzela Lenko Franc; Sv. Jurij ob Taboru Hanžič Franc; Sv. Jeronim Schauer Franc; Vransko Košenina Karol; Go-milsko Oražim Franc. Pristašev naših katoliških društev 3, ostalih 4.
Vsemogočni, ki je bogatejši nego naš svet, On, bogat in dobroten plačnik. Meško 1. i'., Sele pri Slovenjgradcu.« — Imenovani gospod je jubilantom poslal tudi svoj rokopis, ki ga je prečital tov. Majcen in ki je naredil na vse navzoče globok nepozaben utis. Slavljence je 9 svojo navzočnostjo počastilo več dam in gospodov iz Maribora, med zadnjimi gg. dr. Majcen in dr. Dernjač, zdravnika in očeta naših tovarišev jubilantov« Drugega dne ob 10. uri so se vse udeleženci zbrali v cerkvi sv. Alojzija, kjer je daroval preč. g. Zidanšek, vpok. prof. teol. sv- mašo za rajne tovariše in profesorje. Po sv. maši so obiskali grobove škofa in pedagoga Slomšeka in v. Mariboru umrlih profesorjev, ogledali si najvažnejše mestne spremembe ter na posebno povabilo še Tscheligijevo pivovarno, kjer so bili prijazno in gostoljubno sprejeti. Skupni obed je združil jubilante, končno v slovo. Hitro so potekle vesele urice — na kolodvoru smo si, mogoče zadnjikrat — stisnili roke z obljubo »na svidenje vsako prihodnje leto,« ako Bog da.
Lavantinska vzajemnost je imela svoj letošnji občni zbor v Ptuju dne 26. avgusta. Udeležba je bila precojšuja, posebno iz sosednjih d»-
iziH vollief w ceslite odbore.
Okrajni cestni odbor Celje 17 odbornikov.
Celje mesto Janič Maks, dr. Josip Vrečko; Celje okolica Hihelčič Alojz, Kukovec Vinko; Dobrna Urleb Franc; Škof ja vas Franc Žvi-žaj; Sv. Pavel pri Preboldu Sadnik Julij; Velika Pirešica Davorin Krajnc; Sv. Jurij okolica Klajnšek Martin; Petrovče Stanko Jelov-šek; Nova cerkev Ivan Lešnik; Vojnik Anton Pečovnik; Kalobje Avguštin Jager; Sv. Peter v Savinjski dolini Antloga Andrej; Žalec Josip Veligošek; Teharje Franc Sodin; Št. Jurij ob Južni železnici Drofenik Jožef. Pristašev naših katoliških organizacij 9, ostalih 8.
Dolnja Lendava 14 odbornikov. Dolnja Lendava Kaufman Josip, Zerdin Ivan; Beltinci Odranci Peterka Martin, Sinej Štefan; Bogo-jina Puhan Franc; Bratonci Erjavec Mihael; Nedelica Čopek Štefan; Čentiba Pavlinek Josip; Črensovci Kolenko Jožef, Rous Matjaš; Dobrovnik Car Josip; Gaberje Horvat Izidor; Kobilje Györek Franc; Turnišče Litrop Štefan. Pristašev naših katoliških organizacij 6, ostalih 10.
Gornja Radgona 7 odbornikov. Drobtinci Gustav Novak; Apače Anton Kosi; Gornja Radgona Janez Lančič; Črešnjevci Jakob Kle menčič; Radenci Jakob Zemljič; Sv. Jurij ob Ičavnici Franc Horvat; Hrastje-Mota Divjak Lovro. Pristašev naših katoliških organizacij 6, ostalih 2.
Gornjigrad 7 odbornikov. Luče Žibovt Jakob; Ljubno Tesovnik Josip; Šmartno ob Pa-ki Martin Steblovnik; Rečica Maks Stiglic; Mozirje trg Franc Štrucelj; Bočna Franc Štig-lic; Gornjigrad Mermal Franc. Pristašev naših katoliških društev 6, ostalih 1.
Konjice 10 odbornikov. Konjice okolica inž. Rado Sturm; Konjice trg inž. Rado Šturrn: Ziče Zidanšek Karel; Loče Košir Anton; Oplot-nica Hohnjec Franc; Okoško Flor Franc; Vr-holje Skrbinšek Jože; Žreče Mernik Anton; Vitanje Jernej Kozman; Ljubnica Franc Pra-protnik. Pristašev naših katoliških društev 9, ostalih 1.
Kozje 7 odbornikov. Podsreda Škerbec Edmund; Kozje Pleterski Anton; Sv. Peter pod Sv. gorami Alojz Zorenč; Pilštanj Perčič Jože; Dobje Teržan Anton; Drensko rebro Bovha Jožef; Podčetrtek Počivalšek Ivan. Pristašev naših katoliških organizacij 5, ostalih 2.
Ljutomer 7 odbornikov. Ljutomer Jakob Rajh; Cven Ferdo Magdič; Cezanjevci Ferdinand Pihlar; Branislavci Franc Špindler; Ključarovci Matija Vaupotič; Veržej Stuhec 'Alojzij; Mala Nedelja Murkovič Alojz; Pristašev naših katoliških organizacij 5, ostalih 2.
Marenberg 7 odbornikov. Ribnica na Pohorju Držečnik Luka; Kaplja Franc Vraber; Tr-bonje Hribernik Ivan; Vuzenica Peruš Alojzij; Kluta Pogorelčnik Franc; Marenberg Mravljak Peter. Pristašev naših katoliških društev 5, ostalih 2.
Maribor 20 odbornikov. Maribor mesto 2e-fcot Franjo, dr. Andrej Veble, Murko Vid, Rog-lič Drago; Studenci Kaloh Alojzij; Lajtersberg Janžekovič Ivan; Sv. Peter pri Mariboru Ko-stanjšek Jakob; Zgornji Št. Jakobski dol Roškar Anton; Št. IIj Thaler Franc; Zgornja Sv Kungota Šerbinek Ivan; Kamnica Ilauptman Stanko; Selnica ob Dravi llernah Martin Št Lovrenc na Pohorju Glaser Viktor. Hü"" Hibi č Feliks; Tezno Habjanič Leopold S-- : 'nie Hoče Kolman Josip; Fram Štern Ivan; I'-fJ
Kirbiš Ivan; Pobrežje Pšeničnik Anton. Pristašev naših katoliških društev 9, ostalih 11.
Murska Sobota 16 odbornikov. Bodonci Ho-došček Ljudevit; Cankova Vogler Viktor; Gornja Lendava Florjanič Janez; Gornji Petrovci Ballek Jožef; Hodoš Stevanec Franc; Križevci Josip Džuban; Krog Bratkovič Štefan; Kuzdo-blanje Fartek Janez; Martjanci Pitarič Štefan; Pečarovci Zrinski Aleksander; Pertoča Gamboč Josip; Puconci Kuhar Štefan; Prose-njakovci Lippai Vendel; Sv. Jurij Mekič Štefan. Pristašev naših katoliških društev 2, ostalih 14.
Ormož 10 odbornikov. Ormož Kuharic Ludvik; Središče Kočevar Franjo; Hum Ivanuša Ivan; Sv. Miklavž Tomažič Josip; Kog Fr. Bratušek; Mihalovci Petovar Lovro; Velika Nedelja Petek Franc; Sv. Lenart Janžekovič Alojz; Šardinje Franc Kosi; Sv. Tomaž Hojnik Jernej. Pristaši naših katoliških društev 6, ostali 4.
Prevalje 7 odbornikov. Črna inž. Fettich Viktor; Mežica inž. Avgust Gogala; Prevalje La-hovnik Franc; Guštanj Lečnik Ferdo; Tolsti vrh Kogelnik Alojzij; Dravograd Preglav Simon; Libeliče Kumprej Miha. Pristaši naših katoliških društev 5, ostali 2.
Ptuj 18 odbornikov. Ptuj mesto Brenčič Mihael; Sv. Lovrenc na Dravskem polju Franc Beranič; Krčevina pri Ptuju Čeh Jurij; Sv. Lovrenc v Slov. goricah Kovačec Anton; Po-lenšak Šeguia Janez; Trnovska vas Čeh Fr.; Sv. Urban Belec Franc; Vurberg Viktor Kegl; Breg pri Ptuju Franjo Zupanič; Cirkovce Peršuh Franc; Ptujska gora Kubrich Karel; Gornja Pristava Anton Vinko; Nova cerkev Majcen Franc; Sv. Andraž v Halozah Vindiš Filip; Sv. Barbara Anton Korenjak; Zavrč Ranfl Franc; Sv. Marko Ivan Veršič; Sv. Mar-
1879—1929. Polstoletnica. Slovenski učiteljski maturanti iz leta 1879 so obhajali pretečene dni v Mariboru v Gam-brinovi dvorani (nekdanjo učiteljišče) svojo polstoletnico. Od 12 še živečih slovenskih tovarišev se jih je sestanka udeležilo deset: Dernjač Jože, Kopic Bado, Majcen Srečko, Mešiček Jože, -vsi iz Maribora; Jurko Blaž iz Vojnika, Ko-vačič Jakob iz Sv. Trojice, Tomažič I-van iz Slovenske Bistrice, Vodušek Gustav iz Trbovelj in Vudler Peter iz Celja. Vsled bolezni sta se opravičila Las-bahar Jože iz Buš in Mohor Srečko iz Celja. Na predvečer je došle pozdravil tov. Kopič, tovariša Majcen in Mešiček pa sta prečitala došle dopise. Najvažnejši dopis, naslovljen na svojega rojaka Majcena, se med drugim glasi: »Prosim pa, da blagovolite vsem gospodom sporočiti moje spoštljive poklone, iskrene čestitke ob taki redki slovesnosti kakor v imenu naroda in vseh, ki 'p i;h učili in ste zanje trpeli, tudi rej bo v naiprisrčnejšo zahvalo
kanij. Navzoči so z velikim zanimanjem sledili posamenim poročilom. V živahni debati so vsi povdarjali, da je lavant. Vzajemnost na vi-Boki stopnji razvoja in da prav uspešno zasto pa koristi duhovskega stanu. Splošno se je pov darjala potreba, da vsi duhovniki spoznajo ve-levažni namen društva in se ga oklepajo, ker se samo tem potom more v sedanjih razmerah Izboljšati gmotni položaj duhovnikov, zlasti za itarost in onemoglost, ter njihovi stanovski interesi odločno zastopati. Vsi udeleženci so se razšli s trdnim prepričanjem, da si morajo du fiovniki sami po organizaciji v Vzajemnosti u-itvarlti boljše razmere za prihodnost. Zato je predsednik zaključil to velepomembno zboro vanje z besedami: Vsi na delo za stanovsko organizacijo Vzajemnost, ki naj predvsem postavi duhovniški dom za onemogle in bolane ude društva.
Opomba tajništva Vzajemnosti. Vsi dopisi in prošnje za Vzajemnost se naj blagovolijo nasloviti na predsedstvo Vzajemnosti, Maribor, Slomškov trg 19, denarne pošiljatve pa na naslov: Vinko Munda, stolni vikar, Maribor. Slomškov trg št. 20.
Smrtonosni sunek. Ključavničar Friderik Škof iz Studencev pri Mariboru je tako sunil v prepiru 50 letno Alojzijo Drofenik, da je ženska v nedeljo 15. septembra na posledicah sunka umrla. &kof se je javil sam policiji.
Elektrika ga je ubila. V soboto 14. (septembra se je dotaknil električnega .voda pri gradbi novega hotela na Grajskem trgu v Mariboru 20 letni delavec Bogomir Jezernik iz Studencev. Udar elektrike je bil tako silovit, da je pridni delavec obležal pri priči mrtev.
Domneva na zločin. Dne 10. septembra je plavalni mojster Zohrer pri melj-skem kopališču v Mariboru opazil sre-Jdi Drave žensko truplo. Čolnarjem se ¡je posrečilo, da so ga potegnili iz vode. .O dogodku je bila takoj obveščena policija, ki je prispela na lice mesta s policijskim zdravnikom dr. Zorjanom na čelu. Utopljenka je močne rasti, rdečkastih las, približno 25 let stara ter ima na sebi pisano krilo s predpasnikom. Ker je truplo že precej v razpadu, se 'domneva, da se je nahajala utopljenka v vodi že 8 do 10 dni. Z avtomobilom mestnega pogrebnega zavoda so truplo prepeljali v mrtvašnico na mestno pokopališče na Pobrežju. Ker je komisija ¡ugotovila na glavi udarce, domnevajo, 'da se je zgodil zločin.
Izsledeni tatovi. Po raznih krajih Slovenskih goric je bilo zadnje tedne vlomljeno in pokradena obleka in druge reči. Uzmoviči so se nekaj dni nemoteno veselili zločinskega posla, a sedaj ima oblast v rokah glavnega krivca v osebi nekega moža od Sv. 'Jurija v Slov. goricah. Pokradeno blago so odpremljali tatovi na avtomobilih v Avstrijo.Preiskava in izpoved zaprtega moškega bosta spravili še marsikaj na dan.
Sreča v nesreči. V Lokanji vasi pri Slovenski Bistrici je padel petletni fantek posestnika Franca Leskovarja po nesreči v 30 m globoki vodnjak. Na pomoč so prihiteli otroku še le na njegov jok iz globočine, ga potegnili iz vodnjaka in ga izročili staršem le neznatno opraskanega.
Vlomilci. V Ločah so ob 1. uri ponoči 11. septembra vlomili v trgovino g. Flecka. Odnesli so raznega manufak-turnega blaga za 20 tisoč Din. Trgovec
Fleck se je po vlomu zbudil in .streljal za vlomilci, ki so tudi odgovarjali s streli.
Udar strele uničil viničarsko hišo. Strela je udarila v viničarsko hišo v Gabrovljah pri Slov. Konjicah. Poslopje je last Ivana Furmana. V njej je stanovala delavska družina Gumzej s štirimi malimi otroci. Mati in deca so si komaj rešili življenje, pogorela jim je pa vsa imovina. Pošteno in po nesreči popolnoma obubožano družino Gumzej priporočamo usmiljenim srcem.
Nesreča. G. Peter Sadravec iz Ormoža je padel s hruške, ko je obiral sadje, da ga pošlje hčerkam v Maribor. —■ Želimo mu, da kmalu ozdravi.
