Volilna pravica in nje spreinemba. Da je volilna pravica, kakor jo imamo doslej v naši državi, skorej vse prej, kakor pravica, čez to so enih mislij skorej vse stranke v državi, ako se izvzame nemška liberalna stranka. Le-tej je vrezana na kopito in njej se torej podaja tudi prav lepo, dočim vse druge stranke tožijo, več ali manj po pravici, da jih tišči in si toraj želijo spremembe. Tudi vlada za to ni slepa in ni čuda, da je tudi ona za spremembo. Načelnik naše vlade, grof Taaffe, tudi predlaga tako spremembo v drž. zboru in čudo, niti eni stranki ne ugaja sedaj taka sprememba. Nekaterim je ona prevelika, drugim pa je še premala, a po godu ni nobeni stranki! Kaj tedaj predlaga grof Taaffe, da je h krati zavoljo njega toliko hrupa ? — Za prvo: njegov predlog ne sega v druge volitve, ampak le v volitev za drž. zbor; za drugo: število poslancev se ne vzviša, ampak ostane staro, pri 353 poslancih; za tretje: veleposestvo voli naj tudi nadalje, kakor doslej in isto velja tudi za trgovinske zbornice; za četrto: mesta in trgi volijo neposredno, kmetje pa posredno t. j. prvi drž. poslance, zadnji pa volilne može, in le-ti volijo za-nje poslanca. Tako pa je tudi doslej, ali neka sprememba bode vendar-le in sieer velja ona le pri meatih in trgih ter kmetih. V" teh skupinah se naj raztegne volilna pravica — na take moške, ki so bili ali bi bili za vojaka, ko bi imeli zdrave ude. Njim se daje volilna pravica, ako znajo brati in pisati ter žive v kakem kraji že vsaj šest mesecev. Več se od njih ne tirja in so oni torej, kar se tiče pravice voliti, na čisto enaki stopinji, kakor možje, ki imajo že doslej tako pravico. Pri tem tedrg nič ne pride več na davek; če ga človek kaj plačuje, ali ne, pravico voliti ima in njegov glas šteje in velja, kakor onih, na katerih ramenih leži celo breme davkov. Ljubi Bog, ali more, hoče vlada tako spremembo, snj se postavi vsa pravica 1ak6 z nog na glavo in iz pravice postane krivica! — Besnica, ali ne zato, ker se daje novim možem pravica voliti, pač pa zato, ker se pridržuje starim t. j. veleposestvu in trgovskim kamoram stara pravica, da še volijo dalje sami za-se, a med kmete in mesta vrže vlada neštete tolpe novih mož, da zadušijo njih glase. Ako na kmetih in po mestih ne daje več davčna knjižica pravice voliti, čemu še jo daje naj potlej pri veleposestvu in trgovskih zbornieah! Vrhu tega pa še ostane vsa stara krivica pri številu poslancev in kjer je še krivica večja, pri tem, kako se deli njih število; ostane pa tudi na kmetih posredna volitev: k starim krivicam dobimo po takem, če obvelja kedaj ta sprememba, še novih krivic, da jih bode več, ali ka-li. Spremembe pri volilni pravici je treba in ni treba, da se pri taki ne raztegne tudi na nove može in recimo, da še na take brez davčne knjižice, ali za tako spremembo, kakor ,jo predlaga sedaj vlada — ne, za-njo nismo in ne smemo biti za-njo, dokler zagovarjamo pravice slov. Ijudstva.