ìimiimimmtmtiimiiiiimimiiiEmMmmtnimm!!
Izhaja vsak torek in petek za časa vojne.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica štev. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold. in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista pišejo,druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vraCajo. iiiiHiiimiiiniifiiimiistiniiumiiiiiiiitimiiiiiitmm
Glasilo koroških Slooenceo.
Velja za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista »Mir« v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št.26. Naročnina naj se plačuje vnaprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.

Leto XXXffl.
Belgrad zopet avstrijski.
Ko je v sredo zvečer proti šestim dospela po brzojavit v razna avstro-ogrska mesta vest. da je naša 5. armada na južnem bojišču zasedla Belgrad, je povsod završalo, in opazilo se je živahno življenje, kakor ga že nekaj časa sem ni bilo videti. Ljudstvo se je zavedalo, da je s padcem Belgrada dovršen del vojske na jugu.
Vojaški strokovnjaki pač sodijo, da za-sedenje Belgrada po naši armadi nima ravno strategične važnosti, pač pa tem večjega moralnega pomena. Kak uničujoč utis je moralo narediti na srbsko armado za-sedenje njihovega glavnega mesta! Pa tudi na nevtralne države na Balkanu bo to ko-likortoliko vplivalo.
Naše čete niso zavzele Belgrada s severne strani, kakor se je izprva pričakovalo, ampak padec glavnega srbskega mesta je bil posledica poraza srbske armade južno od Belgrada, vzhodno od Kalubare in Ljiga. Ker se del srbske armade v Belgradu ni hotel dati obkoliti, je moral zapustiti bel-grajsko trdnjavo in ubrati pot k poraženi glavni srbski armadi.
Uradno poročilo o zasedenju Belgrada z dne 3.t.m. pravi: »Zmagovalno prodiranje naših čet preko Kolubare je nasprotnika prisililo, da je zapustil brez boja Belgrad, katerega obrambne zgradbe so bile obrnjene proti severu, da ne bi svoje tamošnje posadke izročil ujetništvu.
Naše čete so udrle v Belgrad preko Save in iz južnovzhodne smeri in so zasedle višine južno od mesta.
Javna poslopja, tudi poslaniški palači Nemčije in Avstro-Ogrske, so bile takoj vojaško zavarovane.«
Zasedenje Belgrada je uspeh poveljnika 5. armade, generala Franka, po rodu Hrvat iz Splita v Dalmaciji. General pehote Li-borij vitez pl. Frank je zadnje tedne dobil
Celovec, 8. decembra 1914.
nSSE&5SESEwSSSSSS&SSBSBSE5S3SESSEEBSSE5Sm
povelje, da naj obkoli Belgrad, in to svojo nalogo je rešil prej, kakor se e pričakovalo. Odlikovan je bil z velikim križem Leopoldovega reda z bojno dekoracijo. Velike važnosti pa je zavzetje Belgrada za našo armado zlasti z ozirom na prometno zvezo za armado.
Belgrad ima baje čudovito krasno lego in je štel približno 100.000 prebivalcev. Večji del p ebivalstva je seveda zbežal proti jugu. Za Belgrad je preteklo v teku stoletij že cele potoke krvi, kakor nas spominja slovenska narodna pesem: Stoji, stoji tam Beli-grad, za gradom teče rdeča kri, da b’ gnala mlinske kamne tri. Ta pesem nas spominja na obleganje Belgrada 1.1789., ki ga je slavni general Lavdon po krvavih bojih iztrgal zopet Turkom. Belgrad so odnek ?aj smatrali za ključ do Balkana. Zato so v njem gospodarili Franki, Bizantinci, Ogri, Bolgari. Največ krvi je preteklo tam v bojih s Turki.
L. 1440. so se pokazali Turki prvikrat pred Belgradom, a so se morali po sedemmesečnem obleganju vrniti. L. 1456. so ga zopet oblegali, pa tudi tedaj so bili odbiti. Šele 70 let pozneje je zavzel trdnjavo sultan Soliman. Od tega časa je služil Belgrad Turkom za glavno središče pri njihovih vpadih na Ogrsko in v Avstrijo.
L. 1668. so vzeli Avstrijci pod vodstvom Maksimilijana Bavarskega Turkom Belgrad; a kmalu so ga morali zopet zapustiti. L. 1717. so ga vzeli drugič pod vodstvom princa Evgena Savojskega. Po raznih homatijah je bil 1. 1792. zopet prepuščen Turkom. L. 1862. e nastal poboj med Srbi in turško posadko. Turki so se izselili iz mesta, le v trdnjavi je še do leta 1867. ostala turška posadka. Še istega leta so bili izročeni ključi trdnjave srbskemu knezu Mihajlu Obrenoviču.
Belgrad se je zelo hitro razvijal in bogatel. Zadnja desetletja je čisto izpremenil svoje lice. Z zavzetjem je prišel zopet v oblast naše države in bo v bodočnosti zelo važna avstrijska postojanka na — Balkanu.
St. 64.
Z bojišč.
AVSTRIJSKO POROČILO.
Dunaj, 3. grudna. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Dne 3. grudna opoldne. Naš položaj na severovzhodnem vojnem pozori-šču se včeraj ni izpremenil.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. H ò f e r, generalni major.
RUSKA POROČILA.
Kodanj, 3. grudna. Neka 1. grudna v London došla brzojavka iz Petrograda poroča, da so izkopali Nemci z občudovanja vredno spretnostjo jarke in okope na celi svoji umikovalni črti. Nadalje, da imajo sedaj pozicijo, ki spominja na njihovo pozicijo na Francoskem. Prihodnji dnevi da bodo pokazali, če se bo Nemcem posrečilo, obdržati črto za Strykow—Lodz.
Kristi jani ja, 3. grudna. Ruski generalni štab je dne 1. t. m. razglasil v Petrogradu: Pri Loviču se boj trdovratno nadaljuje. V Črnem morju se od 21. grudna nobena turška ladja ni pokazala. Kavkaški generalni štab poroča istega dne: Včeraj ni bilo nobenih pomenljivih bojev. Dne 27. novembra je začel en ruski oddelek v Eviratovi dolini ofenzivo, pregnal Turke iz njihovih postojank, pognal jih v beg in zaplenil dva topova in ujetnike.