Otrok umrl radi opeklin. V Dolgi vasi pri Dolnji Lendavi je mati prala perilo.
V	bližini perice je bil škaf z vrelo vodo in na stolu je sedela komai tri letna Rezika. Otrok se je gugal na stolu, ki se je prevrnil in Rezika je padla v vrelo vodo in se tako opekla, da je umrla radi opeklin.
Prekmurska vas pogorela. V nedeljo 15. septembra popoldne je izbruhnil v Dolgi vasi pri Dolnji Lendavi požar pri posestn. Vereš. Ogenj se je širil z bliskovito naglico in objel v par trenutkih vse hiše, ki so bile lesene in krite s sla mo. Radi suše so bili vodnjaki prazni in na kako uspešno gašenje ni bilo niti misliti. Slučajno je bil v bližini nesreče vojaški oddelek, ki je prihitel na pomoč in otel z veliko požrtvovalnostjo tri hiše, sicer je pa cela vas upepeljena.
Otvoritev nove oblastne ceste. V nedeljo 13. oktobra se izroči prometu nova proga oblastne ceste Sv. Urman—Lesič-na. Z novo cesto je vpostavljena dolgo zaželjena zveza trga Kozje s Št. Jurjem ob južni železnici.
Popravi! Pri letaku glede vožnje Celje—Dramlje se nam je vrinila neljuba pomota. Na koncu letaka glede Tehar-čanov izvolite tam popraviti čas, ki se glasi na 9. uro 15 minut na 8. uro 15 minut, to je četrt na 9. uro.
Zaklal ga je. Iz Rečice ob Savinji nam poročajo o divjaško krvavem zločinu, kojega vzrok je brezmejno popivanje.
V	krčmi I. Rakuna so pili kmečki fantje. Prišlo je med njimi radi malenkosti do prepira. Franc Rop, po domače Mo-kričev, je skočil iz gostilniške sobe v kuhinjo po dolg nož za rezanje mesa ter ga pognal Francu Skončniku v hrbet 15 cm globoko. Po groznem činu je pobegnil. Smrtno ranjeni je tovarišem označil po imenu ubijalca in jih prosil, naj ga peljejo do zdravnika, ker bo u-mrl. Krčmar je zapregel, a je bilo žali-bog prepozno, ker je zabodeni po 20 minutah izdahnil. V pondeljek 9. septembra zjutraj so zaprli ubijalca, ki ima na vesti mladega Skončnika, ki je za-
pustil ženo s tremi nepreskrbljenimi
otroci.
Obešenega so našli. Pred dobrimi 14
dnevi je izginil neznano kam trgovec s hmeljem v Žalcu g. Rudolf Senica. Te dni ga je našla obešenega na veji drevesa v gozdu v bližini cerkve Lurške Marije pri Grižah neka ženska. Spoznali so ga za pravega po listinah, ki jtft je imel pri sebi. Gotovo je visel že t4 dni.
Avtomobil ga je povozil. Iz Hrastnika v Trbovlje še je vračal 54 letni rti-dar Franc Rupret. Na ovinku ceste pri krčmi Franca Logarja je prišel zgoraj imenovani pod avtomobil, ker je bilo že temno in šofer rudarja ni pravočasno zapazil. Od avtomobila razmesarjeni je izdahnil v rudniški bolnici.
Smrtna nesreča. V pondeljek 9. septembra dopoldne je v Kotredeškem rovu v Zagorju ob Savi zasulo 36 letnega rudarja Mihaela Nolimana. Reševati so začeli ponesrečenca takoj, a se jim nevarno delo ni posrečilo, ker se je kamenje neprestano usipavalo. Nesrečneža so izvlekli izpod podsutja po več urah, a je v bolnici na poškodbah umrl. Ponesrečeni rudar zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke.
Usodepelni padec. Delavec Blaž Koz-jak je prenašal v Trbovljah železniške prage iz višine 340 na višino 332. Ko je nesel Kozjak težak železniški praff od starega tira in ga hotel spustiti na nižje ležeči novi tir, ga je potegnirprag za seboj, da je padel osem m globoko, priletel na glavo in je med prenosom v bolnico umrl.
Pisarna Okrajnega cestnega odbora v Laškem je odprta vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 14. do 17. ure popoldne. Sprejemanje strank od strani načelnika pa je določeno glasom sklepa seje dne 22. agusta 1929 na vsak' torek, četrtek in soboto od 9. do 11. ure dopoldan.
Štiri slovenski rudarji smrtno ponesrečili v srbskem premogovniku. V premogovniku Rtanj pri Zaječaru v Srbiji se je zgodila radi vnetja jamskih plinov grozna eksplozija, ki je zahtevala deset smrtnih žrtev. Od ponesrečenih je Sest iz okolice premogovnika, ostali štirje so pa bili slovenski rudarji.
Tako je prav.
Bilo je v Ptuju, v nedeljo. Pa prideta dva fanta do proštijske cerkve in se čudita, kako se mlad pobič dere »Nedelja«!
»Prismoda, to itak vem, da je danes nedelja,« pravi Jaka. — »Nedelja samo en dinar!« Aha, to pa mora biti nekaj za kupiti! Pa stopita bliže in vidita list .»Nedelja«. »Naj pa gre en
Ditahom In njihovim staršem?
Ob začetku šolskega leta se vam pripo« roča za nakup šolskih knjig in vseh šolskih potrebščin
TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU
Aleksandrova cesta 6 in Koroška c. S.
Vso m nakupovalcem pri takojšnjem plačilu lepe nagrade!
dinar« se ojunači Tina in si kupi »Nedeljo«. Ko sta po službi božji list pregledala, sta se takoj naročila nanj, tako se jima je dopadel. —
Da vam ne bo treba ita vprašat Tina in Jaka, kje se naroči, Vam povemo kar mi: Upravništvo »Nedelje« v Mariboru, Slomškov trg 20. Izhaja vsak teden ter stane mesečno le 2 Din (letno 24 Din).
Jih je potegnil. V čehosl. mestu Ja-Dor se je vršila te dni posebna vojaška razstava. Pri razkazovanju znamenitosti razstave je igral važno ulogo štabni kapitan, ki se je izdajal za inžener-ja Kohlika. Sprejel je čehoslovaškega ministrskega predsednika in vojnega ministra Udržala, koja je vodil po razstavnih prostorih. Tudi druge vojaške dostojanstvenike je sprejemal in jim tolmačil razne znamenitesti. Z znamenitim češkim politikom Kramaržem se je pustil skupaj fotografirati. Sedaj so še le dognali, da je prijazni štabni kapitan in inžener že večkrat predka-znovani kovaški pomočnik Viljem Cu-ipelik iz Prage. Legitimacijo za štabnega kapitana je enostavno ukradel in jo prenaredil na ime Kohlik. Lažiinžener se je lepo poslovil od mesta Tabor, kjer je zapustil velike dolgove po finih hotelih in najbolj imenitnih družinah.
¿Vihar, ki je ustavil brzovlak. Koncem minulega tedna je divjal nad frar-coskim mestom Toulon ter okolici strahovit vihar. Sila neurja je bila tako huda, da je ustavil vihar brzovlak Pariz—Toulon in ga potiskal nazaj. Potniki so morali prebiti več ur v vlaku, katerega je porival vihar sem ter tja. Veter je zagrabil več težkih vozov, jih dvignil v višino in jih treščil potem z vso silo na tla, da so se z vprego vred razbili. Isto se je godilo tudi z avtomobili. Najtežje je bilo prizadeto mesto Toulon, kjer je poleg viharja divjal še silen naliv. V nekaj minutah so bile vse nižje ležeče kleti in stanovanja pod vodo. Škoda, ki jo je povzročil naliv, se ceni prelvo 25 milijonov frankov. Pod pritiskom viharja so popokale skoro vse šipe v mestu, po zraku so frčale opeke. Mesto je bilo tudi brez razsvetljave, ker je bila elektrarna poškodovana. V pristanišču je vrgel vihar več manjših ladij na suho, druge pa pognal na odprto morje. Po dosedanjih poročilih pogrešajo okrog sto ribiških čolnov. Domneva se, da jih je vihar presenetil na odprtem morju in so se potopili. Vihar je ponehal šele okrog polnoči.
Najnovejši in najhujši strup. Kljub neprestanemu pisanju o razorožitvi na suhem, morju ter v zraku je vedno več novih iznajdb za uničevanje človeštva. Velesile tekmujejo med seboj, kako bi razmnožile in se obdale z najmodernejšimi izumi, ki bi naj služili prihodnjim vojnam. Pred dnevi se je vršilo v Londonu zborovanje strokovnjakov, ki se pečajo z raziskovanjem in z iznajdbami novih strupenih plinov ter bacilov, s katerimi se hočejo lotiti razne države v bodočnosti za napad in obrambo. Londonski profesor Hill je javno izjavil na zgoraj omenjenem zborovanju, da se mu je posrečilo iznajti strup, ko-jega je treba le en gram in s to malenkostjo se lahko pokonča en milijon lju-
di. Najnovejši in strašni strup bo mogoče trositi na zemljo iz aeroplanov. Pri taki iznajdbi so odveč vsa oboroževanja, če že obeta en sam gram novega strupa tako grozen uničevalni učinek.
Sadovi brezverske in podivjane vzgoje. Že večkrat smo kazali v našem listu na prežalostne posledice brezverske in podivjane mladinske vzgoje, kakor so jo uvedli boljševiki v Rusiji. V zadnjem času beleži časopisje ta-le slučaj: V ruski vasi Uhtomski (pri Moskvi) je kolonija od 80 šolskih otrok. Na koloniji se je vršilo zborovanje boljševiških u-čiteljev. Po zborovanju sta bila napadena in pobita na tla en učitelj in vodja kolonije. Nezavestnega učitelja so položili na železniški tir, kjer ga je raz-mesaril vlak. Težko poškodovani vodja je umrl na ranah in je izjavil tik pred smrtjo: »Maščevali so se!« Oba omenjena je napadlo nekaj učencev, ki so bili odpuščeni iz kolonije, so se potikali kot tolovaji po okolici in se maščevali po roparsko nad predstojnikoma. Kar mačka rodi, miši lovi!
Moški v ženski ulogi. Po celem svetu se je v novejšem času razpasla bedarija, da premirajo ženske v krasotice posameznih mest, pokrajin — da celo celih držav. Belgijsko znano morsko kopališče Coxyde je še bilo do nedavnega brez krasotne kraljice. Slednjič so premirali letovičarji posebno lepotico za kraljico vseh žensk v kopališču. Na čast razglašeni lepotičji kraljici je bil prirejen slavnostni obed. Ko je teklo pri tej priliki raz miz najboljše vino, je izjavila in dokazala kraljica ženske krasote, da je — moški, ki je prismojene letovičarje prav na debelo potegnil.
Čikago mesto oklepnikov. Ameriško mesto Čikago uživa glas navečjega razbojniškega gnezda. Število ubojev in zločinov ne dosega nikjer viška kakor v tem mestu in nikjer ni policija izpostavljena večji nevarnosti kakor tukaj. Da bi policija na kakšen način dobila oporo proti tem razbojnikom, je čika-ška občina došia na misel, da vse one, čijih dolžnost zahteva zasledovati lopovščino, zaščiti pred revolverskimi streli. Dokaj časa je bil iskan najboljši način in naposled se je odločilo, nabaviti čikaški policiji takoimenovane »kovinaste uniforme«. Učinek teh poizkusov je pokazal odlične uspehe. Ko-vinasti oklepi, katere nosi policija v Čikagu, se neprodirni za revolverske strele iz bližine. Razen tega so lahki in ne ovirajo kretanja. Ivovinasti oklepi so bili naročeni pri neki tvrdki v Bostonu, katera je radi tega takoj zaslovela. Pokazalo pa se je, da imenovana tvrdka ni založila s kovinastimi oklepi zgolj le čikaško policijo. Kratko zatem je do-šlo med čikaško policijo in lopovi na ulici do spopada. Na veliko začudenost policije pa so se streli kar odbijali od razbojniških prs, kakor ob njihovih lastnih kovinastih oklepih. Dejstvo je značilo, da so se zločinci po istem sistemu zaščitili z oklepi. Ta dogodek je izzval med ameriškimi časopisi obširna poročila. Podrobno so opisali izid spopada na ulici, važnost za strele neobčutljivih kovinastih oklepov za policijo, o ogromni koristi, ki je bo deležna
tvrdka, kakor tudi o smoli lopovov, katerim bo na ta način preprečeno sleherno izkoriščanje po nepošteni poti.
Društvo za dosego starosti. V Londonu je bilo ustanovljeno pred kratkem posebno društvo za dosego 100 letno starosti. Organizacija šteje nad 500 članov ter članic, ki upajo z zmernim življenjem doseči 100 let. Članom starostne organizacije je dano na prosto, da lahko uživajo alkohol, pušijo in jeda meso — a vse v zmernih količinah. U-stanovitelj organizacije dr. Ernest ne veruje, da bi vodila vzdržnosti od alkohola, tobaka in mesa v visoko starost« On in njegovi tovariši so preiskali življenje 52 oseb, ki so dosegle 100 let. Tt ljudje so postali toliko stari, ker so bili zmerni v uživanju hrane, mirnega značaja in so spali dnevno 8 in pol ur. Ocl omenjenih 52 stoletnih je bilo 36 žensk. Od teh je bilo 26 omoženih, deset je imelo zelo mnogoštevilne družine. Na Angleškem je bilo leta 1921 trideset stoletnih moških in 80 žensk. Največjo starost so izsledili med Bolgari. Ženske postanejo radi tega starejše, ker po 50t letu manj delajo, ne pijejo in ne pušijo«
Nekaj novega in vendarle starega. LV 1836 so najeli Angleži posebno godbo, da bi dvignili z njenim muziciranjem' potniški promet na tedaj novo otvorjeni železniški progi London—Deptford. Pri odhodu in dohodu vsakega vlaka' je svirala godba. Pozneje so nadomestili pravo godbo s samoigrajočimi lajnami, katere so opustili, kakor hitro se je osebni promet znatno razmnožil. Sedaj so pa po angleških kolodvorih na< novo postavili gramofone. Gramofoni preganjajo potnikom, ki čakajo na vlake, mučno in neprijetno čakanje. Kateri hoče, tudi lahko pleše iz dolgega časa po železniški čakalnici ali po peronu.
Nova kuga. Na Japonskem se je prvič pojavila takozvana spalna bolezen leta 1924. V par tednih je obolelo na tej bolezni na otoku Sticoca 1100 oseb, ki so vse umrle. Pet let so imeli Japonci mir pred strašno uničevalko. Pri tokratnem pojavu se je nekdanja spalna bolezen pretvorila v pravo »spalno kugo.« Od nove kuge napadeni je v par dneh mrlič. Ne poznajo niti povzročitelja nove kuge, niti ni znano obrambno sredstvo. V okolici japonskega mer sta Tokušima je obolelo na tej kugi 600 ljudi, 160 je že mrličev, ostale pa čaka smrt. — Prej omenjena spalna bolezen je doma v Vzhodni Afriki. Njen povzročitelj je poseben bacil. Bolezen prenaša od čolveka do človeka »tsetse muha«, ki uničuje že skozi desetletja cele afriške naselbine. Spalna bolezen traja ft mesecev do tri leta. Slabejši bolniki je| podležejo že po par tednih; pri močnej* ših traja spavajoče umiranje po cela; leta. Bolnik pač samo spi in — spi, do* kler se nikdar več ne prebudi. Očividci opisujejo, da je pogled na vasi in naselbine, ki so napadene od spalne bolezni, za zdravega človeka grozen. Povsod — smrtna tišina — spanje in — spanje...
Zračne nesreče v Združenih državah. V nedeljo 15. septembra so ponesrečila v ameriških Združenih državah tri letala in smrtno Dokopala 13 oseb.
Dijaška kuhinja v Mariboru je prejela te-le podpore: Dr. Fran Irgolič, poravnina 103; Marko Škofič kaplan pri Kapeli 110; zbirka pri posvetitvi križa v Policah 62; dr. Fero Miiller odvetnik 20; dr. Slavko Šumenjak dež. sod. svetnik v Soboti 100; okrajni zastop v Sevnici 200; Marija Rajšp pri Sv. Marjeti 110; upra-;ra Slov. Gospodarja 100; Ernest Vogrin pri Sv. Barbari 80; Tomaž Stranjšak poštni uradnik ,v pokoju 50; Muršič Josip v Borovcih 80; svatbe na gostiji Alojza Pukljavec v Paričjaku £40.50; okrajni zastop v Slovenski Bistrici 250; fdr. Ljudevik Pivko profesor 500, dr. Lipold Fran odvetnik 250; starešinska zveza Trigla-ivanov mesto venca na krsto pok. profesorja 'Jakoba Cimermana 500; na gostiji Blaža Roj-ko pri Sv. Ani 60; dr. Tone Pernat odvetnik ¡1100, dr. Alojz Juvan, župan mesta Maribor ¡1100; svatje na srebrni gostiji Janeza Potočnika pri Sv. Roku 75; pri hišnem posvečenju ,v Kraljevcih pri županu Matiji Kukovcu 100; Hranilnica in posojilnica v Št. Ilju 100. Vsem darovalcem iskrena zahvala!
»LjnisSa Samopomoč« v Maribom naznanja vsemu cenjenemu občinstvu Slovenije, cla ustanovi s 1. oktobrom tega leta III. skupino z oddelki A/II, B/II, C/II, D/II, v katere se sprejmejo samo vse zdrave osebe od 51. do 90. leta. S temi oddelki smo ustregli vsem onim starejšim osebam, ki so poprejšnje oddelke zamudile, oziroma se jih radi previsoke starosti ni moglo sprejeti. Glej današnji tozadevni oglas!	1152
Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »FRANC JOSSFOVE« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »FRANC JOSEFOVA« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. Dobi se v vseh drogerijah, lekarnah in špecerijskih trgovinah.
Brezplačni katalog. Tvrdka Meinel-Herold, tovarna glasbil, gramofonov in harmonik, podružnica Maribor, št. 106-B pošilja svoj cenik na zahtevo vsakemu brezplačno.
Kako vladalo MjicviMi na Pnsftein.
ii.
Propadanje industrije v Rusiji.
Komunizem je pozvan, da naredi na remiji nebesa. In če kje, bi morala zdaj biti nebesa v Rusiji, kjer boljševizem neomejeno vlada. G. pisatelj Duje pa [trdi, da je boljševizem celo nesposoben, jda bi kaj takega storil. Ruski boljševi-Iki se z vsemi sredstvi trudijo vse ono .prikriti, kar so uničili v Rusiji tekom svoje vlade in širijo lažnjive vesti o pra-.vem stanju položaja v Rusiji. V tem oziru so skušali izkoristiti poslanstvo profesorja Nansena, toda vsled čuječ-noste g. Duje, pooblaščenca podporne akcije za jugoiztočne kraje Rusije, jim poskušnja ni uspela. In ravno ta gospod popisuje v svoji knjigi, kako nazaduje Industrija v Doneckem bazšnu, Kubanski oblasti itd. Poglejmo najprej pavol-no industrijo!
Pred vojno leta 1913/14 je dobila Rusija iz Turkestana 14 milijonov pudov pavole. Pud je 16 kg. Iz Amerike je kupila isto leto 13 milijonov pudov. Dandanes iz Amerike ne more kupovati, ker ni denarja. V Turkestan so prej pošiljali iz Rusije zrno in Turkestan je v zameno pošiljal Rusom bombaž (pavo-lo). Ker pa je v Rusiji bila lakota in Rusi sami niso imeli zrna, so v Turkesta-nu, mesto da be gojili pavolo, začeli sejati zrno. Tudi vse zaloge bivših tovarnarjev so boljševiki porabili. Zato je pavolna industrija zdaj v klavrnem stanju.
Ob reki Doneč, ki se izliva v Don, je bilo za carja zelo razvito rudarstvo. L. 1914 je bilo v obratu okrog 900 jam (šahtov), iz katerih so kopali premog. Mnogo jam so imeli tudi kmetje. L. 1925 je bilo v obratu le še 200 jam. Za leta 1926/27 pravijo sicer boljševiki, da se je podvojilo število jam,, a to ni res, ker boljševiki štejejo v svojo listo tudi kmečke jame, ki so brez vrednosti. V resnici se število jam zmanjšuje, ker boljševiki opuščajo vse one jame, kjer se nahaja premog v veliki globočini, ker to otežuje delo. Pokvarjeni stroji in nezadostna tehnična sredstva ne dopuščajo boljševikom, da bi obratovali v takih jamah. V obratu so le one jame, kjer se premog nahaja na površini zemlje. Globoke jame so pa brez nad-
zorstva in večkrat poplavljene z vodo. V takem bednem stanju so premogo-kopni rudniki ob Donecu. Premog pa je v zvezi z drugimi panogami industrije, zato vsa industrija nazaduje.
Enako je s katranom. Katrana dobijo boljševiki letno 480.000 pudov ali 7800 ton, leta 1914 so ga pa v Doneckem bazenu dobili 3 milijone pudov ali 49.000 ton. Torej niti eno šestino tega ne proizvajajo boljševiki, kar so dobili pod carjem leta 1914.
V	Moskvi je velika tovarna za svilene izdelke. Leta 1914 je bilo v njej zaposlenih 2000 delavcev, danes ta tovarna životari ter zaposluje le 350—400 delavcev. Boljševiki uganjajo pač divjo gospodarsko politiko in uničavajo vse, kar so nasledili. Prejšnji predsednik sosveta narodnih komisarjev, Rikov, se je izrazil po listu »Izvestija« z dne 12. marca 1926: »Dozdaj smo živeli na račun onega, kar nam je buržuazija (meščanstvo) zapustila v nasledstvo.«
V	tovarnah so stroji v takem stanju, da se ne morejo uporabljati. Da bi se popravili, za to bi bilo treba denarja, a — tega nimajo boljševiki. A ono malo, kar imajo, to so trosili za državljansko vojno na Kitajskem, s tein podpirajo razne komunistične stranke v inozemstvu, s tem organizirajo vstaje v kolonijah, katere se jih skoraj vse — izjalovijo.
Izdelki boljševiških tovaren so slabi. Žveplenke so na primer za carja bile vse uporabne, dandanes je najmanj ena tretjina takih v škatljah, ki se nočejo vžgati. Prej so bili v Rusiji izvrstni svinčniki, dandanes se polomijo, ko se spičijo, ali ko so ospičeni, kvarijo papir.
Ena najboljših ruskih tovaren za steklo v Konstantinovki ob Donecu proizvaja danes slabe šipe za okna, zeleno pobarvane kot steklenice. Ko sem nekega dne rabil nekoliko šip za okna v pisarni Nansenove misije, moral sem poiskati šipe iz oken starih v vojni porušenih koč.
Izdelki so slabi, cene pa rastejo. Prve tri mesece leta 1926 so cene zrastle v mizarski obrti za 33 odstotkov, pri izdelkih kavčuka za 16 odstotkov, pri sladkorju z?. 19 odstotkov itd.
Sovjetska industrija strahovito nazaduje; in sovjetska poročila so v tom oziru v tri četrtine slučajih neistinita.
Komunistična himna »internacijona-le« govori o uničenju starega »buržu-anskega režima«. Res, boljševiki so u-ničili vse industrijske panoge prednjega režima, kar se pa tiče stvarjanja kakega »boljšega sveta«, so definitivno dokazali, da so čisto nesposobni za vsako pozitivno delo.
Pregled potovanj okoli sveta.
Nemški zrakoplov »Zeppelin« je obletel celi svet v 21 in četrt dneh (od 8. do 26. avgusta 1929). Zračna ladja ima prvenstvo, kar se tiče hitrosti obkrožitve zemlje. Po celem svetu proslavljajo ž-e tedne nemško tehniko, ki je odnesla znatno zmago nad vsemi dosedanjimi vožnjami ter poleti okoli sveta. V oči-gled omenjeni zmagi Nemcev bo zanimalo marsikaterega, kedaj, kako in v katerem času je poskušalo človeštvo obkrožiti na ta alf oni način svet.
Obkrožitve na jadrnicah.
Na daljno pot okrog po celem svetil se je upal človek še-le tedaj, ko mu jj gnal veter ladjo s pomočjo jader morski gladini. Pomorščaki, ki so upali na barki okoli sveta, se niso dili, da bi izvršili pot čim hitreje, jim je tedaj le za to, da bi na svetovf potovanjih odkrili nove dele sveti šli nove prehode po morjih in splč popolnili zemljevid.
Prvi, ki se je podal na jadrnici svetu, je bil Portugalec Magalha? Rabil je za vožnjo krog in' krog svet 1082 dni (od 20. septembra 1519 do septembra 1522). Drugi je prejadral svet Anglež Franc Dralce v 1018 dnelf (od 13. februarja 1577 do 26. septembra 1580). Tretji je zopet Anglež Tomaž Candischius v 770 dneh (od 2. jul. 1586 do 10. avgusta 1588). Dalje Holandec Olivier van Nort v 710 dneh (od 12. julija 1598 do junija 1600). Zopet Holandec Jurij Spiegelberg v 665 dneh (od 6. avgusta 1614 do 1. junija 1616). Holandec Viljem Schout v 749 dneh (od 14. januarja 1615 do 1. februarja 1617). Nemec iz Kurnassau Jakob 1' Heremite v 3 letih (1623 do 1626). Anglež James Cook v 1050 dneh prvič (od 26. avgusta 1768 do 12. julija 1771); drugič v 1112 dneh (od 13. julija 1772 do 30. julija 1775). Rus Adam pl. Kunenster v 1108 dneh (od 7. avgusta 1803 do 19. avgusta 1806). Rus Oton pl. Kotzbue v 1100 dneh (od 30. julija 1813 do 3. avgusta 1818) prvič; drugič v 1100 dneh (od 1823 do 16. julija 1826).
Na parniku ln po železnici.
Po iznajdbi parnika in železniškega stroja je bil prepotovan svet od teh-le znamenitih mož: Amerikanec Pulitzer v 72 dneh (od 1889 do 1890). Franco« Gaston Stieger v 63 dneh (1901). Francoz Jager-Schmidt v 39 dneh (1911). A-merikanec Meato v 35 dneh in 21 urah' (od 2. julija do 6. avgusta 1913). Komaj 15 letni Danec v 44 dneh (od 2. maro«;
do 14. aprila 1918). Japonec Araki v 33 dneh, 16 urah in 26 minutah (od 7. aprila do 10, maja 1928).
Po zraku t letalu.
Amerikanca Wells in Evans v 28 in pol dneh (1926). Amerikanca Myers in Collyer v 23 dneh, 15 urah in 21 minutah (od 30. maja do 22. junija 1928) in konečno Hugo Eckener na »Zeppelinu« v doslej najkrajšem času 21 in četrt dneva (od 8. do 26. agusta 1929).
knfpdcrsfce zanimiv mil
(Sv. Faustin.)
V stekleni rakvi pod glavnim župnim oltarjem župne cerkve sv. Petra pri Mariboru se nahaja telo sv. Faustina. Svetnikove kosti so, kolikor jih ne pokriva svilena obleka, umetno in lepo z voskom obdelane. Sv. Faustin je bil z veliko slovesnostjo leta 1844 v župno cerkev prenešen. Prvotno se je truplo sv. Faustina nahajalo v posebni kapeli pod zvonikom, leta 1844 je bil prostor prazen, oziroma shramba za razno ro-
potijo. Telo sv. Faustina je bilo prej v katakombah sv. Kalista v Rimu shranjeno, ter leta 1835 od papeža Gregor-ga XVI. za resnično telo m ičenca Kristusovega spoznano ter na prošnjo takratnega sekovskega škofa Romana v Gradec prepeljano, ki je na prošnjo šentpeterske župnije telo sv. mučenca Faustina župniji daroval. Pri slovesnem prenašanju sv. Faustina k Št. Petru je bil obenem tudi sv. misijon, pri katerem so se zadobili popolni odpustki. Slovesnost je trajala od ?. do 15. septembra. Dne 8. septembra 1844 je bilo sv. Telo iz Gorske cerkve prenešeno v cerkev sv. Petra ter izpostavljeno vernikom v počeščenje. Navzoč je bil tudi škof Roman ter poznejši škof Slomšek, tedaj še dekan v Vuzenici, ki pa je nekaj tednov za tem bil umeščen za la-vantinskega stolnega kanonika pri Št. Andražu na Koroškem. Slomšek je vso slovesnost tudi obširno popisal v Drobtinicah. Za časa te slovesnosti je bilo 24.000 oseb obhajanih. Povod k prenosu sv. Faustina, vršitvi sv. misijona in k dobremu uspehu celotne slovesnosti je dal vztrajno delavni in za božjo čast vneti župnik Glaser Marko.