NEMŠKO POROČILO.
Berolin, 3. grudna. Veliki glavni stan, 3. grudna dopoldne: Na obeh bojiščih se ni nič posebnega zgodilo.
Na j višje armadno poveljstvo.
Z BALKANA.
Berolin, 3. grudna. »Berliner Tageblatt« poroča iz Ženeve: Francoski časopisi poročajo, da so se Srbija, Grška in Rumunija na eni in Bolgarija na drugi strani sporazumele, da ravnotežja na Balkanu ne bodo moti-
Podlistek.
Katarina pl. Volkonska.
Spisal Jos. Verhnjak.
V soboto dopoldne je sprejela Katarina Volkonska obvestilo, da je njen mož, poročnik pri ulancih, padel na severnem bojišču. Kako je mlado ženo ta novica zadela, je težko popisati, zakaj bila sta šele par mesecev v zakonu in ljubila sta se z neizmerno nežnostjo.
Pozno v noči je že bilo in Katarina je še vedno sedela v svoji sobi in zrla zatopljena v sliko, katero je držala v rokah; strastno jo je od časa do časa poljubovala. »Rajko, ljubljeni moj Rajko, pridi — samo enkrat še pridi, enkrat samo se še vrni, da me poljubiš . . .«
Klicala je svojega moža — zaman. Tedaj si zakrije z rokami oči in presunljivo zastoče: »Nikdar — nikdar, Rajko, nikdar več . . .«
Konvulzivno se je krčila na tleh, obupno so begale njene lepe oči po sobi, kot bi pričakovale od tam usmiljenja. A ni trajal dolgo ta izbruh žalosti, umirila se je in njen sicer tako plemeniti in čisti obraz je postal grd in odbijajoč. Nervozno je stiskala pesti, kot bi hotela koga napasti.
Tedaj vstane odločna in ponosna, od-
pre sobina vrata in stopi ven, na balkon majhne vile. Zunaj je vladala noč, v neskončnih višavah so žarele zvezde. Čuda-polna jesenska noč! A tužna žena ne čuti krasote, v divjem plamenu; ji gorijo oči, z roko vihti grozeče proti nebu in usta njena jame jo govoriti . . .
Tiha noč jo je čula in vstrepetala je v bojazni, slišale so jo zvezde in užaljene so zabliščale, slišal jo je Bog, ko mu je govorila: Molila sem k Tebi, zdihovala, trepetala, tako iskreno sem Te prosila, prizanesi mu . . . Molila sem k Tebi, ker sem bila uverjena, da si neskončno dober, neskončno usmiljen, neskončno svet, da si Bog ljubezni ... A vse to je laž, prišla je zato danes Katarina Volkonska k Tebi. da Ti pove resnico: Pijavka si, krvava, okrutna, nenasitna v svojem krvoločnem poželjenju . . . Solnce rdeva sramu, ko gleda na zemljo, hribi in doline se pokrivajo z žalostjo in s solzami, — le Ti, Ti neskončno dobri, sladki, mili, le Ti triumfiraš in se topiš radosti v potokih človeške krvi ... O, da bi se mi vzrodila satanska misel, kako bi Tebe naj-grše užalila, v tem trenutku bi izvršila greli in v blaznem smehu bi Ti kričala: glej, tako Te zaničujem . . .«
Onesvestila se je, bele pene so kipele iz njenih ust. Tedaj pa je padel bel list z neba, viden nobenemu, le razumljiv vsakomur, ki je bil priča te jesenske noči. Bog je namreč pustil ženo živeti, ni je zalučil v trenutku v žrelo peklenskega ognja, kajti na
listu, ki je padel z neba, je bilo v zlatih črkah napisano: miseri cordia tibi . . .
Drugi dan je bila nedelja. Volkonska je bila docela uničena. A uporni duh ni izginil iz njenega srca.
Pustila si je prinesti časnikov, v katerih je objavila smrt svojega moža. Ravno je držala »Večerne Novine« v rokah in brala nepozabno ime svojega moža, ko najde tik obvestila smrti svojega moža sledeče vrste v majhnem tisku: Danes zvečer ob šestih pridiguje v Marijini cerkvi č. gospod Mihael Najakovič. Govori o božjem usmiljenju in sedanji vojni.
Razkačena, kot bi jo pičil gad, zažene list v kot.
»Božje usmiljenje in sedanja vojna, baha! O, da bi stopila jaz na prižnico . . .! Divjala bi — ne, v sladkih, mamljivih besedah, s solzami bi prosila ljudi, bi rotila ljudi, naj zapuste svetišča najljutejšega tirana . . .«
Gez dan je hodila nemirna po sobah sem in tja. Neprestano sta glodala srd in gnjev v njegovi duši. Komaj da je okusila opojno razkošje velike ljubezni in že umira njena sreča v daljni tuji zemlji, grozno!
In kriv vsega gorja, kdo? Bog! In Mihael Najakovič namerava danes Boga opravičevati!
Zlobna, perfidna misel ji šine v glavo: kaj bi bilo, če pojdem zvečer poslušati Na-jakovičeve razloge? — Jutri napišem oceno, vsak razlog mu pobijem z desetimi nasprotnimi, in ta spis pošljem židovskemu dncv-
le. Trojna zveza da formelno Bolgariji ni nič obljubila, pač pa je namignila na možnost kompenzacije, ne da bi povedala, v čem da bi ta obstala.
VOJNI KORESPONDENTI PRI GENERA-LISIMU JOFFRU.
»Berliner Tageblatt« poroča: Francoski generalisimus Joffre je sprejel v Meauxu Skupino korespondentov nevtralnega časopisja, katerim je izjavil: »Zadostuje mi, da se osebno prepričate o razpoloženju in morali mojih čet. Francija ni hotela1 vojske. Vojna nam je bila vsiljena. Toda sedaj, ko se nahajamo v njej, bo izvršil francoski narod svojo dolžnost do skrajnosti, do končne zmage.« Pri slovesu je podal general Joffre svakemu žurnalistu roko, ponavljajoč. »Zmagamo!«
Čestitke k odlikovanju (predsednik Poincaré mu je podelil vojaško zaslužno kolajno), je general Joffre odklonil, češ: »Edino, kar je potrebno, je to, da rešimo domovino.«
TURŠKA VOJNA,
Prodiranje Turkov proti Sueškemu prekopu.