Januš Goleč:
Za oiefa...
Pred dobrimi 30 leti je bila v krajih ob Sotli znana, spoštovana in iskana psebnost stari Laporški !Peter. Tik ob gotli na hrvatski strani je posedal mlin in majhno posestvo. Od daleč so se zatekali k Petru ljudje po dnevi in po noči, ker je bil na glasu kot najboljši in najbolj spretni zoboder.
V časih, ko se je veselil stari Peter nriinarske in zoboderske slave, je cvetelo v obsotelskih krajih vsestransko tahotapstvo ali »šverc«. Če je bila od oblasti zaprta štajerska meja, so šver-cali Hrvati in nasprotno. Nikdar ne pomnim, da bi bila kedaj pod rajno Avstrijo popolnoma odprta meja med Štajersko ter Hrvatsko. Radi neprestanega tihotapljenja so imeli dovolj posla štajerski žandarji in hrvaški finan-carji.
R.avno pri mlinu Laporškega Petra je bila Sotla premostena z brvjo. Orožniki in financarji so bili mnenja, če se že Peter sam ne ukvarja s prepovedanim švercom, vendar daje potuho ter zatočišče tihotapcem obeh narodnosti. Sicer se pa Peter ni veliko menil za mnenje oblasti. Ljub je bil Štajercem in Hrvatom, ki so bili tedaj brez ovaduhov.
Ako se je vršil živinski sejem v kakem obsotelskem kraju, je bilo polno kupcev in švercarjev. Sejmske prilike so bile najlepša priložnost, da je zašel v roke štajerskim orožnikom ali pa v obratnem slučaju hrvaškim financar-jem kak dolgo iskani švercar. Po sejmu je tekla pijača in ljudje z obteženo vestjo so pozabili na uniformirane zasledovalce.
V moji župniji Sv. Miklavža na Polju Be je vršil pred več nego 30 leti dobro obiskan živinski sejela enkrat v jeseni. Pfcsel sem na domačem travniku ži-
vino. Kar se je prikazala proti večeru sejmskega dne od fare po kolovozu čudna družba. Naprej je stopal trdo, samozavestnih korakov uklenjeni Laporški Peter, za njim sta kolovratila štajerska orožnika. Soditi je bilo po hoji, da se je bajonetarska sila preveč bratila z alkoholom. Šli so mimo mene in zavili od pašnika navkreber proti gozdu, skozi katerega pelje bližnica do sodnije v trg Kozje.
Mene pastirja je presunil pogled na vsem ljubega Petra v verigah in na ko-lovratna žandarja. Komaj je objel trojico gozd, že sta se ustavila pred menoj vsa zasopla Petrova sinova. Mlajši je imel kakih 16 let, starejiš ne nad 18. Krepka in razgreta mladca sta me vprašala, kod in kam sta odtirala žandarja očeta. Pokazal sem jima navzgor in v gozd. Eden je pobral kamen na kolovozu, drugi precej debel krepelec in v diru po hribu v hosto. Po preteku ne-kr" ninut sta odjeknila iz gošče dva u .a spremljana od dveh obupnih krikov . . .
Iz šume je stopila navdušena trojica. Na sredi še vedno vklenjeni stari Peter, ob vsaki strani pa eden od njegovih sinov. Juckali so, mahali z rokami in se poglabljali s hriba proti naši ko-vačnici. Peter je nastavil zvezani roki na nakovalo, sina sta razbila žandar-sko verigo. Oče in sinova sta zaupala domačim, da sta se postavila za očeta, katerega ne bodo gonili štajerski pijani orožniki kot razbojnika v pest pravice, proti kateri se ni pregrešil — Vsi smo bili na strani Petra ter junaških sinov in nikdo se ni zmenil za žandarja v gozdu.
Hrvati od nas niso bežali, šli v korak proti fari, kjer so razbobnali očetovo rešitev in jo seve glasno zalivali pozno v noč.
Prav v gostem mraku sta se komaj in komaj privlekla iz šume do nas oba orožnika. Vsak je prejel po en do začasne izprube zavesti občuten udarec
od zadaj. Pokojna babica so ovili obo-ma razrahljani glavi z mokrimi otira-či. Mlinar je potegnil na vozu oba ranjenca v bolnico v Brežice.
Dneve, tedne — da mesece nj govoril nikdo ob Sotli drugega nego o junaštvu ter o neustrašeni sinovskl ljubeani o-beh mladih Laporških. V deveta nebesa so kovali oba mladeniča Štajerci ln Hrvati poštenjaki in predvsem — obojestranski švercarji.
Celo katarinškega plebanoša je haj-duško lepa sinovska ljubezen Laporiktti mladcev tako prevzela ter navdušila^ da je oba javno z leče pohvalil. Zabi-čaval je do solz ganjenim Zagorceni| da junaštvo in ljubav Laporških ne zasluži »resta«, ampak zlato kolajno!
Dolgo ni bilo slišati, kaj nek} bo rek« la oblast v očigled zgoraj naslikanemu junaštvu in sinovskl zvestobi. Zagorske sodnile so hodile že od nekdaj polževo pot in radi tega je bil klic na odgovor radi napada na štajerske orožnike bolj kasen. Starega Petra je sod' oprostil, sinova pa pridržal vsacega pari mesecev v zaporu. In štajerska orožnika? Iz službe sta bila odslovljena iis postala po letih krčmarja. Rden je pred par leti umrl v Mariboru kot liglčden gostilničar.
Stari Laporški Peter je že davno tam, kjer ni šverca, ne orožnikev in ne fi-nancarjev. Njegova junaška sinova sta že v letih in bogznaj kje. Iz spopada med štajerskima Žandarjema i« Hrvati se je rodilo ustno izročilo o si-novski junaški ljubezni, ki skrbi za slavo Laporškim še danes. Če hoče Ob-sotlčan komu predočiti vzor sinovska ljubavi, mu zaupa zgorajno resnično zgodbo, ki jo pričenja mlado ter staro z besedami: »Za očeta . . .«
Organisfovske zadete.
Vse organiste in druge privatne nameščence kakor tudi vse nasprotnika pokojninskega zavarovanja opozarjamo tem potom, da jasno prečitajo obširni članek »Jubilej pokojninskega zavoda« v nedeljski številki (od 8. septembra) Slovenca. Pokojninski zavod ima danes v Sloveniji in Dalmaciji o-koli 8500 zavarovancev. Premoženje ja naraslo nad 130 milijonov Din. Vsi nameščenci, ki smo zavarovani pri temi zavodu, lahko danes nanj gledamo a ponosom in zaupanjem.
Ker pri nameščencih kakor tudi službodajalcih še ni jasnosti, kdo spada v zavarovanje pri Pokojninskem zavodu, bomo v kratkem priobči1 i izvleček! tozadevnega zakona, na kar že sedaj opozarjamo. Pazno zasledujte vsako: številko Slov. Gospodaria in si vsako številko, katera objavi kaj o našem vprašanju, dobro shranite.
»Naših goric« 9. številka je izšla. Ta
zvezek prinaša zanimivo razpravo o vinski krizi, članek »Vino in pivo« in dru.sre krajše codučne vesti.
Shod Marijinih družb. V nedeljo dne 22. septembra se vrši v Skalah' shod Marijinih' družb |»od vodstvom škofijskega voditelja mil. g. kanonika Časla.
Zgornja Potekava. Naše izobraževalno društvo »Skala«, ki je zadnji dve leti gostovalo s [Schonherrjevo dramo »Otroška tragedija« na jpragerskem in v fiočah z velikim uspehom in je povsod želo obilo priznanja, bo v nedeljo, jdne 22. septembra isto dramo uprizorilo in si-;cer v društvenem domu pri g. Rečniku po večerni cah ob 3. uri popoldne.
Sv. Jurij ob Ščavnici. V nedeljo 22. septembra vas vabimo na krasno zgodovinsko igro »Dekle z biseri« ali razdejanje Jeruzalema v Sedmih dejanjih, ki jo vprizori naša orlovska ¡družina po večernicah pri g. Pergerju. 2nani roman boste videli ha Odru v živih podobah. (Nove rimske kulise in kostumi iz Ljubljane. iTamburanje in petje. Vstopnina navadna. Na Svidenje!
Središče ob Dravi. Ljudski oder ^prizori kot
Srvo predstavo v tej sezoni .veseloigro v treh ejanjih »Zviti Scapin«. Priznane igralske moli na tem odru zaslužijo, 'da posetite vse pred-
itave; zato pridite Že kar k prvi v nedeljo 'dne 2. septembra ob' pol 8. uri zvečer. Na svidenje! Gornja Ponikva. Naš orlovski odsek naznanja, "det se orlovska prireditev, o kateri je poročala ?a'dnja številka šlov. Gospodarja, ne vrši.
Tretjeredna skupščina duhovnikov ima o priliki v Mariboru se sedaj vršečega kmetij-iko-nadaljevalnega tečaja Za duhovpike svoj jmesečni sestanek, 19. septembra, ob" 5. uri popoldne v avli bogoslovja.
Makole. Tukajšnji orlovski odsek ponovi v nedeljo dne 22. septembra tega" leta: lepo na-Jrodno igro »Deseti brat« v pošpjilnjški dvora-jpii. Prijatelji poštene zabave 'domačini in so-pedje vljudno vabljeni.
Studenice pri Poljčanah. Dne 29. septembra Jjo dekliški shod z« Marijino 'družbo ih 'dekli-Jlko zvezo. Pride tudi č. g. kanonik iz Maribora in ste tudi vljudno vabljena vsa dekleta iz vseh sosednjih župnij.
■	—^	.................... II.....
Lepa služba za kletarja. Sprejmem ta kletarja in opravila na dvorišču pri lesni trgovini poštenega, vernega in brihtnega fanta, ki "!je prost vojaščine. Stanovanje in hrana prosta, plača po 'dogovoru. Franjo Gnilšek, trgovec z vinom in lesom, Maribor, Razlagova ulica 25.	1171
Sprejmem čvrstega, zdravega, poštenega hlapca, ki mora biti dobrega obnašanja za razna hišna in poljska dela. Znati mora tudi nekaj mizarskega, teharskega in zidarskega ' Idela za mala popravila pri hiši.	1169
|>ya enoletna zelo l^JJ®. 5$£lCO.
najboljšega roda, montafonske pasme in 2 do 8 va-gbna krompirja prvovrstne sorte prod»> oskrbništvo grad Marenberg.	1168
Grad z nekaj zemlje se kupi. Ponudbe s toč-ftim opisom in stanjem na upravi) Slov. Gospodarja pod besedo »Grad«.__1170
Sv. Marjeta ob Pesnici. Pri nas smo obhajali rninulo nedeljo 15. tega mesca. Že na predvečer so pokali grmeči topiči in pritrvavali naši toilo doneči znovoni, istotako v nedeljo zgodaj ljutraj in čez ves dan. Vse slavje je bilo na-
menjeno, kakor smo že poročali zadnjič blagoslovitvi znotraj novo preurejene cerkve in nove dragocene in krasno izdelane zastave mladeniške družbe. Vse to slavje pa je vzvi-šal še en poseben namen, namreč proslava 70 letnice našega veleljubljenega g. župnika in svetnika g. Frangeža. Vse hiše v vasi so v ta namen zaplapolale v zastavah. Pred pozno sv. mašo je bila s procesijo v spremstvu g. kanonika Časla iz Maribora, g. patra kapucina Si-gismunda in domačega g. župnika navedena zastava prenešena v župno cerkev. Med potjo je bil blagoslovljen misijonski križ pred cerkvijo. Velikoštevilna procesija se je podala v cerkev, ki je bila istotako blagoslovljena. Nato je bila pridiga, v kateri nam je g. kanonik v krasno izbranih besedah govoril o današnji blagoslovitvi, zlasti še o izredni obletnici našega, g. župnika. Po sv. maši je bil prostor zunaj cerkve v par minutah spremenjen v kaj veličastno proslavišče. Velike množice ljudstva so od cerkve do župnišča otvorile lep špalir, v sredini tega so v dveh vrstah bile razporejene belo oblečene učenke, ki so z venci kar objele iz zakristije došlega jubilanta našega g. župnika v družbi ostalih dveh gg. duhovnikov. Na to nenavadno in krasno sliko zadivljen g. jubilant ob izstopu iz cerkve skoraj ni mogel nadaljevati koraka. Kmalu nato ga je ustavil domači g. šolski upravitelj ter v častitajočem govoru glasno tolmačil današnje Čustvovanje mnogoštevilno navzočih župljanov, ki so ob koncu govora dali duška svojim vročim čestitkam z gromkim »Živeli« klicem, domači pevski zbor pa je zapel »Pozdrav«. Nato so deklice spremile g. jubilanta, ki se je ginjeno molče zahvalil za to pozornost, do župnišča. Kako radi imamo našega velečastitega duhovnega pastirja in on nas, smo videli lahko ob tej priliki, saj smo se v ginjenosti zajokali oboji. Ta proslava pa nam nikoli ne izgine več iz spomina!
Št. Peter pri Mariboru. Učitelji, ki so se u
deleževali 14 dnevnega tečaja kmetijskih nadaljevalnih šol na oblastni vinarski in sadjarski 6o li v Mariboru, so prirediti pretekli teden Študijski izlet k Št. Petru, kjer so si ogledali gorski tip vzornega gnojišča in gnojne jame in šolski vrt tukajšnje šole. — Ker Število Šolskih otrok narašča je ha predlog upraviteljstva dekliške osnovne šole, kateremu se je pridružilo tudi upraviteljstvo deške osnovne šole, krajevni šolski odbor v svoji zadnji seji razpravljal O vpostavitvi sporednic. Tozadevni predlog je bil že poslan višji šolski oblasti. — Preteklo nedeljo popoldne je priredila izlet na Gorco mariborska Krščanska ženska zveza, viničarji organizaciji v Strokovni zvezi viničarjev pa so imeli svojo prireditev, gledališko predstavo s srežolovom. — Letošnje romanje na Gorco na Mali šmaren je bilo precej obiskano. Domačini pa so ob tej priliki zopet lepo okrasili grobove svojih rajnih. Ta lepa navada je že pri Št. Petru dolgo dobo let upeljana in naj tudi zanaprej ostane v veljavi in časti.