Iz Aten poročajo v Pariz, da je turška vojska 76.000 mož pod vodstvom Izet paše na poti proti Sueškemu prekopu. Nemci in Turki so baje razdelili 10.000 pušk med Beduine, ki se bodo postavili na utrjeni črti v El Arišu. »Corriere della sera« poroča iz Kaira, da grade Turki pod vodstvom nemških inženirjev železnico do Sueškega prekopa, ki se pri IVJaanu odcepi od železnice Damaskus - Mekka.
Portugalske čete za Egipt.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Pred par dnevi so dospeli portugalski častniki v Egipt. Sledili jim bodo portugalski vojaki. Na povelje Kitchenerja se bodo v prvih decemberskih tednih izkrcale močne portugalske čete v Egiptu.
NEMCI K ZAVZETJU BELGRADA.
»Vossiche Zeitung« piše: Rusija izrablja Srbijo v svoje namene in jo vrže sedaj proč kakor izžeto citrono. Knez Trubeckoj, ki je ravnokar kot ruski odposlanec prišel v Niš, gotovo ne bo hranil izrazov obžalovanja. Srbijo najde kot podrtino. Naloga mu je, da sprijazni Bolgarsko s Srbijo v svrho, da bi postavila Bolgarija svoje čete v srbsko - rusko službo. Ali je Trubeckoj ali kdo drugi ob Newi res tako naiven, da misli, da Bolgarija nima opraviti nič pametnejšega, kot da priklene svojo usodo na ono carjevega kraljestva ali na ono v agoniji se nahajajoče Srbije? Pokrovitelja, ki zamore tako malo, ne potrebuje nihče. Dogodki na Balkanu se doigravajo naprej neodvisni od Ru-
niku z naslovom: Trinoštvo ali božje usmiljenje.
Res se je napotila zvečer ob šestih v Marijino cerkev k pridigi gospoda Najako-viča.
Ko je stopila Katarina Volkonska v cerkev, je bila že do zadnjega napolnjena. Krenila je v temni kot, nasproti prižnici in si pustila obraz zastrt, da bi je ne spoznal duhoven.
Pesem na koru je bila pri kraju, ko se prikaže osivel, visok mož, z obrazom svetnika: častiti gospod Mihael Najakovič.
Po kratki molitvi vstane in se ozre po množici; neizrekljivo žalost je izražalo njegovo lice, ko prične govoriti: Dragi, ali veste, o čem hočem danes z Vami govoriti? Večni Bog, ne zameri mi, a primoran sem, da danes Tebe ščitim, kajti veliko, veliko jih je, ki so za časa vojne obupali nad Tvojim usmiljenjem . . .
Katarina Volkonska je imela oči nepremično uprte v pridigarja. Kako so se ji zdele poštene te besede, priproste in polne ljubezni do Boga! Nehote se je čutila prizadeto, zroč v žalostne oči svetega duhovnika.
In pridigar je govoril v znesenih besedah o velikosti božji, o Njem, ki zapoveduje miljardam zvezd o njem, ki preveva s svojim duhom vesoljstvo, o Njem, ki napaja cvetice na polju. V živih besedah je slikal božjo ljubezen, ki je prvega človeka tako bogato obdarila, pretresujoče je govoril o grehu, o božjem srdu, božji pravičnosti in božjem usmiljenju. »Kakor prežarja sobice
sije. Padec Belgrada pomeni za ruski ugled na vzhodu smrtni udarec.
Berolin, 3. grudna. (Kor.) Veselje nad zavzetjem Belgrada, ki šele danes prihaja do popolne veljave, ker je včerajšnja! seja državne zbornice obrnila nase vso pozornost, se pojavlja pri vseh slojih prebivalstva. Veliko hiš je -v zastavah. O zavzetju srbskega glavnega mesta po avstro-ogrski armadi se govori povsod.
Ravno tako, kakor berolinsko časopisje, izražajo tudi provincijalni listi svoje veselje nad svetovnozgodovinskim dogodkom in poudarjajo, da je bil Belgrad zavzet kot sad težkih žrtev polnih bojev, ne v boju z manjvrednim sovražnikom, temveč z narodom, ki je izurjen v bojih, vajen zmage in prevzeten.
Soglasno nazdravljajo listi spoštljivemu cesarju in kralju Franu Josipu, ki zvesto stoji ob strani Nemčije.
RAZGOVOR MED CESARJEM VILJEMOM
IN NADVOJVODO FRIDERIKOM,
Berolin, 3. grudna. (Kor.) Wolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, 3. grudna. Cesar je imel včeraj v Vratislavi razgovor z vrhovnim poveljnikom avstrijske armade, nadvojvodo Friderikom, ki sta ga spremljala prestolonaslednik Karel Franc Jožef in šef generalnega štaba baron Hotzendorf.
Pozneje je obiskal cesar ranjence v mestnih bolnišnicah.
NEMŠKI CESAR NA VZHODNEM BOJNEM POLJU.
Berolin, 3. grudna. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 3. grudna. Nj. Veličanstvo cesar je obiskal danes dele avstro - ogrskih in nemških čet, ki se bojujejo pri Czenstoyhowu.
GENERAL RENNENKAMPF ODSTAV LJEN.
London, 4. grudna. (Kor.) »Morning-post« poroča iz Petrograda:	General Reu-
nenkampf je bil odstavljen od višjega poveljstva, ker je pri koncentričnem gibanju za obkoljenje Nemcev svojo postojanko zavzel dva dni prepozno.
VOJNA V KOLONIJAH.
Burska vstaja. — Burski general Kristijan Dewet ujet.
London, 3. grudna. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Uradno se poroča iz Pretorije, da so generala Deweta ujeli.
Jokannisburg, 3. grudna. (Kor.) Oddelek Burov se je utaboril v Magališkem pogorju v okraju Krugersdorp in razposlal oddelke, da nabirajo po farmah konje in puške.
vse ostale zvezde, tako prežari božja ljubezen vse druge lastnosti,« je vskliknil pridigar in pokazal, kako je ta božja ljubezen poslala svojega sina na zemljo . . .
V velikem pričakovanju je trepetala množica, vzdrhtavala je v neskončni ljubezni do človeškega Sinu božjega . . .
Tajinstveno in z neizrazljivo nežnostjo pridigar nadaljuje: »In božji Sin je svojo kri prelil, da reši človeštvo večnega trpljenja. O, ljubezen neizmerna, skrivnostna in čudapolna, kdo te razume, kdo te je vreden . . .?«
Ni mogel naprej, solze ginjenosti so oblile stari, bledi obraz duhovnika. V množici je vladala smrtna tišina, le tu in tam se je slišalo stokanje in udušeno ihtenje.
»O, ve žene in matere, ve dekleta in otroci, o, vi vsi, ki trpite, vi vsi, ki se krčite v nervozni boli, vi vsi, ki se hudujete nad Bogom in nad njim obupavate in ga preklinjate, vsi vsi, stopite tja pod križ in glejte na umirajočega Boga!« Obledel je popolnoma, skoro neslišno je prišlo iz njegovih ustnic: »In tam pod križem preklinjate Jezusa Krista . . .«
Tiho in temno je bilo v cerkvi, poslušalci so se razšli, prazno je bilo v svetišču in večna luč je plapolala v tajinstvenem svitu. Pod križem pa je še vedno klečala mlada žena in neprestano poljubovala rane križanega Boga in ga ihteče prosila: Odpusti, Jezus, odpusti . . .
Žena, ki je klečala v cerkvi pod križem, je bila vdova Katarina pl. Volkonska.
0 »železnem polku“.
»Edinost« je objavila popis o bojih 17. pešpolka iz peresa svojega urednika-vojaka. Zanimiv dopis objavljamo v celoti, da se bodo naši čitatelji prepričali, kako neresnične in grde so bile vesti, ki so jih o naših vrlih slovenskih vojakih širili po Koroškem ljudje, ki niti v vojnem času niso mogli udušiti svojega sovraštva. Dopis slove:
»Ker se je položaj na gališkem bojišču popolnoma izpremenil, tako da so postali dogodki prošlih mesecev zanj popolnoma brezpomembni, priobčujemo sledeče iz pisma našega uredniškega tovariša, ki ga je pisal svoji soprogi iz bolnišnice v Klatovem na Češkem, kamor je preko Przemysla, Kra-kovega, Dunaja prišel kot ranjenec v začetku meseca novembra. Sedaj se nahaja naš tovariš v bolnici v Ljubljani. Ker dalje časa nismo imeli nikakega glasu o njem in nam je tudi pošta zaporedoma vračala vse nanj naslovljene poštne pošiljke, smo že mislili, da ga ni več med živimi. Zato nas pa tembolj veseli, da krogla, ki ga je zadela, ni bila smrtonosna in ga je mila usoda ohranila njegovi mali družinici, ženki in hčerki, pa tudi nam. Iz njegovega pisma posnemamo, kar bi zanimalo našo splošnost, in to tembolj, ker je iz tega pisma razvidno, kako hrabro se je bil na severnem bojišču naš slovenski 17. ljubljanski pešpolk, polk »Kranjskih Janezov«. Naš tovariš je pisal:«
» .... Po težkem slovesu, kakor se gotovo še spominjaš, sem se odpeljal iz Ljubljane 11. avgusta zjutraj. Bilo je v torek. Vozili smo se do sobote, in sicer čez Pra-garsko, preko Ogrske čez Šijanka sedlo v Galicijo, kjer so nas poklicali iz voz na kolodvoru v Mikolajevem, kakih 30 kilometrov južno od glavnega mesta Galicije, Lvova. Od tam smo korakali, po vožnji vsi trdi in strti, eno uro daleč v vas Pia-sečno, kjer smo ostali osem dni. O vožnji in bivanju v Piasečni povem za enkrat samo toliko, da je bilo vse le majhna predigra grozot in strahot, ki sem jih doživel pozneje. 23. avgusta popoldne okoli treh, ravno ko smo opazovali krasen solnčni mrk, smo bili alarmirani in tekom pol ure smo že odkorakali iz dolgočasne, negostoljubne, umazane maloruske vasi. Z majhnimi presledki — spali smo ob cestah —- smo prišli 25. avgusta v Romanovo, veliko vas severovzhodno od Lvova. Tam smo se skrili po vrtovih in čakali nadaljnega povelja. Bili smo že blizu sovražnika, ki je prodrl čez našo mejo pri Brodyju in Sokolki ter drvel proti glavnemu mestu Lvovu. V Romanovem smo po mojem posredovanju dobili pri svojem stotniku Obereignerju zadnje pivo.
Ob poludveh popoldne smo morali nenadoma odkorakati, neznano kam, toda ’ gotovo proti sovražniku. Bila je to za marsikoga zadnja težka pot v življenju. Korakali smo vse popoldne, vso noč in smo dospeli okoli 10. ure dopoldne pred mesto Gologori. Zjutraj so bili tam še ruski kozaki, ki so se pa pred nami umeknili v varne in močne utrdbe na gričih komaj pol ure nad mestom. Tam nas je čakala silna, še enkrat močnejša sovražna sila. Rusi, baje dva armadna zbora, dobro utrjeni v okopih, ki so jih delali cel teden. Dobili smo povelje za napad.