Remšnik. Nekemu posestniku se je prigodila velika nesreča. Sosed mü pripelje vrečo umetnega gnojila — Tomaževa žlindra. To pusti zunaj in pastir ni misiil da je kaj hudega, ko je goveda vrečo lizala potem, ko je prejšnji dan na to vrečo malo deževalo. V noči na ta dogodek je poginila krava in telica, ki je lizala ta umetni gnoj. To naj bo opozorilo za druge, da ne sme goveda vsake stvari lizati.
Sv. Rarbara v Slov. gor. Tukaj so bili odlikovani z redom sv. Save V. stopnje gg. posestniki in župani: Josip Krajnik, Jablance, Anton Lešnik, Korena, Josip Krajnc, Žikarce. Vrlim našim delavnim županom iz srca čestitamo z željo, da bi tudi za naprej vršili veliko delo v občinah in naših gospodarskih in zadružno kulturnih odganizacijah. Tudi naša gdč. učiteljica Katika Schweiger je dobila red sv. Save. Priljubljeni vzgojiteljici naše čestitke. Izredno podjetnost je pokazala občina Korena, katera je pričela z gradnjo nove okrajne ceste Sn. Dur^ek—Korena—Žikarce. Delo lepo
napreduje. Dolžni pa smo tople zahvale za to veliko delo oblastnemu komisarju dr. Lesko-varju, gerentu okrajnega zastopa v Št. Lenar« tu g. Roškarju in delavnemu županu Lešniku. Upamo, da bomo cesto v teku dveh let izgoto^ vili, ki bo zraven dupleškega mosta velika prometna pridobitev za naše kraje. — Tukaj se je tudi ustanovila mladeniška zveza, katera si je stavila v program: Vzgojiti naše faij-te v strokovno izobražene kmetovalce. Sadjg ne bomo imeli skoraj nič. Stiskalnice počivajc in tudi vinska trta slabo obeta. Gospodarske stanje naših ljudi je slabo, ker glavni dohodek je pri nas sadje. Nagaja nam tudi suši in grozi, da bomo pridelali malo hrane svinjam.
Sv. Barbara pri Maribora. V nedeljo dne § septembra 1928 se je blagoslovil lepo prenovljen križ ugledne hiše Senkovičeve v Veliki Zimici. Ob tej priliki se je nabralo 105 dinarjev za novo bogoslovje.
Sv. Rupert v Slov. goricah. Na praznik Mai rojstva se je vršila pri nas v Zgornji Voličini pri gosp. županu Francu Vogrin prav lepa slovesnost. Blagoslovila se je lepa nova kapela; s kipom Srca Jezusovega, in nad njo v stolpiču 78 kg težki zvon. Ob veselem razpoloženju se je za dijaško semenišče nabralo 423 Difl. Bog plati vsem darovalcem!
Sv. Trojica v Slov. gor. Tužna vest se je t bliskovito naglico razširila po naši fari, zlasti še po trgu, da je umrla gdč. Mara Rojkova, hčerka mesarja in gostilničarja v bolnici na Sušaku. Koncem maja je odšla, da se izvež-ba v kuhanju v hotel na Cirkvenico. Od nekaterih se je že poslovila, da bi Odšla nazaj k svojim dragim staršem, ki so svojo ljubljenko nestrpno pričakovali, da bi jo že imeli zopet v svoji sredi. Pa Bog je hotel drugače. Mesto domov so jo z avtomobilom peljali v bolnico, kjer je umrla. Počila ji je v glavi večja žila, ki je kljub zdravniški pomoči pretrgala nit njenega dvajsetletnega življenja. Bila je vestna, po značaju vesela, pobožna ter zvesta MS-riijna hčerka. Njenim staršem naše najiskre-nejš« sožalje!
Sv. Anton v Slov. gor. Zopet se je vil žalosten sprevod tje proti pokopališču dne 3. septembra, ko je petero otrok plakalo za krsto in milo klicalo svojega dobrega očeta Franca Ku-kovec iz Brengove. Da, zares žalostna usoda je zadela njegove otroke. Ob začetku vojske, ko so še bili vsi majhni, jim je črna zemlja zakrila ljubo mater. Oče je moral v vojsko. Tedaj so ostali sirote na lepem kmečkem posestvu. Dasiravno se je oče vrnil, vendar ni dolgo užival sreče med svojimi otroci. Nakopal si je neozdravljivo bolezen jetiko, ki ga je štiri leta mučila ter ga pobrala v najlepši moški dobi v 56 letu njegove starosti. Bil je skrben gospodar, zvest naročnik Slovenskega Gospodarja. Kako je bil priljubljen pri vseh, je pričal njegov krasni pogreb, katerega se je u-deležilo staro in mlado. — Bodi mu žemljica lahka!
Hošnica pri Laporju. Čebelnjak z 12 panji
Znideršičivega sistema so prevrgli v noči od 4. do 5. septembra neznani zločinci na Dravskem polju v vasi Mihovce nekemu čebelarju iz Hošnice, ki je imel tam čebele v paši in mu s tem povzročili veliko škodo. Vse čebele so postale žrtev hudobne roke. Torej čebelarji, kateri vozite čebele v pašo, pozor!
Št. Janž na Dravskem polju. Višješolcu Greifu iz Trnič se je v torek zvečer na pot$ proti Sv. Marjeti pripetila huda nezgoda. V trdi temi se je peljal v družbi z nekim dijakom od Sv. Martina pri Vurbergu proti domu in pri tem tako nesrečno padel s kolesa, da je zadobil težke notranje poškodbe. Upati je na ozdravljenje.
Zlatoličje pri Ptuju. Pri nas smo spremili v obilneiiKŠtevilu k večnemu počitku našo ljubo mater Katarino Furek. Bila je res prava krščanska mati svojim otrokom. Svetila ji večna luč!
Sv. Jurij ob Š5svn'c!. Pred dnevi se je vršila v Kraljevcih leim domsčf slavnost; pri žu-i
Krajevnim šolskim odborom 1
Na vsa šolska vodstva smo poslali obvestilo, da dajemo pri direktnem naročilu Majcenove Prve čitanke na vsakih 10 naročenih izvodov po 2 knjigi za revne učence. Enako pri naročilu Lavtarjevih računic 10 % popusta. Zvezke imamo odgovarjajoče najnovejšim oblastnim predpisom. Na 100 naročenih zvezkov damo 10 zvezkov za revne učence. Šolske potrebščine vseh vrst nudimo po konkurenčni ceni. Blagovolite pri seji, ko naročate šolske potrebščine za novo šolsko leto, oddati naročilo ™»m«aii ■»»■■I ..........—i ■■!■—■mfmiMiMi
TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU
panu g. Matiji Kukovcu se je vršilo hišno po-svečenje. Pri tej priliki so zbrali prijatelji revnega dijaštva 100 Din za Dijaško kuhinjo v Mariboru. Vsem najlepša zahvala!
Ormož. Gospod urednik! Zadnjič sem obljubil, da bom še kaj napisal. Dosti ni, pa bodite zaenkrat s tem zadovoljni. Ni dolgo tega, kar sta prišla dva študenta na obisk k nekemu gospodu v Ormožu. Pa; na bicikljih seveda in ker študent nima svojega kolesa, ^ ga izposodi. Pustila sta kolesi na dvorišču pri studencu, ne da bi bila komu kaj poverila. Čez pekaj časa pride postopač k studencu po vodo in si ogledovat kolesi. Dekla vidi, da si fantič toči vodo kar v perišče in iz roke pije, mu še postreže s kozarcem in vpraša, čigava sta bi-ciklja. Nemarnež presodi takoj ves položaj, se zlaže da je ono lepše kolo njegovo in ga zasede, pa oddirja v neznano stran, kjer ga še do danes niso našli. Ukradeno kolo je bilo last nekega gospoda kaplana blizu Ptuja in ker jaz tistega gospoda poznam in vem, da razume šalo, mu rečem, da naj se potolaži kot nekoč neki svetnik, menda je bil Don Bosco, ko mu je neki fantin ukradel suknjo. »Eh, pa naj gre ž njo, morda jo bolj potrebuje kot jaz.« Oni ženski, ki je tako prijazno postregla uzmovi-ču, sem pa že svetoval, da naj se gre učit za detektiva. — Krade se in se bo še letos kradlo vsevprek, po dnevi in po noči. Zato pa naj ljudje bolj pazijo. Noč od 10. do 11. septembra je bila nekoliko nemirna ,temna in viharna. In so jo vlomilci kar takoj hoteli izkoristiti. Poskušali so vdreti na treh mestih, pri trgovcu Dogši, kjer so razbili veliko izložbeno okno, pri krojaškem mojstru Zabavniku v Ormožu in pri kmetu Ivanu Keček v Pavlovcih. Vse pač diši tem postopačem in delamrzneiem: obleka, cuker, mast, m,eso. Moja mati so večkrat rekli o takih ptičkih, da bi še gada z jablane ukradli. K sreči so bili ponočnjaki pra- ! vočasno prepodeni ali pa so se prestrašili in zbežali, ne da bi kaj odnesli. Ne ve se, ali so ti škodljivci domače pasme ali so prileteli iz tujih krajev. Dobro bi na vsak način bilo (zanje ne), če bi jih enkrat dobili v klešče. — Ta teden enkrat sem se pomešal v eni izmed naših gostilnic med pivčke obojega spola. Vlekel sem na uho, kako so se pogovarjali o onem možu, ki je »Gospodar« pisal o njem, da je pri belem dnevu s prižgano lučjo iskal može in so ugibali, kaj neki to pomeni. Zdi se mi, da je pravo zadel neki možakar, ki je bil videti še dosti trezen in je opozoril, da moramo natančno pogledati dan in uro in kraj in kaj se je isti dan zgodilo, — Če se Vam nisem zameril, pa še kdaj kaj. In zdravi ostanite!
Špitalič pri Konjicah. 13. septembra 1929 je bliskalo in grmelo, da je bilo groza. Strela je udarila v hišo g. Jankota Iskrač v Jazbinah. Najemnica Jula Grajžl je že spala, ko je treščilo v hišo. Zgorele so ji svinje in vsa obleka, tako da se še obleči ni mogla, ko se je ¡'.budila. Je že to drugi slučaj, da je letos ogenj vslod strele upepelil hišo v fari. Molimo: Treska in hudega vremena, reši nas o Gospod!
Sv. Rok ob Sotli, Na srebrni gostiji Janeza In Urše Potočnik v Tuličnem so zbrali svatje za Dijaško kuhinjo v Mariboru 75 Din. Iskren Bog plati 1
Dopoldne kovač, popoldne župan. Nekje so si izvolili za župana kovača. A on ni mogel zmagovati dela, kot je mislil in želel. Ko je imel kot župan iti k seji, so mu prignali konje, da jih podkuje; kadar je najbolj kolesa ravnal pri vozu, mu prinesejo v podpis kak domovinski list. Zato nabije na hišo tablo: »I. I., kovač in župan, dopoldne za živino, popoldne za ljudi.«
Salomon. Ona (se joče): »Gospod sodnik, ta mi je ukral srce.« — Sodnik: »Ali ste sedaj brez njega?« — Ona: »Nisem — ampak . . .« — Sodnik: »Torej, zakaj ga dolžite tatvine? Za to ni paragrafa.« — Ona: »On — on se je igral z mojim srcem in se je vnelo in —r- oh — počilo mi bo.« — Sodnik: »To pa je druga zadeva. (Tožencu): Gospod, vi ste se igrali z rečjo, ki se vname, se celo raz-poči — to pa spada pod paragraf. Kazen: dosmrtni zakon!« — On: »Ali bi se ne dala kazen v globo izpremeniti?«
¿EoSKJMRSiTO
Cene in selmsha poročila.
Mariborski trg v soboto-dne 14. septembra. Na sobotni trg so pripeljali špeharji na 33 vo-zeh 66 zaklanih svinj, kmetje 8 voz sadja, 12 vozov krompirja, 14 voz čebule in zelja. Krme je bilo vsled deževnega vremena le dva voza. Svinjsko meso so prodajali po 15—27.50. Krompir 0.90—1.25, čebula Ž—3, zelje 0.50—3, kuihar-. ce 0.10—2. Seno 80—90. Pšenica 2.50, ječmen 2—2.25, oves 1.50—1.75, koruza 2.25—2.50, ajda 2, proso 2.50—3, stari fižol 4—6, grah 8—10. 1 kokoš 35—40, par piščancev 30—60, raca 20—30, gos 60—80, puran 40—80, domači zajec 15—30. Česen 10—12, kislo zelje 5, kisla repa 2. Maline 5—6, jabolka 2—5, hruške 3^6, slive 2—4, breskve 10—16, grozdje 6—10. Mleko 2.50—3, smetana 12—16, surovo maslo 36—40, jajca 1.25 do 1.50, med 25—28.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 13 konjev, 17 bikov, 165 volov, 438 krav in 14 telet, skupaj 647 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 10. septembra 1929 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 9.50 do 10, poldebeli voli od 9—9.50, plemenski voli 8.50—9, biki za klanje 6.50—8.50, klavne krave debele 8—8.50, plemenske krave 6—7.50, krave za klobasarje 4.50 do 5.25, molzne krave 7—8, breje krave 7—8, mlada živina 8—10, teleta 14. Prodanih je bilo 344 komadov; od teh za izvoz v Avstrijo 56 kom.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 18. septembra 1929 ie bilo pripelj»-
flih 392 svinj in dve ovci. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad Din 125 do 150, 7—9 tednov stari Din 200—220, 3—4 mesece stari 300—400, 5—7 mesecev stari 450—550, 8—10 mesecev stari Din 650—850, 1 leto stari Din 1000—1200. 1 kg žive teže Din 10—12.50, en kg mrtve teže Din 17 do 18.50. Prodanih je bilo 228 svinj.
Mesne cene v Maribora dne 10. septembra
1929. Volovsko meso 1 kd od 12—20 Din; telečje meso od 20—25 Din; svinjsko meso sve-
že 1 kg od 15 do 27.50 Din.
*
Gospodarska obvestila.
Premovanje goveje živine v slovenj-
graškem okraju se bode vršilo v torek, dne 1. oktobra 1929 ob 9. uri na sejmišču v Slovenjgradcu. Razdelile se bodo nagrade v skupnem znesku 12.600 Din in izplačale takoj po končanem premo-vanju; višino posameznih nagrad določi premovalna komisija po oceni. Vsak, kdor dobi darilo, se mora zavezati, da bo tisto žival redil za pleme (bika 1 leto, krave in telice pa 2 leti) ali pa, da bo isto žival prodal le v domačem živinorejskem ozemlju, kjer je bila premova-na, in skrbel za to, da se bo redila eno leto za pleme, sicer mora darilo vrniti. Živali se bodo razstavile po sledečih' skupinah: 1. Biki nad eno in pol leta. 2. Krave in breje telice. 3. Teleta od pol leta do 1 in pol leta. Od premovanja saj bodo izključile živali v sledečih slučajih: a) Ako so hudobne in ljudem nevarne. b) Ako so bolne in imajo na telesii poškodbe, c) Ako so nesnažne in slabo oskrbovane, posebno pa, če nosijo stara blato, golazen in dolge parklje. Vsaki premovani živali se bode vžgalo na desni rog posebno znamenje.
*
Iz mednarodnega vinsUega trga.
Mednarodni vinski trg presojajo v splošnem slabo. Vzrok temu nepovolj-nemu presodku tiči v velikih vinskih zalogah, ki obtežujejo vinski trg in so večje nego bo letošnja trgatev. Stalna vročina in suša bosta nekoliko znižali količino; gotovo se bodo topli dnevi izkazali hvaležne v predstoječi bratvi.
Trgovina z zgodnjim moštom v Avstriji počiva, ker se radi vročine ne upa nikdo lotiti prevoza. Avstrija bo krila potrebo na raznih vinskih moštih ia Grčije radi nizke prevoznine. Prvi grški vinski mošti bodo dospeli v Avstrijo začetkom tega tedna. Letošnji pridelek iz grškega otoka Samos je že dospel na avstrijska tla in pride od Trsta na 210 do 220 lir s sodom vred od hektolitra. — Vinogradi na Nižje Avstrijskem se lepo razvijajo pod uplivom ugodnega vremena. Letošnji pridelek bo gleda kakovosti enak lanskemu. Ako bo vreme držalo, ne bo treba letos nobenega nižjeavstrijskega mošta sladkati. Vinogradi na Gradiščanskem (Burgen-landu) bi rabili dežja, ker sicer bo znatno trpela količina.
Na Madžarskem bo stalna vročina zelo zmanjšala količino. Tudi glede kakovosti bi bil dež dobrodošel. Vinske cene stalno padajo. Pri letošnjem vinskem pridelku upajo na Madžarskem
z boljšim in večjim izvozom nego lansko leto.
Jugoslovanski vinogradniki se že podajajo z ozirom na izvoz letošnjega pridelka. Količinski izgledi za Banat niso tako zadovoljivi, kakor se je prvotno domnevalo. Banat še hrani v zalogi mnogo lanske robe. Dalmacija pričakuje bogato trgatev. Po sedanjem stanju bodo imeli dalmatinski vinogradniki premalo posode.
2elc ugodno se glasijo trgatvena poročila iz Rumunije. Kljub bogati bratvi pa se je bati, da bo izvoz rumunskih novih vin otežkočen radi tega, ker bodo sedmograška kvalitetna vina izpodrivala cenejša madžarska in italijanska.
V Italiji so imeli zadnje dni precej dežja. Radi mokrote je izginila škoda, s katero je grozila suša. Radi trajajočih nalivov se je pojavila po nekaterih krajih grozdna bolezen. Italijanska vina v ceni vedno padajo. Iz Italije prihajajo poročila o kupčijah z letošnjim pridelkom in je cena 8 lir za hektoliter-eki grad. Izgledi na letošnjo trgatev so
Vinogradnik Rob. Košar:
Stara pota vinogradništva.
Ko je pred 50—60 leti trtna uš uničila naše stare nasade, so nas strokovnjaki začeli učiti, kako se z regulanjem pripravi zemlja za nove gorice, kako se cepi amerikanska podlaga, kako je oskrbovati trsnice, saditi novo trto itd. K temu še je prišel pouk o zatiranju pero-nospore in pepela, koji bolezni sta bili povsem nova prikazen. Vse smo se naučili, vse smo prestali, in danes imamo hvala Bogu prenovljene gorice. Kriza, ki je nastopila pred desetletji v našem vinogradništvu, je srečno premagana. 'Obilo vina nam zraste v teh novih na-Badih; samo prodati ga več ne moremo po primernih cenah. Nastala je kri-na vina, največ vsled preobrata po svetovni vojni.
Stari vinski trgi proti severu, posebno v sedanje dežele Nemške Avstrije so se nam skoraj zaprli z novimi dr-
v splošnem dobri. V Piemontu vinski trg počiva. Italijansko namizno grozdje se prodaje po 100—120 lir metercent. Vinogradi na otoku Sicilija trpijo radi stalne suše.
Vinske cene na Francoskem so se utrdile. Na južno francoskem vinskem trgu je opaziti prevrat za 10 frankov pri hektolitru. Izgledi na trgatev so najboljši. Na nekaterih krajih že trgajo. Nova francoska vina bodo močnejša z ozirom na alkohol od lanskih. Po zgodnjih francoskih moštih ni nobenega povpraševanja. Trgovina s starimi vini se giblje le neznatno.
Španija pred bogato trgatvijo. Trgovina počiva. Inozemstvo se prav nič ne zanima za lanska španska vina, niti Francija ne. Cene padajo.
Trgatev v Severni Afriki je pričela in sicer 20. avgusta v pokrajini Tunis, nekaj dni pozneje v Alžiriji in Eudemiji. Severnoafriška vina bodo letos izbor-na, izvzemši ona v Mitidji, kjer je napravil razni mrčes ogromno škodo.
žavnimi in carinskimi mejami, in naši stari odjemalci, ki so stoletja hodili k nam po vino, izostajajo, ker si radi visoke carine, večjih stroškov za potovanje, pomanjkanje gotovine itd, ne morejo več založiti kleti z našimi priljubljenimi vini, kakor nekoč pred vojno. Saj pridejo samo stroški za prevoz, carine in trošarine enega vagona vina do Gradca na približno 45.000 Din. Take stroške prenese samo najfinejše blago.
Pa tudi na notranjem trgu Jugoslavije, da niti v Sloveniji se ne morejo uveljaviti tako, da bi se lajšala težka kriza naših vin, ker imamo iz juga države val nadprodukcije večinoma nekvalitetnih vin, ki se je prej iztekal v nevinorodne pokrajine bivše monarhije. Našim slovenskim kvalitetnim vinom se godi sedaj, kakor inteligenci v boljševiški Rusiji.
S cenami tudi ne morejo iti več navzdol, ako še hočemo količkaj uspešno gospodariti. Naše gorice, ležeče v strogo alpskih razmerah, ne rodijo tako o? bilno, kakor na primer one v Banatu. Mi smo veseli, če pridelamo na oral povprečno štiri do pet polovnjakov, dočim pravijo v južnih krajih, da so imeli sredno letino, če so dobili 12 do 15 polovnjakov. Zanimivo Je tudi, ako si ogledamo pred vojno in povojno ce-no teh vin. Mi smo dobili pred vojno povprečno 30 do 40 h. za naša vina, dočim je stal banatčan 6 do 10 h. Danes pa stane isto vino 2 do 3 Din; naša povprečna vina pa komaj 4 do 5 Din. Pred vojno si kupil lahko za liter slovenskega vina 4 do 5 litrov banatčana, danes pa sta skoraj iste vrednosti. Da se slovensko vinogradništvo v takih razmerah ne more razvijati, in da mu preti siguren pogin, je umevno. Praktično je za naše vinogradništvo ta kriza vina skoraj istovetna s krizo naših vinogradov ob času filoksere. Pred leti nismo imeli vina za prodati, danes po rekonstrukciji goric pa imamo dovolj vina, toda brez prave cene. Filoksera se je preselila. Začela je napadati produkt naših goric — naše vino, ako s« mi dovoli ta primer. Cene naših vin hirajo in pešajo od leta do leta, kakor nekoč stari nasadi.
In zopet slišimo razne nasvete za odpravo te krize: eni hočejo z intenzivnejšim delom in bogato rodečiini sortami zvišati donos goric, a ne pomislijo, da škodujejo s tem kvaliteti. Kvantitete imamo danes itak dovolj v državi. Drugi hočejo zopet preiti na gojenje namiznega grozdja, kojega pa imajo južni kraji s toplejšim podnebjem že itak za tri do štiri tedne prej nego mi, in bi se toraj visoke cene za prvo grozdje že davno znašle v drugih žepih; tretji hočejo vpeljati brezalkoholno industrijo, za katero pa bi bilo naše kvalitetno grozdje, po mojem mnenju, predrago in večkrat celo neprimerno; četrti fantazirajo o izdelavi šampanjca; peti želijo saditev črešenj, marelic itd.
Mož v siv! snknfL
Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus.
(Dalje.)
Navdušeni klici so odmevali od kleti do podstrešja. Tudi Beli kljun in njegovi tovariši spodaj V pritličju so se z grmečimi basi pridružili splošni veselosti. Zastor negotovosti se je dvignil, ¡jasno in odkrito je bilo pozorišče nove dobe. Navdušenje'je kipelo, smeh je donel po nizkih, umazanih prostorih.
In tedaj, ko je bilo navdušenje *a vrhuncu, so se hišna vrata sunkoma odprla in Siva glava ije sopihajoč, brez sape, s trepetajočimi koleni in tresočimi se rokami omahnil v vežo ter padel tovarišem v naročje.
»Izdani smo!« je hlastnil. »Za nami so! Reši se, kdor more!«
»Izdani smo!« Strašni, neprestano se ponavljajoči krik zarotnikov, ki kujejo in spletkarijo v temi in se prestrašijo vsake roke, ki bi pograbila za njimi —! Vajeni so bili te večne bedeče nevarnosti, ki je visela nad njimi tudi kadar so se čutili najbolj varne, niti za trenutek se niso pomišljali, niso povpraševali, niti toliko časa si
niso dali, da bi bili posvarili plemenito družbo, ki je gori nad njimi še vedno kričala zmago in slavo.
»Izdani smo —! Reši se, kdor se more!« so ponavljali in planili k vratom.
»Prepozno —!« je viknil Siva glava in s trepetajočimi rokami zadrževal tovariše. »Za menoj so —!«
»Kateri? Kdo —?« so hripavo povpraševali.
»Policija I«
»Beži! Policija —!« je kriknil Beli kljun bahavo. »Korzikanec je mrtev! Čemu bi se bali še policije?«
Medtem je že zavalovela groza tudi po gornjih sobah. Kakor mrzla, ledena megla je legla na razposajeno gručo plemičev, gospodov in dam, ki so stali pri stopnicah in vse vprek govoričili.
»Izdani smo —!«
»Ste čuli?«
Nekdo je tako vprašal in v hipu je onemela prešerna veselost kakor bi jo bil zadušil strupen plin, le plašno šepetanje je še šuštelo po gostem zraku.
»Kdo pravi —?« »On? spodaj!«
Planili se no Eiopnicah,
r.o
0002015323485348235353535323485353235353234890485323535323235353234848234853484853485348
Ne dvomim, da ti nasveti ne bi pomagali enemu ali drugemu vinogradniku—posamezniku na konja, ogromna večina pa bi stradala naprej, ker Okrog 35.000 oralov z žlahtnim trsjem nasejanih vinogradov v Sloveniji, se ne ne bi moglo kar tako prilagoditi enemu ali drugemu nasvetu. In zakaj smo pred leti zabili milijone in milijone narodnega premoŽenja v prenov-ijenje novih goric, ako se hočemo sedaj Izneveriti staremu idealu? Zakaj smo naše gorice zasadili z žlahtnim trsjem, ako hočemo sedaj vreči puško v koruzo, ne da bi prej poskušali izbiti iz njih, po novih metodah, one žlahtne kapljice, ki se danes še plačujejo po primerni ceni in se bodo plačevale, dokler se bo pilo vino v Jugoslaviji, Nemški Avstriji, na Češkem in Poljskem.
Že ob obnovi naših goric smo imeli pred očmi pridelovanje — kvalitetnih vin. Sadili smo vse takrat znane In za naše podnebje najbolj odgovarjajoče žlahtne trte, žalibog še v mešanih nasadih, ker nam je primanjkovalo cepljenk in izkustva, in smo bili še vsi učenci novih razmer. Kdor pa ima danes večje nasade šipona, rizlinga, traminca, muškatnega silvanca, bur-gundca itd., pa že pride vedno na svoj račun in vino mu ne zastari v kleti. Vprašanje kvalitete je postalo še le sedaj v teh težkih in novih razmerah, u-prav aktuelno. Podzavestno smo čutili že ob času filoksere, da leži naša bodočnost edino le v tem vprašanju, ker sicer ne bi forsirali za naše kraje sajenja najžlahtnejšega trsja. V teh nasadih in rodečem žlahtnem trsju imamo danes po mojem mnenju kapital za bodočnost. Božja previdnost nas je postavila na zemljo, ki zamore z vsemi svojimi produkti konkurirati le na ¡podlagi kvalitete. Pred in med vojno hismo izrabljali tega položaja, ker smo vino vedno lahko prodali po primernih cenah. To nam je zadostovalo. Glavna stvar je bila produkcija. Za izbiranje in sortiranje, trpiziranje in požlahtenje produkta se nismo toliko brigali, kaj še da bi se zanimali za trg,
kakor se prej tudi nismo brigali za našo — valuto. In tako imamo danes žlahtnega grozdja dovolj, žlahtnega vina pa premalo in tega ne poznamo v podrobnosti. Skrbeti za trg in odtok naših kvalitetnih vin, je naloga naših prihodnjih let. Težišče našega vinogradništva se je spremenilo: ne leži več v produkciji kot taki, ampak v stremljenju po ugodni prodaji tega kar produciramo. In z našimi vini bi se lahko postavili pred svetom. Pomislimo samo, kako sloveča vina so znali pred vojno ustvarjati nekateri posamezni vinogradniki iz našega domačega grozdja, kakor na primer Klajno-Šek v Ljutomerskih goricah ali Rudi na haloških tleh. Ta žlahtna in okusna vina so šla dobro in po lepih cenah v promet. Posebno danes bi se zopet rentirala, ker primanjkuje kvalitete na trgu, oziroma je tako slaba in čifutska, da bi se dala kmalu izpodriniti.