Zagrmeli so topovi. Razvili smo se v bojno črto, poslovivši se med seboj kot dobri tovariši, poljubivši zadnjikrat dragocene spomine svojcev, ki smo jih imeli s seboj. Bila nas je močna vrsta. Krasno je bilo videti naš polk v razvoju. Odločnost in samozatajevanje se je bralo vsakomur z obraza. Nihče ni zaostajal in v polnem redu smo korakali proti nevidnemu sovražniku pod visoko v zraku brnečimi topovskimi kroglami. V dobrih desetih minutah, ko smo prekoračili precej globok jarek in stopili v strm gozd, so padle prve sovražne krogle pred naše vrste. Švist, žvižg, in udarjale so smrtonosne kroglice v mehko zemljo, na nas pa so padale z dreves prve obstreljene vejice. Tam je tudi padla prva žrtev našega polka, in sicer komaj pet korakov od mene, moj praporščak Polž, s katerim sva si bila prav dobra. Slišal sem žvižg krogle poleg sebe in začul obenem glasen klic: »O jej !« Pogledal sem nazaj na desno: v mahu je ležal na obrazu in krčevito stiskal sabljo v desnici, levico pa je imel na obrazu.
Skočil sem k njemu in ga dvignil. Strašen pogled! Iz ust mu je bruhnila kri, izpod desnega ušesa pa mu je brizgala, ko da bi odprl majhno vodovodno pipo. Dvignil sem ga, ovil mu trdo okrog glave brisačo, ki jo imam še vedno pri sebi. Izpral sem mu usta z vodo, namešano z žganjem, posadil ga k debelemu drevesu in poklical zdravniško patruljo. Hvaležne me je pogledal še enkrat. Odnesli so ga potem nazaj in jaz sem stekel, okrvavljen po krvi prve žrtve, za svojci naprej v sovražni ogenj. Bil je oni zadnji pogled mojega praporščaka; pozneje sem izvedel, da je bil v pol ure že mrtev.
Na robu gozda, vrhu griča, sem jih dohitel in vrgli smo se v divji ogenj sovražnih pušk in topov. Toda zaman je bil naš pogum, zaman so bile neštete naše žrtve: sovražna premoč in njihova ugodna pozicija nas je vrgla nazaj ob velikih izgubah. Ponoči smo se umeknili v sovražnem ognju iz mesta proti jugu. Štiri dni smo ščitili in varovali umikanje naših čet, peti dan sem se pa izgubil v strašnem ognju sovražnih topov. Napotil sem se proti Lvovu, kamor sem prišel čez tri dni. Hranil sem se s krompirjem, ki sem ga kuhal ali pekel ob cestah. V Lvovu sem ostal poldrug dan in sem odšel takoj, ko sem izvedel, kje je moj polk, proti Grodku. Kmalu nato so Rusi zasedli Lvov.
Dospevši v Grodek, sem našel svoj polk in svojo stotnijo, ki je štela zopet nekaj nad sto mož, ojačena in pomnožena z novimi močmi. Drugi dan, ko sem prišel v Grodek, smo prišli takoj v drugo bitko pri Grodku, ki je trajala osem dni. O grozotah te bitke bi se dale napisati cele knjige. Zemlja je prepojena z našo krvjo in stotine tovarišev sem pustil na bojišču.
V	bitki pri Grodku in v okolici sem bil pri polkovnem poveljništvu kot ordo-nančni podčastnik, pri čemer sem veliko trpel, ali imel sem priliko, da sem lahko zasledoval gibanje našega polka in naših sosednih čet. Ves čas te bitke sem bil v prvih vrstah in sem doživel strašne stvari. Cele vrste so padale. Krvaveli smo huje kot naši pradedi pred Turki, toda vkljub temu smo se držali čvrsto kot levi in 'se nismo umeknili niti za ped. Kranjski Janez je prijel, in kar je držal, ni izpustil! Drage, krvave lovorike si je spletel naš že itak oslabljeni polk na tem nehvaležnem polju; toda, žal, zastonj ! Zastonj je bilo junaštvo, zastonj so tekli potoki krvi, zastonj so krvavele naše rane. Umekniti smo se morali, pustiti prostor, ki smo ga junaški zavojevali, iti smo morali nazaj zaradi drugih. Umekniti smo se morali velikanski premoči.
V	teh bojih sem res prestal veliko. V najhujšem ognju sem tekal od vrste do vrste s povelji našega polkovnika in stoin-stokrat sem se v duhu poslovil od tebe in vas vseh. Krogle so padale okrog mene kakor svinčena ploha. Od luknje do luknje sem lezel in se plazil do tla, kamor sem bil poslan.
Skrival sem se, kakor sem se vedel in znal, in marsikaterikrat sem se v hudem ognju sovražnih strojnih pušk zakril z mrtvim tovarišem, kateremu niso več mogle škodovati krogle. Bili so grozni trenutki ki se jih ne spominjam rad.
Še huje pa je bilo tam, kjer so se morali sovražniki umekniti pred našimi: tam je puščala smrt za svojo koso cele kupe. Stove mater, žena, hčera in sinov plaka za njimi, ki so padli, oni pa počivajo, prijatelji in sovražniki, mirno drug poleg drugega v mrzli, neprijazni, nam in njim tuji gališki grudi. Le mi, ki smo jih videli, vemo, kje so in kako so končali.
Pozabil sem na lakoto in žejo; več dni nisem jedel, ker ali nisem imel, ali pa nisem mogel, pozabil sem na trud in napor, nisem se menil za krogle, ki so padale tik mene v zemljo, ki so trgale drevje in s silnim pokom metale svinčeni in železni dež med nas. Naslonil sem se na drevo ter se zamislil daleč .., Končno sem se zdramil in se znašel zopet v krvavih mlakužah. Šel sem dalje svojo pot in izpolnil svojo dolžnost.
Izpred Grodka smo se umeknili proti jugu in bili smo zopet mi, naš hrabri polk, ki smo na tej trnjevi poti zopet varovali umikanje naših čet. Ostali smo v naj ožjem
stiku s sovražnikom. Padale so krogle, padali so tovariši, dokler nismo po trudapol-nih in mučnih pohodih ponoči in podnevi prišli iz sovražnega ognja. Pretrpeli smo dosti, a biti smemo ponosni na dejstvo, da je bil prav naš polk tisti, za čigar neustrašenimi prsmi se je nemoteno mogla izvesti nova grupacija naše armade, ki je dovedla do poznejših velepomembnih zmag.
Prešli smo nato Mistece, Nehribe, Ja-sienice, Roge, Samokleske, nakar smo obstali blizu ogrske meje v Siari. Tam smo se nekoliko odpočili. Bil sem vesel, da sem spal par dni pod streho na kupu slame in sem dobival redno svojo menažo. Iz Siarija smo odkorakali preko Šmigroda, Tokov, Prešetnic itd. v Novo Mesto in odtod v Ov-čodolno. Tam smo prišli 15. oktobra popoldne ob treh v sovražni ogenj. Prvi dan ni bilo nič posebnega. Z nekoliko izgubami smo potisnili sovražne vrste precej nazaj in smo se nato močno utrdili. V nadi pa, da prodremo naprej in dosežemo, kar drugi niso mogli, so poslali nas naprej. Prodrli smo z velikimi žrtvami v resnici že nekoliko naprej, a potem smo obstali. Osem dni se je vršil ta ljuti boj. Videl sem cele kupe ranjence in mrličev, naših in sovražnih, vsako noč smo pokopali nebroj prijateljev in sovražnikov in na nekaterih potih sem zadeval skoraj na vsaka dva koraka na mrtveca ali težko ranjenega. Po mojem mnenju je bila to najljutejša bitka ves čas vojne. Toda ali smo, kakor siva skala, ob kateri se zastonj zaletava razburkano va-lovje. Rajši smrt, nego le ped zemlje prepustiti sovražniku! Vztrajali smo z nekako besno zagrizenostjo, češ, nas ne premaknete odtod, pa če gre tudi vse v franže. Kogar si pogledal, vsakomur je sršal neki divji ogenj in oči: ali vzdržimo, ali pa pademo!
Tu sem dobil v gozdu tudi kroglico, ki jo hranim pri sebi. Ranila me je navidezno neznatno nad desno peto in prvotno se niti zmenil nisem veliko za rano. Skoraj zamalo se mi je zdelo, da bi hodil za tako malenkost k zdravniku. Toda 22. oktobra, ko sem bil že osem dni v naj hujšem ognju, me je začela noga tako boleti, da nisem mogel več stopiti nanjo. Tožil sem tovarišem in ti so mi resno svetovali, naj grem k zdravniku, ker je rana v nevarnem kraju. Zdravnik me je obvezal in me poslal v bolnišnico v Przemysl. Tam je rekel zdravnik, da je ranjena kita in da ne bom 6 do 7 tednov mogel stopiti na nogo. Pri hoji sem čutil velike bolečine. Z več presledki v raznih bolnišnicah sem se pripeljal v Podgorce pri Krakovem, kjer sem ostal šest dni. Od-tam smo se peljali na Dunaj in je bilo prvotno določeno, da pridemo v Maribor. Že sem se veselil, da pridem tako blizu doma, toda na Dunaju so nas obrnili na sever in so nas odpeljali na Češko v Kla-tov, kjer sem sedaj in se počutim precej dobro. Kdaj grem odtod ,in kam pridem, ne vem ...
To je torej kratek opis bojev, katerih sem se udeležil s svojim polkom na gali-; ških bojiščih. Prepričan sem, da ga ni človeka v naši Avstriji, ki bi se drznil trditi, da ni naš polk storil v polni meri svoje dolžnosti, in s pravim ponosom lahko poudarjam, da si je naš slovenski polk vkljub težkim izgubam, ki so ga zadele, neomade-ževano ohranil in še nanovo osvetlil svoje ime elitnega, »železnega« polka naše avstrijske armade. Naš polkovnik je dejal, da s solzami v očeh objame vsakega »Kranjskega Janeza«, ki ga bo srečal na ulici, in mož je vedel, zakaj je dejal tako!«
Cerkvene vesti. Za dekanijskega svetovalca dekanata Spodnji Dravberg je bil imenovan in od knezoškofijskega kapitularne-ga konzistorija potrjen veleč, gospod Jožef Rozman, župnik v črnečah. V stalni pokoj je stopil veleč, gospod Andrej Pirker, pro-vizor na Kokovem.
Povodom zasedenje Belgrada je bila v Celovcu ob 9. uri bakljada,. ki so se je udeležili dr. Metnitz z občinskimi svetniki, dve društvi z zastavami in mnogo dijakov in šolarjev. Pred palačo deželne vlade je župan dr. Metnitz nagovoril g. deželnega predsednika, ki se je zahvalil. Župan dr. Metnitz je govoril tudi pred stanovanjem postajnega poveljnika.
Armadni poveljnik Potiorek celovški častni meščan. V izredni seji celovškega občinskega sveta dne 3. t. m. je bil armadni
poveljnik Oskar Pavel Potiorek soglasno imenovan za častnega občana celovškega mesta. Potiorek je bil rojen v Rutah pri nemškem Plajbergu leta 1853. Njegov oče se je priselil iz Šlezije. Ime Potiorek je češko. Armadni poveljnik Potiorek je praktičen katoličan, ki svojega katoliškega prepričanja nikdar ni prikrival.
Pavel Žagar, c. kr. vojni kurat na severnem bojišču, poroča z dne 21. novembra svojemu bratu kaplanu sledeče: »Imel sem že dopisnico delj časa napisano, a je nisem mogel oddati. Tvoje dopisnice sem prejel. Ker smo vedno potovali, nisem letos ničesar slutil o Vseh svetnikih in Vernih dušah. Sedaj sem v kolera-bolnišnici, včasih pod in med gromom topov. Bolnikov je 800 do 1000 po številu. Pišeš mi, da je g. Rant pisal, da so štirje naši gospodje mrtvi. Rataj živi in je zdrav, ravno tako Kompolšek in Zagor-šek. Na Škofiča še nisem naletel, kakor tudi na prof. Kocipra in Ranta ne. A izvedel sem o njih po častnikih, da so živi. Ker stoji en oddelek tu, drugi tam, se ne naletimo. Ran-tova dopisnica je bila torej prenagljena. Padel je samo Rozman in par drugih Poljakov. — Poljščino že tolčem za silo. Zima je tukaj. Življenje je povsod radi preklicanih j udov zelo drago. Prisrčne pozdrave tebi in domačim !