Kažipot v boljšo bodočnost.
Dvojna je bodoča naloga našega vinogradništva, ako se hoče obdržati na zeleni veji: Prvič, da skuša iz sedanjih žlahtnih trt dobiti čim žlahtnejše vino. Drugič, da skrbi za odtok teh žlahtnih vin potom trgovine.
Toda kdo naj skrbi za zbiranje, sortiranje, požlahtnjevanje in umno kleta-renje naših predvsem kmetskih vin? Odgovor ni težak: Vinogradniki morajo sami vzeti to delo v roke, kakor so nekoč sami regulili in sadili toda v okvirju krajevnih vinarskih zadrug. Te podeželske zadruge bi naj bile manjšega obsega, po okoliših z istim tipičnim vinom. Pred vojno sem videl na primer devet posestnikov, ki so delali skupno brez zadruge, toda v zadružnem smislu na ta način, da so v zaupanju drug drugemu, prešali iz vseh devetih goric zbrani rizling ter ga spravili v klet e-nega posestnika, pri katerem se je pre-šalo. Na drugi preši so stisnili zbrani veltinec, na tretji burgundec. Tako so si iz devetih goric zbrali sortirano blago, in na zunaj so praktično predstavljali vinogradno velepose 'vo, kajti
vseh devet kmetskih vinogradnikov je imelo skupaj toliko goric, kakor sosedni graščak. Kakor se je temu izplačalo sortiranje in umno kletarstvo, tako se je izplačalo tudi tem posestnikom vsled njihovega skupnega in složnega dela. Vprašal sem jih, kako pa vedo, koliko vina ima eden ali drugi? To je lahko, so rekli, £er grozdje najprej stehtamo in ko še /merimo mošt, pa si že pre-računimo, koliko pride na vsak kilogram oddanega grozdja. Pa saj tudi jabolka izbiramo. Na trge pride najlepše in najboljše blago. Čudno, da bi s« ravno pri grozdju zbali izbiranja in sortiranja.
Renske zadruge v Nemčiji delajo v istem smislu že desetletja. Tam imajo skupne preše in kleti, kamor vinogradniki glasom dogovora pripeljejo na določeni dan svoje izbrano grozdje, ki se vsakemu posamezniku takoj izpreša in izmeri, pričujoči kemik pa določi vsakemu moštu sladkor, kislino in ekst-rakt. Vinogradnik dobi takoj na roko polovico ali dve tretjini moštne vrednosti, ki se je prej določila na zadružnem občnem zboru, ostanek pa tedaj, ko jo vso vino prodano. Celi vinarski okoliši delajo tako že leta in leta v najlepši slogi in vsi so zadovoljni in vinogradništvo prospeva, V Srbiji imajo več uličnih zadrug, ki delajo v splošno korist' vinogradnikov, kakor na primer ena izmed največjih v Smederevem. Madžari in Rumuni delajo isto in tudi pri nas bomo morali začeti hoditi nova pota, kajti pridelati je danes zineroma lahko, toda prodati je težko. Lahko in z dobičkom pa se da prodati samo dobro blago, in za tako blago naj skrbe naše podeželske zadruge. Morda bi potem celo nastala kriza na vinskem trgu vsled pomanjkanja kvalitetnih vin« Študirajmo to vprašanje. Naj se nas ne loteva strah pred novim delom, ki na bo tako težko, kakor ono ob času obnove naših goric. Ne pustimo, da bi propadle naše lepe slovenske gorice in da bi se iz njih izselila tisočletna poezija in bi zmanjkalo kruha tisočim, de-settisočim družinam.
piral okna. Eden se je sklonil črez ograjo in za-klical:
»Beli kljun! Ste vi? Kaj je?«
»Policija nam je za petami!« je besno zaklel Beli kljun.
»Policija —?« je vpil oni na stopnicah. »Kaj le! Korzikanec je mrtev in —.«
»Čujte —!« je siknil nekdo spodaj.
Vsi so pridrževali sapo in poslušali.
Glasovi so prihajali v hišo, ki so bili vsem le vse preveč razumljivi. Ljudje so stali zunaj pred vrati na ulici, nagla, rezka povelja so donela,
{eklo je žvenketalo, konji so topotali po tlaku in irzali.
»Ampak — če je uzurpator mrtev!« je kljubovalno kriknil ženski glas.
»Ni mrtev!« jp odločno poudaril Siva glava.
»Ni mrtev —? Ampak požar —?!« _ In kot bi hotel pritrditi tem besedam, je v tistem hipu planil silen plamen v nebo, tako žareč, da je vkljub zadelanim oknom posvetil
Obenem se je čulo odnekod z ulice zateglo vzklikanje. Vse glasneje in glasneje je prihajalo, vse mesto je napolnilo, oglušujoče je že bilo. Krik in vik je pretresal zrak, razburjeni so letali ljudje aem ter tja, vpili: »Živeli cesar!« in peli marssel-
laiso. Konji so skokoma pritopotali mimo, kolesa so ropotala po tlaku, pri gradu so zapeli rogovi.
In smrtna tihota je legla na zapuščeno hišo v Židovski ulici, nema, v bledem strahu se je gnetla družba zarotnikov. Kaj se je zgodilo —? Nihče ni niti slutil, kaj je bilo. Le eno so vsi vedeli, — Napoleon je po nerazumljivem čudežu ostal živ. In policija je bila pred durmi.
»In Livardot —? Kje je Livardot —?« so tre-petaje popraševale blede ustnice.
Pa na to vprašanje niti Siva glava ni vedel prav kaj odgovoriti. Prižgala da sta vrvico, je pripovedoval, in čakala in nato da mu je Livardot naročil, naj se vrne v Židovsko ulico in naj počaka nanj. Pa da naj bodo prijatelji dobre volje in naj čakajo pri polnih vrčih, da se bo smodnik užgal.
On — Siva glava — da je naglo odšel, pa radovednost ga je zadržala, obstal je in čakal, da poči. Po eksploziji pa je koj odšel v mesto.
In ko je prišel v Židovsko ulico, je pravil dalje, je našel v njej policijo. Cul je šepet, kratka povelja in naročevanja, in iz njih posnel, da namerava policija vdreti v skrivališče. Izprva se ni dosti zmenil za to. Saj je bil Korzikanec mrtev i
IzSelJe I.in II. zvezek I
Res niste ie «a« ročHi
Kari Hatp* Knjige ?
Ne Čakajte, doklef se Se dobi. Nad 1000 knjig 2e raz« prodanih, osianeii bo kmalu! Piftit« Tiskarni sv.CiriM
H
1160
akor nekdaj
tako je še danes pravilno pranje mogoče edino le z milom) Predpogoj za uspešno pranje pa je, da vodo najprej omehčate z nekoliko navadne sode ter še le nato pričnete perilo čistiti z milom.
Glede mila svetujemo, da dosledno kupujete le najboljše.
V tem oziru se vedno lahko zanesete na znano gospodinj, sko terpentinovo
iti i 1 O
Gazela
«i
99
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da se ]« tirma
Klanjšek & Penid
razdruilla ter obstaja nadalfna firme
MIRA PENIČ
Istočasno naznanim, da seiji 'dobila novo do?. Slo blago, najmočnejše moške Stofe, hlaČeVi-ne, volneno blago, parhante, svilene robca, štrikane ženske, moške in otročje jopiče, pdfr steljne odeje, nepremočljivo mastno usnje, najmočnejše podplate i. t. d. po najnižjih 'cš* naft. y zalogi imam vse gospodarske potrelr-1187	ščine, kakor dosedaj.
mm peniC preje pri zadrugi
Vctrinjska 9	Maribor	Vetrinjska 9
rolo afelle MEYER
Maribor, Gosposka ulica štev. 39. Najboljša izpeljava
fotografi]
In nizke cene. 1167
Posestvo, polovica se proda, Jelovec 8, Maribor. 1162
Dva čevljarska učenca takoj sprejme Franc škalec, čevljarski mojster, Veržej pri Ljutomeru.	1106
Čevljarski cilinder, stroj se poceni proda, škof, Pobrska cesta 9, Maribor. 1166
.Malih oznanilih" stane vsaka beseda Din 1-20. Najmanjla cena la oglas je 8 Din. ManjSl zneski se lahko vpolljejo tudi v znamkah.
*llllllHtlltlllllllHflira«!IWHHf!HilllilltlllllllHII
Hala oznanila
UpravniStvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, alco je prt', ložena znamka za 2 Din vza od, I govor. UPR AVNIŠTVO,
Zaslužek?
Prodajalce po-snemalnlkov Iščemo proti dobri plači. Javiti se„Telina družbi" Ljubljana ,| Mestni trg 25/1. 10S8
Kovčki in torbe za potovanja, šolske torbice, ročne torbice, listnice, denarnice, nahrbtniki, gamaše itd. ima v veliki izbiri in po najnižji ceni Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13.	987
Gonilni jermeni iz najboljšega usnja za tovarne, mlatilnice, mline in žage ima v zalogi v vseh širinah in po najnižjih cenah Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova c. 13.
Trgovski vajenec se sprejme od 15 do 18 let star, zdrav in krepek v trgovino z mešanim blagom na deželi. Po možnosti dva razreda meščanske šole in poštenih staršev. Prednost imajo železničarji. Ponudbe s šolskim spričevalom na I. Traun, Ptujska gora. 1151
Viničar s petimi delavskimi močmi se sprejme. Naslov v upravništvu lista.	1154
Majer in viničar se sprejme. — Marija Pile, Pesnica.	1113
Prodam polovico posestva zaradi družinskih razmer. Vpraša se pri Franjo Vračko, Jelo-va 8, Maribor.	1155
Kupim mali vinograd v bližini Slov. Bistrice v obsegu do poldrugega orala, novejši nasad. Poleg vnograda je lahko nekaj sado-nosnika in kaka njivica, ter preprosta hišica. Vsega skupaj naj ne bo črez 3 do 4 orale. Ponudbe na upravo Slov. Gospodarja.
Lepo posestvo, Rošpoh 20, pošta Pesnica, polovico na prodaj. Vpraša se tam.	986
Iščem vinlčarja z dvemi delavskimi močmi v. Mariborskem ali Ljutomerskem okraju. Sprejmem tudi službo nadviničarja ali delovodje. Naslov v upravi lista.	1163
Služkinja, ki perfektno kuha, se sprejme k trem osebam. Prednost primorka. Gregorčičeva ul. 4, prvo nadstr., Maribor. 1164
1000 kg rženega dolgega škopa ali tudi kar neosnažene snope kupim. Postavljeno v Kamnico. Ponudbe na Dolinšek, Kamnica pri Mariboru.	1165
Sprejmem viničarja s štirimi delavskimi močmi v bližini Maribora, redi tri glave živine. Prednost zidar ali tesar z večletnimi spričevali in dobrimi delavci. Drugo po dogovoru. Alojz Rebernik", Zerkovce 27, Maribor.
995
Organista in izbornega igralca glasovirja, dobrega pevovodjo z najodličnejšimi šolskimi spričevali, vzornega obnašanja, samskega, vojaščine prostega priporoča župni urad v Novi cerkvi, p. Vojnik, kjer se blagovori vprašati pismeno. Nastop 1. oktobra. 1158
In zarotniki so zmagali! Čemu bi se naj še bali plačanih biričev mrtvega cesarja?
Pa potikal se je še po ulici in se skrival po temnih vežah zapuščenih hiš. In tedaj mu je udarila odnekod na uho presenetljiva novica, da je Napoleon še živ. Zapustil je Oornierov grad z maršalovo družino in z vsem svojim spremstvom, koj ko so zadnji gostje odšli.
Žive duše ni bilo v gradu tlstikrat, ko ga je smodnik vrgel v zrak in razrušil, —
Nekdo je zaroto razkril in iidal, zarotniki so bili v smrtni nevarnosti.
Neopaženo se je skušal zmutniti v hišo, da bi svoje ljudi posvaril. Posrečilo se mu je, pa svarilo je prišlo prepozno. —
Policija je že obkolila hišo cd vseh strani. In vsa ulica jih je bila polna.
Vdrli so. Izvzejmši par plemičev, ki so imeli s seboj sablje, nekateri tudi pištole, so bili chou-ani brez orožja. Par strelov je padlo, par poli7 cistov je bilo ranjenih pri prvem spopadu na stopnicah, pa policisti so bili vsi oboroženi s puškami, pištolami in sabljami in že koj izpočetka so chouani vedeli, da so izgubi'eni. Po kratkem boju so se morali vdati, odpor ¡e bil brezsmiseln in bi jim bil le škodoval.
Policija jih je razorožila in jih vse skupaj, moške in ženske, odvedla po stopnicah v pritličje in ven na ulico. Šepetaje, da jih policisti niso čuli, so se potoma tolažili.
»Hvala Bogu, da jim je Livardot ušel —!«
Siva glava, katerega so s tovariši vred najstrožje zastražili, ker so se divje branili, je ujel šepet, pokazal doli v vežo, kjer je stal sredi gruče policijskih stražnikov človek v sivi suknji in s trioglatim klobukom na glavi, kruto zaklel in dejal:
»Ušel —? Kaj še! Tamle doli stoji, ujet kakor mi vsi, in na pol poti v Bicetre!«
»On —? Livardot —?« so plašno šepetaje po-praševali ujetniki.
»Tamle doli je!« je odgovoril Siva glava in kazal na moža v sivi suknji.
»Tisto ni Livardot!« je dejal glasno in s poudarkom eden ujetnikov.
»Seveda ni!« je potrdila neka dama. »Vam se sanja, Siva glava! Tisto je eden Napoleonovih vohunov, vsi ga poznamo pod imenom mož v sivi suknji.«
»Ampak —,« je jecljal Siva glava in ves zmeden strmel v vežo kakor človek, ki se pred njim nenadoma odpre brezdno. »ampak, sai ni mogoče!
z;
<
>co
<
Pt
Oh
>
O
z
J
<
!Q g
»v
■s
¡8
■ CO
ca os N ko t> (O
iN
S o o
o ,2 «o "o " —
Bw E
o * S
O. Ji
.S ŠH
T**
s °
8l G, iS
NOCrMlCE
ženske, možke, otroške. Perilo, pletenine, bombaž, svila.
pic. mm,
Oglefte
Sl CCI1C?
oaietfc
si cene!
bombaž, svila za ročna dela in pletenje.
Potrebščine za šivilje in ftrotače.
losip Scrcc
1147
Maribor
Aleksandrova c. 23
prodam lepo posestvo oddaljeno četrt ure od postaje Šmarje pri Jelšah, obstoječe iz hiše s štirimi sobami, dveh kleti, gospodarskega poslopja, njive, travniki obsajeni z 250 sadnimi drevesi in dveh gozdov mešanega lesa. Posestvo meri 60.200 m5. Kupcu je na razpolago tudi ves inventar. Pojasnila daje: Slavko Lampreht, Beograd, Hercog Stepana «lica 4.	1115
VB9	9 Pljučne bolezni ozdravi Dr. Pečnik, pljučni
"flJiSf»Qi zavod (Prlvat-Lungenheilanstalt) Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina. Sprejema bolne 1 I 1082
Košare za sadje ima v
zalogi Mariborska lesna industrija Al. Do-micelj, Koroška cesta 46. Pri odjemu nad 100 kom nižje cene.
1135
Prodamo 10 do 12 dobro ohranjenih sodov od vina in mošta. Povprašati pri OPEKARNI PRAGERSKO. 1146
Mlinsko kamenje (debelo) vseh velikosti ima stalno v zalogi Ivan Koprive, Rifnik, p. Sv. Jurj ob juž. žel.
1139
Najugodnejše prodate —kupite (tudi najem) hiše, posestva, mline, žage, trgovine, gostlne pri »Marstan«, Maribor, Koroška cesta 10.
1136
Posestvo 13 oralov
zemlje sestoječe iz pet njiv, gozdov, vinograda, sadonosnika in travnikov z novo prostorno hišo in novimi gospodarskimi poslopji ob okrajni cesti, oddaljeno devet minut od postaje poljčane se proda za Din 140.000 eventuelno z inventarjem vred. Vprašati je pri trgovcu Fišinger v Poljčanah.	1134
Kfilrilll i Vsakdo se lahko
Ml Up! ¿lit-
vetnu kadenju z našimi „EX" tabletami. Po 14 dneh nreneha ivdl najstrastnejši kadilec ako je „EX" tablete dnevno trikrat uporabljal. Absolutno so neškodljive. Eden zavitek Din 30-— in poStnlna, cela kura 5 zavitkov Din 145-— franko.
„AURORA" Sekt. 41,
Železniška 38.
Novisad.
1156
Prvovrstna glazbiia direktno iz
TOVARNE
oziroma tovarniškega skladišča fi
Veliki ilustrovanl
1.4 1 «flfil dobito zastonj ! Naročite ga od največje odpremne tvidke glazbil v Jugoslaviji:
MEINEL I H E H O L D
tovarna giazbii, gramofonov in harmonik podružnica MARIBOR, br. 108-B
Violine
Tamburicé
Mandoline
Trube
Gramofoni
od Din 95.— napr.
od Din 98,— napr. od Din 138.— napr. od Din 505.— nnpr. od I)in* 345.— napr.
Roč. harmonike od Din 85.— napr.
MamifaktnnM trennt
Mim HMUN - mmor
Oesposfcn ul. p
blago za hmeljske vreče, izgotovljene moške obleke od Din 290*— naprej,
dečje obleke od Din 99'— naprej, zimske vrhnje suknje od Din 330 - naprej. Isto-tako nudi vse vrste štofa, volne, barkenta, ne-premočljivega platna, blaga za zimske plašče, Konjske odeje in koče po izredno nizkih cenah.
Vsakdo se naj pred nakupom ogleda veliko zalogo tor se prepriča o nizkih cenah. 980
INFORMACIJE DAJE . DRUŠTVO ZA OBRTN F POTREPSTINK . U OSIJEKU .
434
Zahvala.
Podpisana se zahvaljujem tem potom podpornemu društvu
LJUDStKA SAMOPOMOČ v MARIBORU
za znatno podporo po prerani smrti mojega moža g. Franca Kozoderc in priporočam to društvo vsakomur v takojšnji pristop. Ptuj dne 12. septembra 1929.
1153
Marija Kozoderc,
vdova trgovca.
Tistega vohuna je sunil Livardot črez stene Pasjega zoba!«
Ujetniki so prišli bliže, mož v sivi suknji je Cul besede, pogledal kvišku in se srečal z žare-čimi očmi Sive glave in njegovih tovarišev.
»Ne, prijatelj Siva glava,« je dejal mirno in osupel molk je legel na chouane, »vohun, kakor mu pravite, je zdrav in cel prispel v Židovsko ulico in še o pravem času, da je zvedel za podrobnosti zarote, ki ste jo skovali s temile gospodi in damami. Vaš prijatelj Livardot, ki sem ga res srečal na Pasjem zobu, pa mirno pričakuje svoje prijatelje v bicStrskih ječah.«
Momljaje so kleli chouani, mož v sivi suknji pa je dal poslednja povelja.
»Marš! Naprej! Vozovi za ženske so spredaj, za moške zadaj. In skrbno mi pazite na ujetnike, možje! Zviti so in prekanjeni ko lisica! Bog pa naj še nadalje čuva našega vladarja!«
5.
Napoleon se je osebno zahvalil možu v sivi suknji, da mu je tako sijajno rešil življenje in zajel kar celo krdelo chouanov.
»Pa kako ste to napravili, moj dobri gospod Ferdinand?«
»Čisto enostavno, veličanstvo! Naši izvidniki v Jerseyu so nam že pred dolgim časom poslali vest, da se znani zloglasni Livardot pripravlja na potovanje v Francijo. Le dognati sem moral, kje se bo izkrcal. Opazoval sem najbolj znane chouane in sled je pokazala na Pasji zob. Zastražil sem pečino, res je prišel. Prijel sem ga in izročil oblastem, prej pa sem mu vzel papirje. Iz njih sem zvedel za naslov v Židovski ulici in za geslo. Med papirji je bil načrt gradu Les Acacias.
Ni bilo težko uganiti zvezo med načrtom gradu in Vašim obiskom. Mislil sem si tudi, da ne bo preveč tvegano, če bi se pod krinko slovitega Li-vardota, ki ga caenski chouani že izza mladih let niso videli, nekateri ga vobče poznali niso, podal med zarotnike in izvabil iz njih, kaj da nameravajo z Vašim veličanstvom.
Šel sem v Židovsko ulico, se izdal za Livar-dota in zvedel za zaroto. Pa hotel sem ne samo onemogočiti napad na življenje Vašega veličanstva, ampak prijeti tudi kar moči veliko število zarotnikov. In to vse se mi je posrečilo, ker ste milostno sprejeli moj naslov in skrivaj zapustili Les Acacias in ker je vojvoda de Gisors v svojem velikodušnem patriotizmu žrtvoval svoj lepi grad.
a o a "ïy —
o
.0» CM
o o j
0	° -- 3
ioni; m o. O 41 Ji C0Ö V Je« a u
M RJ
e 2 o iS
1	»M>
C N c^
Q.2
S>
. (A "
Z <
0}
5> (3
»s
I-. tf) ;p
e >
O-
&2
.3!
«5 .a
Bï
jm

Ne premišljujte
d« potrebujete obleko, ampak zahtevajte Se danes oi vjil etrgovine
_snega in modernega blaga «a dam-eke plašče, rvile, žameta, parhent*, platna in razne druge m&nuiikture za | čtteke in perilo. Naročila 6« Din 506
ovi ilu- I
pošilja se prosto poštnine, (trtami ¿énikl i reč tisoč iftkunl se
pošlje vsakemu zastonj in prosto.
fciEirgovina B. STEHMECKI, DELIE Wey. H, «Ofinlla.
Marko Gubic
Ktitler
Maribor
iSlovcnsKa ullcalsT
Pripti-tfoam ss^e ia»»;*«, «.-________, Ifa-
kor: kotlje za žganje in za vodo t$r perilo, posodo za kuhanje, cevi vseh vrst za tovarne, različne aparate. Izvršujem tudi točno in solidno vsa v mojo stroko spadajoča dela po brezkonku-reEČiilh cenah. — Vse vrsto novejših sistemov Alfa.	1037
n««
Sag g gp|	in čevljarske
HI p	potrebščine,
111 (j	kakor tudi
IlW &	vsakovrstne
Suplte najboljše in najceneje pri
aclav MM. S^i
IlshorskiuCenec
ki je dovršil meščansko šolo ali par razredov gimnazije, na darjen in marljiv, dobrih startov s« «prejme v Ptujski tiskarni v Ptuju.	1149
ZasfopniHc
«a prodajo Hvalnih strojev, koles, gramofonov,
Ljubljana. Poštni predal 248.	1145
Trgovsko učenko s primerno Šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom in do šivaaja, sprejmem. Mora biti zdrava in krepka ne nad 17 let stara. Ponudbe c lastnoročnim prepisom zadnjega Šolskega spričevala na tvrdko Fren Rešek, Beltinci (Prekmurje).
1142
Urarskega vajenca z
dobro šolsko izobrazbo gprejme takoj Rafael Marš, urar, Ljutomer.
1158
Krojaški vajenec se
sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Josip Frim, Šl. Konjice št. 44.
1187
Viničar priden in pošten s 4—5 delavskimi močmi se sprejme z novembrom. Predstaviti Franjo Peitler, posestnik Limbuš. 1148
Viničar z več delavskimi močmi se sprejme s 1. novembrom 1930. Vprašati pri Wll-Elsbacher,
helm pisarna cher.
Ptuj, Hutter-Rlsba-1140
Prodam novi sod 1454 litrov po 1.65 Din ali
zamenjam «a vinski mošt ali sadjevec. 1. Smontara, Magdalen-ska ul. 15, Maribor.
1141
Poznavotelll SSÄffp^
obleke, te-
samo pri
FRANC KOIARIt, APACE
la zfimo |€ aošlo:
Srajce, porhanjj	Din
Porhanti za oble-
b1k imiim3 ■
Blago za ženske fiAiiUt mantelne od vtrlCT »
modne stvari Blago za suknji« in C
obleko	od «F II" & w v "
Zgotovl/en zimski
moški suknjič od w Zgotovljene mi obleke
11*0
290-500
floShl, žciishc, stari, miafli!
Vam vsem Je naša znana pletarna za te
zimo pripravila veliko izbiro toplih pletenih ♦ ▲ «
♦ //. 1 ^
Ltd.
Vse Iz čiste volne ta tako po ceni, kakor i« doseda] ne« beno leto. Zato pa predno, to reči kupite, si oglejte to
V PLETARNI M. VEZJAE Vetriniska nI. 17
ycitho mm ust
ohJ¡ Dr. iosip Rapoc
fgl preselil Je svojo pisarno
Maribor, Aleksandrova ceslg St. 24
1109	nasproti steklarne Bernhard
SpodnjeSfojershl ljudsti posoJilniGi v Mariboru
Gosposka ulica
r. z. z n, z.
Ulica 10. oktobra
ntev&
nobenega rentnega davka
ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja. i
Hranilne vloge se obrestujejo pc najugodnejši obrestni Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev.

99
B
iafjostanfe in osierlpo xtt staront itt> tlmeri in ponot Vam nudi samo „M^tudslea sam »pomot"! Kdor toref tega društva ke ni tlan, vpise se naf takoj ter ne odlašat na drug dan, icer ura smrti niUomur ni xnana
fto Vam olajšava saj fto „Esfudstei samopomoči" da na 99
LJUDSKA SAMOPOMOČ
podporno društvo za slučaj smrti v MARIBORU, Aleksandrova c. 45
naznanja vsemu cenjenemu občinstvu Slovenije, da ustanovi s 1. oktobrom 1929,
III. skupino z oddelki A|ll, Cfcl, D|n
ki so namenjeni samo vsem slarejšim zdravim Osebam od 51. do 90. leta in sicer s štiriletno karenčno (čobelno) dobo in brez zdravniškega spričevala. — Najvišja podpora te skupine znaša v oddelku A/II 1000, B/II 2000, C/II 4000, D/II 10.000 Din. — Po umrlih y l.letu se izplača y8) v letu Vi» v 3> 'etu V*> v ^etu % P° *etu lh pripadajoče podpore^ Razun enkratne majhne vpisnine znašajo posmrtnine v posameznih oddelkih po Din 0 50 oz. 1-—, 2-—, 5*— za vsak smrtni slučaj. — Zahtevajte še danes brezplačno pristopno izjavo, ker je sprejemni rok za III. skupino omejen in kratek. — V prejšnje Oddelke A, B, C, D, E, in B/I, C/I, D/I se sprejmejo vse zdrave osebe samo od 1. do 50. lela.	1138
število članov nad 13.000.	Izplačane podpore nad 700.000.
@®Bi®HffiSasaSHB@BSHHH«0BtaSSHSBg
E
Krstna 1086 i
oprema	■ l pihan, ceije
Ustanovljeno lela 1898	S
IBHagliaBHBIll
Iščem posestvo v najem t okolici Maribora. Naslov v upravi lista. 1072
l urarska
učenca z dežele se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši
ll.Hgerjev§lii
urar
Maribor, Gosposka ulica 15. 1099
IMIMMIl^liM^IH"1111811111
iiiiiiininiiiiini
Nova trgovina
Tekstilni Bazar, PlarlDor,
feirinjsfca ulica 13
8f«
nudi najceneje blago za obleke, svilene robce že od 20 Din naprej, cajgaste robce od 6 Din naprej itd.
Najvarnejša in nafbolfše naložita denar pri
Ljudski posojilnici v Celju
......... ..... '"■' • ........ reglsirovanl zadrugi z neomejeno zavezo	■■ * ■ ■ "
v lastni hiši, Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarije
Stanje hranilnih vlog zna-Sa nad Din 75,000.000*—. Posojila na vknjižbo, po* roSivo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
ga hranilne vlog? jamči poleg rezerv in hlS nad 300Q
SUmpv-poseginikpv % vsem svojim premoženjem.
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
mir
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar t Maribor«. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.