Dr. R. Jesenko še zdrav. Nekemu svojemu prijatelju je pisal z bojišča: Že več kakor en mesec sem na bojnem polju in preganjam sovražnike, ki prete domovini. Sem hvala Bogu še zdrav, trpljenje pa, ki je zvezano z vojsko, prenašam potrpežljivo in udan v božjo voljo. Upam, da se še vidimo. Tvoj iz bojnih vrst med gromenjem topov in prasketanjem pušk pozdravljajoč Te dr. Jesenko. Dopisnica je potovala dva tedna.
č. gospod župnik Franc Muršič iz Frama na Štajerskem se je vrnil iz Gradca na svojo župnijo.
Viničarska hči
M. Drozg, ki je po krivem obdolžila jareninskega dekana c. gospoda Jos. Čižeka, da je v neki pridigi izrekel nepravilne besede, je bila dne 28. novembra pred mariborsko okrajno sodnijo obsojena zavoljo obrekovanja na 10 dni zapora.
V vojnem ujetništvu na Ruskem je vojaški kurat č. gospod Vladimir Cepuder, kaplan pri Sv. Rupertu v Slovenskih Goricah. Nahaja se v Chodšentu v okraju Sa-morkand ob meji azijske Rusije. — V ruskem ujetništvu je tudi enoletni prostovoljec 27. dom- PP- Vlado Mislej.
Nova rezervna bolnišnica v Celovcu. Dvorano hotela »Sandwirt« so uredili za rezervno bolnišnico z 200 posteljami.
Upanje francoskih ujetnikov. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Berna: Francija, Nemčija in Avstrija so se pobotale, da bodo za vojaško službo nesposobni moški od 45. do 60. leta izpuščeni iz zaporov.
Kako se godi ujetim častnikom v Sibiriji. Rezervni poročnik 4. domobranskega pešpolka Ludovik Zagoričnik se nahaja, kakor se poroča iz Celja, v Berezovki, St. Di-visionaja v Sibiriji. V pismu poroča med drugim, da so bili dne 16. oktobra transportirani iz Krasnojarska v Berezovko, kamor so dospeli 21. oktobra. S še štirimi tovariši ima na razpolago dve sobi in kuhinjo. Kuhajo si sami in skupno gospodarijo. Spat hodijo ob 11. uri, vstajajo pa ob 7. uri. V šotoru se popolnoma prosto gibljejo, če pa se peljejo po železnici v bližnje mesto Varh-nendinsk, jih spremlja kak ruski častnik ali podčastnik.
Najnovejša poročila.
VOJSKA S SRBIJO.
Dunaj, 5. decembra. (Uradno.) Boji zahodno in južnozahodno od Arangjelovaca trajajo trdovratno in izgub polno dalje. Doslej še ni padla končna odločitev. Včeraj smo ujeli 300 Srbov.
Dunaj, 6. decembra. (Uradno.) Z južnega bojišča se uradno poroča: Južno od Belgrada naše čete pridobivajo na prostoru. Zahodno od Arangjelovaca in Gornjega Mi-lanovca je dobil nasprotnik nova ojačenja in nadaljuje svoje vehementne napade proti zahodu. V srbske kraje, katere so okupirale naše čete in katere smo dobili skoro popolnoma zapuščene, se počasi vračajo po-

Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
uraduje vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
begli prebivalci V Belgradi je ostalo približno 15.6QQ prebivalcev. Novo »postavljena mestna uprava je že pričela poslovati.
VELIKI BOJI OB KARPATOV BO SEVERNE POLJSKE.
Dunaj, 5. decembra. (Uradno.) V Karpatih se tudi včeraj ničesar pomembnega ni zgodilo.
V zahodni Galiciji so se razvili pri Tym-barku manjši, za naše orožje uspešni boji.
Položaj na južnem Poljskem je neizpre-menjen.
Bitka na severnem Poljskem traja dalje.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hòfer, generalni major.
Berolin, 5. decembra. (Uradno.) V
bojih vzhodno od mazurskih jezer je položaj ugoden. Pri manjših operacijah smo ujeli 1200 Rusov. Na Poljskem se naše operacije v redu razvijajo.
Naj višje armadno vodstvo.
Dunaj, 6. decembra. (Uradno.) Bitka na Poljskem se za orožje zaveznikov ugodno razvija. V zahodno Galicijo prodrle ruske moči so bile včeraj od naših in nemških čet od juga napadene. Zavezniki so pri tem ujeli 2200 Rusov ter so zaplenili nekaj sovražnih trenov. V Karpatih so se vršili posamezni boji. V postojanke v Beskikih udrli sovražnik je bil vržen nazaj. Pri tem smo ujeli 500 Rusov.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hòfer, generalni major.
Berolin, 6. decembra. (Uradno.) Na
bojišču zahodno od mazurskih jezer je bil sovražnik miren.
Razvoj bojev pri Lodzu odgovarja tudi sedaj našim pričakovanjem. Na južnem Poljskem ni nobene izpremembe.
Najvišje armadno vodstvo.
LOBZ V NEMŠKIH ROKAH.
Berolin, 7. decembra. Veliki glavni stan 6. decembra: Banes popoldne so naše čete zasedle Lodz. Rusi se tam po težkih izgubah umikajo.
RENNENKAMPF ARETIRAN.
Bukarešt, 7. decembra. »Adeverul« poroča iz Odese: General Rennenkampf je aretiran. Prišel je 18 ur prepozno na poljsko bojišče, tako da se je Nemcem posrečilo prodreti.
BOJI NA ZAHOBU.
Berolin, 5. decembra. (Uradno.) Na
Flandernskem in južno od Metza sdo odbili francoske napade. Pri La Bassee, v argon-skem gozdu in jnžnozahodno od Altkircha so naše čete napredovale.
Berolin, 6. decembra. (Uradno.) Banes ponoči smo po načrtu zapustili kraj Vernelles (južnovzhodno od Bethune), ker bi nadaljnje vstrajanje v tem kraju pod neprestanim francoskim artiljerijskim ognjem zahtevalo preveč nepotrebnih žrtev. Kar je v kraju še ostalo stavb, smo jih prej v zrak razstelili. Naše čete so zasedle pozidana stališča vzhodno od tega kraja. Sovražnik nam
dosedaj ni mogel slediti. Zahodno in južno-zahodno od Altkirchna so ponovili Francozi z znatnimi močmi svoje napde, a brez uspeha. Imeli so velike izgube. Na ostalem zahodu ni nobenih dogodkov.
IZGUBE ANGLEŠKE MORNARICE.
London, 6. decembra. (Kor. urad.) Novi izkaz izgub ladij, katerega je izdala angleška admiraliteta, vsebuje raziične nove ladje, med njimi bojno ladjo »Canada«. (Križarica »Canada« je bila dolga 71 metrov, široka 7-6 m, obsegala je 780 ton in imela 1800 konjskih moči. Posadka je štela 60 mož. Namenjena je bila za Atlantski ocean.)
F r a n k o b r o d , 6. decembra. (Kor. ur.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Londona: Angleški listi pišejo, da je parnik »Earl of Aberdeen« v reki Humber zadel ob neki angleški podmorski čoln in ga pri tem lahko poškodoval. Parnik je izgubljen. Kapitan Bove pride pred vojno sodišče.
Gospodarske stvari.
Položaj naše prašičjereje.
Skrbimo za suho meso in mast!
Nastale razmere vplivajo na vso našo prašičjerejo. Po eni strani stabejša letina na krompirju, po drugi draginja žita ne dopuščata, da bi se prašiči tako dolgo pitali kot druga leta. Letos bo zalega drobnega krompirja kmalu pri kraju in s tem se bode v naših razmerah skrajšalo tudi vse pita-n j e. Debelega krompirja in žita pa ne moremo pokladati, ker je predrago. Tako pitanje bi se nam tudi ne izplačalo pri teh cenah, ki se plačujejo danes za pitane prašiče. Sicer pa moramo krušno žito in krompir hraniti za naš živež, ker utegne še sčasoma obojega primanjkovati. Letošnje pitanje se bo moralo tedaj omejiti na krajši čas in na manjše število pi*ašičev. Vse to velja za kraje, kjer se pečajo gospodarji s pitanjem prašičev.
Seveda trpi v danih razmerah tudi reja plemenih svinj in praset. Reja malih praset potrebuje tudi precej krme in še dobre krme. Za take živali je treba krompirja in žita. Ako se mala pra-seta danes hitro naprej ponujajo, je to tudi naravna posledica letošnjih razmer.
Po takih krajih, kjer se pečajo gospodarji z rejo plemenih svinj, je sedaj najbolj važno, da si ohranijo čez zimo potrebno število svinj za pleme in da mlada praseta čimprej oddado. Tako delajo tudi naši svinjerejci. Vsak skuša mladiče prodati, čim so le godni za oddajo. Od tod prihaja tudi nizka cena, k jo imamo danes za odstavljena praseta.
Hitrejša in obilnejša prodaja pitanih prašičev in hitra oddaja komaj odstavljenih praset, to so tedaj naravne posledice odno-šajev, ki so nastali pri našem gospodarstvu, deloma vsled vojske in draginje, deloma vsled slabejše letine.
V takih razmerah je v p r a š i č j e r e j -skih krajih gledati predvsem na to, da si ohranimo čez zimo potrebno število svinj za pleme, v krajih pa, kjer se pečajo
gospodarji s pitanjem, je skrbeti za to, da si nabavijo potrebni naraščaj za prihodnje leto, kakor hitro prodajo pitane prašiče.
V	enem in drugem slučaju se moramo pa ravnati po množini domače klaje, s katero še razpolagamo.
V	sedanjih razmerah nam je pa tudi skrbeti, da si pripravimo doma nekoliko več suhega mesa in masti (zabele), kot druga leta, ker ne vemo, kako se obrnejo tekom zime in poznejše naše življenjske razmere in potrebe. Na vsak način je prav, da si pripravimo vsaj več masti (»Žmavca«). Enemu in drugemu bo zaradi-tega kazalo zaklati enega prašiča več, kakor druga leta, da si bo tudi na ta način pomagal popolniti zalogo potrebnih domačih živil.
Rohrman v »Bolenjskih Novicah«.
Hudodelstuo Je, otrobom datati žganja!
Franc Siebert, trgovina mila in sveč, Celovec, Stauderhaus. priporoča svojo bogato zalogo voščenih in stearinskih sveč, stenj in olje za večno luč, kadilo, oglje za kadilnice itd. Razpošilja se na zunaj.
Loterijske številke:
Trst, 2. decembra: 78. 79. 69. 62. 65. Bnnaj, 5. decembra: 81. 75. 36. 79. 19.

«b
Zakaj?
ne pišete takoj po krasni cenik in najno- tjj vejše vzorce, kateri se dopošljejo vsakemu fjia zastonj in poštnine prosto iz
tj* Prve gorenjske rozpošiljalnice Ivan Savnik, Kranj 162
Vladna kava
Kupil sem večji postavek kave, ki stane na mestu oddaje v
CELOVCU:
Kava, povojena ... K 4—j Santos-kava, surova . „ 3-30 J r Rio-kava, surova.......3'10 J ^
Kdor vzame več, je nekoliko ceneje.
A. Prosen, A. RasMt
Mania Hita llelIWia casta


Podružnica Ljubljanske kreditne bank® v Jelovcu.
Delniška glavnica K 8,808.099. Rezervni fondi okroglo K 1,009.000 ■
8
iiarni ?!o^ n Ripice se slire-
i
od dneva v!op de dneva vedioa. H Rentni davek Il giada banke sama.
Kolodvorska cesta 27, ¥ lastni Mii.
2amenjd3s in eskomptuje Izžrebane vrednostne papirje In vnovčujo zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Esbompt In incasso menic.	Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Trstu, Sarajevu, Sorici in Celju.
Ben« vioge v leksceni računu obrestujejo se: po dogovoru od 4 naprej.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v (Tinjah. —• Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl. •— Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani.